gospodarske, obrtniške narodne « Izhajajo vsako sredo po celi poli. reljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 29- maja 1872. Obseg: Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva. (Konec.) Našim planincem ! Iz občnega zbora družbe kme tij sk e. Haardtove mlečne plehaste posode. Gospodarske novice. Postava o predrugačenji plače deželnih šolskih nadzornikov. Postava o povracilu popotnine deželnih in okrajnih šolskih svetovalcev. Nezmerna važ- nost hrvaških volitev za vso Avstrijo. Ljudske šole po gora tih krajih na Francoskem. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Da se pa živina v redu hrani, potreba je za to ljudi, da jej strežejo. Jako je nespametno, ako si misli kdo s tem kaj prihraniti, da ima mnogo živine in malo Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva. ali celó samo enega hlapca ali eno deklo. Spisal Franjo Kuralt. VII. Ako se živina dobro ne snaži, lahko postane bolna in gospodar bo malo pri nj ej priredil. m snaga sta glavne stvari pri živinoreji Vsak gospodar naj ima le toliko živine, kolikor mnogi naši gospodarji te potrebe ne razumejo Žalibog Red da ) je dobro hraniti more. (Konec.) Na taki način si more živinorejec preračunati, koliko živine bo mogel hraniti, da mu bo dobiček dala, ne pa zgube. Treba je toraj, da ima vsaka živina potrebno po- strežbo. Računa se tedaj : en delà hlapec za konja ; da jima střeže in ž njima Ce tudi si je živinorejec preračunal, koliko živine en hlapec za 20 žrebet, en hlapec za 4 vole, ako samo pol dne delajo bode mogel s svojo klajo leto in dan rediti, vendar ne sme nikdar vse klaje v ta račun vzeti; pustí naj si je zmirom nekoliko za naprej. Noben gospodar ne vé, ali mu bodo prihodnje košnje in žetve tudi toliko živinske hrane dale, da bo mogel svojo živino tudi za naprej tako dobro rediti, da ne bo prisiljen drago kupovati klaj o, ^/JLA uiu^/vw MJtM JL. y V1V, c*JVVS oaiUU jpui UUC UUiajU , ako pa delajo celi dan, streči mora en hlapec samo dvěma t ï-oloma molze en hlapec za 15—20 krav 7 da jim streze m molze ena dekla za 15—20 krav, da jim střeže in jih prodati. MX V X vy VAX tx J ULU) XXV |/X XUXA J VAA t^^v/ M. V » VW VA ali pa zaradi pomanjkanja klaje živine iz hleva en hlapec za 25 Kakor je pa zadostna hrana za dobro izrejo živini potrebna, ravno tako neobhodno potrebna jej je tudi zdrava voda. i Koliko da vsaka živina vode na dan popije, od-visno je deloma od hrane, kakoršna se živini poklada, od plemena in živinske starosti, odletnega časa, od vremena in od delà, za ktero se živina nijo, kterih pa on ne molze, en hlapec za 10—12 goved 30 krav, ktere se na pašo go en ena hlapec dekla y ktera se za za 300 30 pitaj o 7 7 400 ovác 40 prešičev različne starosti. upotrebuje. Čem manj redilna in siroveja je hrana Vedeti se pa mora pri tem, da hlapci in dekle imajo s toliko živino opraviti, se ne smejo za opravila upotrebljati, nego samo pri svoji živini da jo morejo dobro hraniti in snažiti. 7 ki druga ostati 7 7 Tako, dragi gospodarji, Vam je dobiček od živine tem več pijace zahteva živina. Prešič potřebuje več pijace, kakor g ove ja živina, gov ej a zopet več kakor konj, in konj zopet več kakor ovca. Srednjo primero jemaje računa se na en funt sená tri funte vode. Tako na priliko, potřebuje konj za 100 ; Vaše gotov. Čujte f Našim planincem! planinci! kako napreduje planinsko gospo- funtov žive teže tri funte in pol sená, 10 funtov in pol pa vode. Mlada živina potřebuje bolj mrzlo vodo kakor stara, kteri topla voda bolj hasni. darstvo na Tirolskem v Tanheimu. Vsi posestniki ondotne planine so sklenili sledeče zboljšanje planine: Napraviti se imajo hlevi za 100 krav. Vrediti se ima gnojišče, da se ves gnoj sku Tudi pije živina tem več, čem topleje je vreme in paj spravi in potem porabi za gnojenje planine.^ . Dobre steže in pota se imajo napraviti veća vročina; mnoge bolezni, posebno bolezen vran ce m nj ej enake, po kterih kri črna in gosta postane odvrnejo, če živina večkrat in hladne vode dobiva. 7 se Grmovje in pie velne rastline se imajo uničiti z drvi za kurjavo se ima varčno gospodariti. Pepel 7 se Ravno tako tudi m o lzne krave in take, ktere te- ima za gnojenje porabiti. leta dojijo več potřebuj ejo vode, kakor pa druge. V roča živina se ne sme nikdar napajati. Ako se živini friška klaj a poklada, je boljše 7 da Na planini se ima napraviti več vodnjakov da živina dobi dovolj vode. 7 se popred napoji, kakor pa potlej. Tudi nečedna voda se ne sme živini dati, ker lahko zbolí. Le toliko živine se ima na planino nagnati, kolikor je je v resnici mogoče dobro prerediti. Živina se ima zavarovati pri zavarovalnici. Od čistega dohodka se imata vsako leto od- ska vlada svojim vinorejcem prepovedala, da tudi iz stotka porabiti za zboljševanje planine in doticnega go- Laškega ne smejo trt kupovati. spodarstva. Dunajsko ministerstvo kmetijstva bode po dogovoru Izvedenemu planincu se izroči gospodarstvo z ogerskim ob svojem času storilo, kar je potrebno, da planine; on pa je za vse odgovoren vsemu društvu. To je lepo, to je napredek! Planinci posnemajte izvrsten izgled, tem bolj ker pomagala vam bo vlada z lepo denarno podporo. „Gosp. List". se od Avstrije odvrne ta nadloga. Stajarska kmetijska družba Gradcu občnega zbora družbe kmetijske imamo poročilu v poslednjem listu dodati v se to-le je dobila od ministerstva za poljedelstvo za tekoče leto 21.000 gold, pripomoči, kť se ima tako-le razdeliti: za pospeševanje živinoreje 9800 gold., svinje- in ovčjereje Na gled postavlj bile sledeče kmetijske mašine: mlat deloma tudi skušane) so iz fabrike mlat Lanz-ove v Manheimu, ki se z rokami goni, jako , cena jej je 122 gold., tudi ročna, od Carow-a iz Prage, tudi . dve. tudi odL pohvalj ; lam 120 gold. 64 in 108 gold., slamoreznica n i c i, koruzna s e j mašina za pohvaljena1, cena 1500 gold., svilarstva 300 gold., sadjereje, vinarstva in vrtnarstva 3000 gold., za potujoče učitelje 1600 gold. Konjičanom za živinorejo še posebej 300 gold. Kar ostane, se ima porabiti v zboljševanje zemljišč. — Koliko dobimo od vsega tega za spodnje Stajarsko? lam anz-a po iz Vratislava in Uganjka. » Slov. Gosp. iz Londona ; dve koruzni 1 bolske stvari. mlin za t tit drug ki eljá od mizarja Rotarj treti iz moravskega Schônberg v 44 gld Bohinj y ) 7 pr ) pumpa za gn oj (drevesa) skušani na njivi družbineg vrta potrj so bili Eichmanov dvoj Z ugmaj erj > razpostavlj plug y B urg ? y merikansk praktična, plugi in dobro uhadlc lelezni Postava predrugacenji place deželnih šolskih nadzornikov. Po tej postavi, ktera je potrjena po najvišem sklepu brabantska brana je bila tudi s kle nj b f j aprila t. m., in zadobi moč julija t. se vsi vati m a j V Uiaaa, pavnik, za pluga kstirpat k ; izru- za prešiče reže zelenj enaka naši domači slamoreznici, s kolesoma ktero > se prak ti od deželni šolski nadzorniki razdelijo v 2 polovici; ena dobiva letno plačo z 2700 gold., druga z 2100 gold. Deželni šolski nadzorniki na Dunaji in Trstu dobi-vajo vrh plače še za stanovanje po 450 gold., vsi drugi po 300 gold. Stroški njihovega službenega poto- Razstavniki so bili većega delà masin tijska, gosp. Peter Kozler in pa gosp. P. Las nik Gosp. France Golob iz Vrhnike je v razstavo mašinica). vanja se, kakor dozdaj, plaćaj o iz dotičnih pavšalov. družba kme- Vdove njihove dobivajo 500 gold, penzije poslal iz svoje fabrike 2 steklenici zarad prijetnega* » wJk rriirffl * • a v ; ^E^kH^BEc^U^^B1 'jJ^kJisRE&Mi^^HU H > JJHj JL jljb IKAb ^^m n? l MVjM. X Postava o povracilu popotnioe deželnih in okusa posebno pohvalj enega keg m medenega žganj a, 3 steklenice brinj steklenici 1 stek ; lenico b vica. lJ m steklenico si Po okrajnih šolskih svetovalcev. prila t viuci, Vitez dr. Gutmannsthal je poslal -x, Rudolf Apfaltrern pa 2 steklenici dolenskeg baron sklep postava, ki zadobi velj najvišem od 19 oktobra t potrjena dobivaj jJUDK* v oi , j\i ůauuui vcxjaiYU x. uaiuuia u. a., uuuivajy deželni in okraj ni šolski sveto válci, če so več kakor pol milje oddalj od radnega města deželneg ali Haardtove mlečne plehaste posode. Na Dunaji je fabrika, ki oskrbuje gospodarstva okrajnega svetstva, kedar potujejo v seje, iz državne ? ki ga v gornji in doljni Avstriji z mlečnimi posodami iz poliranega Bessemerovega pleha narejene, ki skor > so za věčnost, kakor se pravi. Adresa tej fabriki je „Haardt et Comp. Metallwaarenfabrik, Wien am Tabor 12." Dobivajo se tu lonci, latvice, flaške, sita, golide, hladilniki, na kratko rečeno, vse mlečne posode blagajnice povračilo za stroške vožnje in živeža po zaslišanji deželnega šolskega sveta odloči učni minister; vendar pototnina za 1 miljo ne sme več zna-šati kakor 1 gold., stroški živeža pa za vsacega pol Ta odločba pa d ne vec kakor 1 gold. 50 kr ne za kraj lsk dzornike in tište ude, ki se pokličejo v seje pomnoženega šolskega sveta razne velikosti in cene, ki so naznanjene in v podobah Politične ëtvari. narisane na listu ki ga vsak gospodar zastonj dobi iz uaiioauu llcv notu , xvx ca v ocvxv ^uoj^uumul iovv/xxj uvwa iíí -- fabrike, ako se pismeno na-njo obrne pod gori nave- NeZmema VaŽnOSt hi'VaŠkih VOlíteV Za VSO Avstrijo. JJ I Volilni boj na Hrvaškem se je začel. Národna deno adreso. Ker dobre mlečne pogode so velik dobiček mlekarstvu, zato priporočamo Haardtovo fabriko vsem, ki morebiti želijo si omisliti dobrih posod. Je dne t. m. bila v Gospodarske novice stranka je v prvi volitvi Karlovcu, sijajno zmagala. Včeraj in danes se izvršijo vse ostale volitve razen ene v Turopolji. Da sila težko Svarilo. pričakujejo vsi federalisti in resnični Avstrij * Trtam Škodljivi ŽuŽek Phyloxera vastatrix" nega izida teh volitev, ni čuda, kajt srečni izid sreč ilnega J. / t/U///(r Ori/UUjOJ LU V - jj JL Hj iUAvI Cv Y UlOtCiti. o kterem smo že lani v „Novicah"' govorili, se na Fran- volilneg boj Je neizmerne važnosti ne samo za tro jedno kraljevino, marveč za Avstrij o vso. Kakor so Hrvati pod vodstvom neumrleg coskem zeló razŠirja. Ta mrčes objeda trti korenine. Se se ni posrećilo francoski vladi, da bi bila našla pomoč, Jelačica leta 1848. Avstrijo resili pogina bana ? tako bo de da bi pa nograde rešiti te nadloge. Zato bilo bi nevarno, si kak vinorejec trt naročal iz Francoskega tudi iz Laškega ne, ker je težko razločiti,vkaj pride iz Francoskega, kaj pa iz Laškega. Zato je Svajcar- sedaj njihova zmaga v volitvah imela bistveni \ rešenje velicega državopravnega vprašanja v na Av stnj vsei. ' %J _ , « Na Ogerskem gine gospodstvo Deak stranke » / 173 nove volitve ondi bodo ogerskemu zboru dale ves drug nam kaže obraz. Ce zmagajo narodnjaki na Hrvaškem in bode enem pa većina deželnega zbora hrvaškega narodna, onda stopijo lsk tudi bo. Borna sobica je tanov anj teli ob Sred sobe je ; hrvaški poslanci kot tehten fakt zbor in že v delegaciji imajo med ogersko in avstrijsko ogerski državni otroci na klop široka miza z bralno in pisno opravo, okoli nje sedij em Učitelj dij na delegacijo stališče tako un o stran Sedaj f da uknejo vago na to ali telj nekako kislega obraza drug stoj klop pri peči za njimi pri po svoji; na desni je ognjišče z železno cevjó peci * jed kuha; v dveh kotih stojé polena pokonc' 7 7 , ko je pri volitvah, federalistična stranka na ktera učitelju donašajo otroci. Visoko na steni visí raz-Ceskem padla in za ta čas Česka ne more biti dejan- pelo, nektere table za nauk, na eni tabli pa v francoskem sko branišče avtonomnih prizadev avstrijskim narodom, jeziku (menda občinski) ukaz za leto 1872., v kterem dana je ta naloga v roke Hrvatom se bere ? da Će hrvaška narodna stranka zmaga pri volitvah mesec 38 frank telj te šole * . ^ ' "" ? * x^i^xv,^ Quoisrettu) dobiva na vkljub strašanski silovitosti magjaronski in če bode ve-čina zbora hrvaškega národna, potem je zid prestrelj V popisu tema slikama pridjanem beremo, da ta šola je na franco ski strani one trdnj avu ^ V J\ lt/1 JL £J VA Cl j XiCiU V OV^UJ JL VAX U^U kraljuje gospodstvo madjarsko-nemško in odp v kteri gore J daj nad vsemi drugimi narodi na planinah te gore, ki se delí v švajcarsk se /u^ic pO" iiauuvoivv; o lj. a> u., oc il v jj u liđj vcu UU zii v j. pravnosti karstva in izdelovanja lesene (suhe) robe franco sko str tem tlačenim narodom zopet pot do se živijo naj več od Prebivalci pa m vseh narodov, avtonomij vseh dežel in skupnost zivmorej e 7 na V "i x*x iwuviu vaujoi l^ocuo ^ouuc / luuc j iia ki strani pa so tudi jako marljivi obrtniki cele Avstrije, sedaj po Deak-Beustovem stroji razkosane sebno urarji. Po več vasi skupaj vzdržuj 7 na dva kampa in kampa tako nesrečna, da Cislajtanija mora še služabnica biti Translajtaniji eno mle-vaj-po-šolo. Ker so vasi po hřibu zeló raztresene, imajo otroci ve- čidel dalec v šolo, ktero obiskujejo samo po zimi Hoj Če pa národna stranka na Hrvaškem propade v šolo jim je zeló težavna po snegu in ledu in o hudem pri volitvah in zmaga madjarska, potem pa je t listič madjarsko-nemška stranka si priborila iharj Zj utraj se podaj v šolo čez pold veliko moč ; ona si bode posebno g vnovič • uti CAij U KS jJUUOijU Y YOVJ X\J y J\Jbl jJUlUUU in od kodar se na večer podaj o sopet domu utrdila svoje stališče Zat maj lit na Hrvaškem tak neJ°> ker so ti planinarji zeló radovedni in ukaželj tudi otročiči vkljub težavni poti veseli koracij 7 V osta- A1 zato šolo m t za vso Avstrij ne- zato so oči m iz šole n az aj vseh strank v Cis- in Translajtaniji obrnj trojedno kralj sedaj v Kakor pa se imajo otroci gredé v šolo boriti z telj i njihovi. Podoba Na nezmerno radost vseh Slovencev nam dohajajo revno stanovanj mnozimi težavami, tako tudi x*jx šolskega poslopja, ktero smo gori popisali 7 kaže 7 kako ima poročila, da kljub vsej silovitosti, ki jej menda na tudi telj, in kako slaba je vrh tega njegova, namreč po 38 frank na mesec svetu še ni bilo para — zmaga národna stranka in dni. En frank po našem sedanjem denarji veljá 40 kr da na kakih voliščih bode premagana vsak preprosti kmetič , kteremu poštenj V se kaj Celó eljá na spoštovanji svojih sosedov kaj ležeče, trdno tedaj dobiva učitelj na mesec 15 gold. 20 kr mesecev ali celo leto 182 gold. 40 kr 7 7 za 12 m mu je hoce stati za narodnega kandidata. to zmago pa pri prečudni hrvaški volil In to na Francoskem se ponaša, da stoj na h 7 to 7 državi, ktera po lizacij Mi nikakor nismo tega članka napisali stavi še ni vse do dobrega gotovo. Zra ven volilnih nega časnika zato, da bi s tem izgovarial ^ 1 • • • • 1 • , • 1 »vi 1 V V • 1 V • i "1 • AT • / / Z7 „ -n iz omenje- i slabo mož, lu imajo pravico voliti poslanca, je se aruga ve- piaco nasin učiteljev; „JNovice lika truma tako imenovane „gospode", to je, uradnikov, neprenehoma povdarjale potrebo ki imajo pravico voliti poslan Je drug ve- plačo h učitelj Novice" so že pred 20 leti in da se penzijonistov, dohtarjev, duhovnov, ki imajo b gl (virilne glasove) e tedaj telj em zbolj i xjc*x^ jjvla , ua i3c plaoc* iju.u.qivxxx Samo to smo hoteli s tem pokazati ljudskim lada vidi, da pro- da so tuđi V se pade po glasovanji volilnih mož, napela bode vso moč trume si prisili ali da iz imenovane velike „gosposke" učitelj po bolj druge dežele po svetu 7 prislini ali pokupi vsaj mnogo gl lO Ol UI XQI1I CLXX ,, Od tega, vut lu vcijliu, li ji il e uuiiiu »ili" — na-s Razen tega pa utegne marsikak učitelj zavrniti. Da je to res, temu zdihujejo da to vemo, mi ne bomo siti" nas štej deželni zbor hrvaški polovico slancev ; polovico pa tacih 7 ki 1 j e n i h po- tudi mi pritrdimo ra d m v zboru: med t imajo spanovijo u al ,,v nadlogah je tolažba število magnat ki 7 niso od Je Sií od vlade maj hno pravi latinski pregovor ; a ora tudi kmalu k 7 teh ba bit imeti dlog 7 to bodi naj to vsem Vse stavi to kaže, kako težko je pri hrvaški volilni po dni stranki zmaga gotova bratj Zato Bog daj in sreča junaška, da zmagajo naši Dopisi jugu ! Ozir po svetu. Ljudske šole po goratih krajih na Francoskem. Nemšk časnik „Allg. Familienzeitung" je prinesel uni dan dve po dobi, ki ste nas, kakor vsacega Plescih na Hrvaškem 21. maja. A. C. L. (.Madja- ronsko početje o volitvah.) Preljube „Novice", čujte tudi od IIéMMHÉA^ Mír roní z nogami teptajo pravo mile naše domovine v iz- jihova bila. Ne- svoj siloviti rog nase strani, kako razuzdano naši nasprotniki Madj bori h za deželni sabor, da bi zmaga vedoč več druzega načina, da bi nas v gnali remu je mar za 1 judska o v x o t v v , ^^ ^m* Ena teh slik nam kaže množico otrók, ki na gori, J 1st zeló kte zanimali ix6uc*n, razdelili so naš kotar (okraj) v u va delà: pu-lovica izbornikov (volilcev) našega okraj a mora iti na po 7 izbor v Moravice, drug polovica pa v Delnice dadó vsakemu nič vrednemu uradniku Tukaj ali pravico imenovani, po snegu v šolo koračijo; vsak ima torbico izbirati (voliti); izbornikom pa, ki plačujejo nad 50 for opasano 7 v kteri ima bukve in kos kruha košno drugo jedilo za kosilo shranj 7 pa v se ka 7 pa nese pol za I«* livova y \j i v^ xi \j ua, kllF j a v v ouioivcž ouuo ^ nima s čem drugim kuriti kakor z drvi šolske sobe pod pazduho kajt 7 ki učitelj jih davka, jemljejo je dala nalog, da mora mu t. m. nov šli v izbor g Izbor bode *i9. dne t. m. Vlada vsaka občina od 27. do 29. dne novi sudci bodo obč. sudca izbrati, in ti otroci nanosijo, in zato m učenka pozimi poléno seboj prinesti vsak učenec in vsaka vično je to! Ko bodo Lahko si mislite, dragi čitatelji, kako kri naši Drug slika došl 7 jim bodo Madj današnj sudci izboru rekli: Vi nimate prava izbi * 114 rati, ker uni le so sudci, koje ste domá izbrali in domá slovenskih časopisov, ki so, in to posebno naše ljubljene pustili ; tedaj tukaj izbirati! Vi niste sudei in tudi nimate pravice „Novice" kmetom in učenjakom tako potrebni, kot ribi razun duhovnikov, učiteljev in nekterih kupčev Na ovi način izberemo sudca MfS Hl ■Pza dva dni, tedaj ta dva dninimajo stari sudci več te časti! voda ne bere nihče. Gorice 22. maja Zadnje dni t. m. bodo pri nas dopolnitne volitve za mestno starešinstvo. Res, da je siromaštvo veliko, pa veča še je nemar- nost, kajti otrok je mnogo mnogo raztrganih , umazanih, Agitacija je že zdaj vroča. Po tem, ko je že nekaj let pa tudi garjevih in ušivih. Slišal pa sem vendar še sem skrajna stranka gospodarila, združili so se letos vsi ljudi pritoževati se, da učitelj umazance pošilja iz šole drugi elementi našega Isonzo"-vo imenujejo prebivalstva zoper njo ki jo umivat se. Saj vendar take suše se ni bilo da bi xiv^/ui J J v^r tiUL&i v cuu • ^caj y uuucui. tuav xv> ou ut uui/ y \JLCx kJL in hočejo izpodriniti kedaj vode za umivanje primanjkovalo ! V zimskih časih zdaj „ njene privržence da bi spravili v mestni zbor glasovitega Favetti-a naleteli so na take težave, da so njegovo kandidaturo za goveđi. Dunaj skim gospodom bilo je gotovo neznano Najbolj so si prizadevali „Isonzo"-vci, a mora šola za več dni zarad silne burje v tem kraji pre nehati. O poletnem času pa gredó otroci po pašnikih sami popustili. Skrajna stranka, ktera pa zdaj tudi trdi, šolstvo v Istri, kedar so kovali nove šolske postave, da saj je vladi prijazna, imenuje sebi nasprotno stranko Mnogo kraje v je, kjer so šolo popřej duhovniki oskrbo- vladno, klerikalno (prav za prav j ezuito vsko) val i zdaj pa brez šole taki kraji biti moraj o in Pajer-jevo, kakor se jej zdi, da je to ali uno imé ni mogoče učitelja vzdržavati. hujše strašilo. Se y ker manj znane pa so Gorice 21. maja bile razmere naših šol v Istri, deželnim zbornikom, Vso prvo polovico t. m. kedar so sklepali postavo, da predsednik krajnega šol-so bile tukaj _preskušnje za dosego učiteljske spo- skega sveta ima biti srenjski župan. Pač čudno je, ~~ ~ kedar župan stopi v šolo, pa pisati in še celó brati ne zna; vendar sobnosti. Prestalo je preskušnjo 21 moških in ženske; dva kandidata sta odstopila med ustnim izpra-ševanjem. Izprašanci in izprašanke so vsi potrjeni razen in o napredku šolarjev in učitelja! Taki vsemogočni ■■r m I I mm^^^^■■■■■■^■m^Hako ■ mp ■ pa beseduje in določuje o znanstvu, o uku enega Izmed ženskih so dobile 3 številko ena štev. y izmed moških pa štev. 1 eden kandidat štev. kanci., štev. 3 štírnajst, vencev je bilo moških 14 pet stev. ostali (nesposoben) eden. Slo- nevednež se ve da ne razumeva, da ni zadosti, ta ali uni fant v šolo vpisan; marveč, kako da je v YUUUU Y J W \JllLf liiUOJ\lU JL "X y VSOLCfcJLJL pâ JLJCXLJlL y ZJ^JLLO JLVO YOU L V Trstu padši ništa imela pravice priti rico. tej priliki se ne morem izpitu v Go- moištra" in „g. sekrétarja ic y ces y da v ogniti vprasanja : bo ne pu ne j e del pokoji ne y ne govori! in tudi ne pisal; nego Od kod bomo dobivali Slovenci na Goriškem učiteljic? mutast in prošinj pisati pozabil. Letna penzija mu je Do sedaj se nimajo naša dekleta kje pripravljati za iz- na papirji 180 gold, v mesečnih obrokih iz srenjske obraževališče — ker nimamo nikjer več-razredne (više) blagajnice. Ta revež je že 70 let star, reven in zeló dekliške šole izobraževališče pri čč. ricah pa je italijansko. Brkinskili hribov na Isterskem 23. maja Uršulina- navdušljiv; vsako zimo preleží v postelji bolan, mrzel ; ker ne dobiva plače, ne more si omisliti ne ne drv in nobene postrežbe. Zaosta- lačen Ve- ín obleke, ne odeje y donašate mile „Novice" iz liko zanimivega jev slovenskih pokraj in med široki svet mnozih kra- lega dohodka ima vec ko 300 gold. Lakotě bo moral tudi nam v umreti. Na kredo se mu ne dá y se boje Namesto ako umre njega je tužno Istro. Zatoraj težko pričakujemo Vašega lista utegne smrt ves dolg poplaćati, o petkih slednjega tedna. Potožujemo si drug drugemu došel ravno tisto leto drugi za pomočnika iz Kranj- svoj srčne rane, po lahonih in nemškutarjih nam pri- skega. Obljubilo se mu je letnega dohodka 201 gold. zadevane, spominjaje se pregovora, da velika žalost po- 22 kr. ; celó v nekem slovenskem časopisu bila je raz- stane manjša, ako žaluj ej o mnogi skupaj. Do volite tudi pisana taista služba. Ta revez Je mlad y nam nektere reči omeniti iz naših krajev. silno stradati, kar se Kakor navadno vsa leta, bojimo se tudi letos silne pa rad jé. Mora pa razvidi, da od leta 1871. je od 201 gold. 22 kr. mlad člověk iz tega lahko se suse se. gate gold. Saduňosna drevesa cvetela so obilo ter obetala bo- 20 kr. prejel! Od Kajfeža do Herodeža pošiljal je svoje kajti trava in sadež jela sta že veneti in sušiti 96 gold, zaostanka; od leta 1872. pa je celih pridelke. Ako pa suša dalj časa traja y vnicen bo 12kratne prošnje, naj se mu pomaga, naj se mu zaostali hudo se je zameril ; župan ves zarod. Gozdi hirajo leto za letom pod mahljejem dolg od 96 gold, iztirja; silne sekire. Polni vozovi faš (butarc) in ožganca mu je očital, da je „grób", siten in nepotrpežljiv. (oglja) nahaja se vsaki hip po cesti v Trst. Resnega Lepo gosp. župan! Hujše kot to pa je še to, da deželni premisleka vredno je, kaj utegne biti čez 10 let v teh šolski svèt v Poreču še za leto 1871. iz normalnega krajih. Drv za kuriavo že zdai za denar dobiti ni Šolskeera zaklada letnih 50 žrold.. koii so „fa s ion i- lahko. pogozdovanjem Krasa pa smo tam y kjer rani" iic«n.ia>ua xviuiu ^uiu.. , ou ,,x mi a i u u i- do danes ni privoli! in odkazal! Ali ni to v Premisli zdaj, dragi bralec, smo bili pred 10 leti. Vlada je resnično v več krajih nebo vpijoča nemarnost! vmestila gozdarje in čuvaje; al ker ljudstvo ne spozná stan učiteljev v Istri! Kako mora učitelje to boleti dobrega namena, silijo ga z žandarji drevesca saditi, ako jim celó deželni šolski svèt ne pomaga? y Bo Zastonj pa bo ves trud, ako hudobneži ponoči populijo mar lačen in pretrgan vestno in marljivo učil! Se mu ~ ~ ~ more poljubiti samega sebe izobraževati ? Kje naj vse kar se je čez dan vsadilo. Tudi nevednost se očitno oglaša; otroci ne dohajajo redno v solo y O LC%JL UJ J pa tudi ne beró nikakoršnega časopisa. Žalibog! da po stařeji novcev išče s da si omisli potrebnih muzikalij ? — Si bo ^ mjm ^v iAA ^ 1 i «a VN -m À* m ^V rt 1 ^ V^ rv C C lOUU y UC4i Oi UUIIOII jJUtlULřUlII iliu^lixuuj • gold, in 20 kr. mogel kupiti opanke in yy brgeše > tem takem je res gola resnica, da Br kini so za dru- kakoršne v tem kraji nosijo ljudje? Slava dežel- zimi Slovenci zaostali za celih 60 let, ne le v narodni nemu šolskemu svetstvu v Ljubljani, ki prav po oče-zavesti, temuč tudi v kmetijstvu in obrtnijstvu. Domačih to vsko delà in kar le more za učitelje na Kranjskem, 1Ï5 skrbi! Dovolilo se jim je že marsikaj iz normalnega neki enkrat v zavesti svoje državljanske modrosti iz šolskega zaklada že za letošnje leto naši otaci" v Poreču pa še na leto 1871. niso mislili! Drugi pot Romam!" Kdo tedaj se bode spotikal v se kaj več, ako se omenjenima učiteljema ne bo boljše ustil klasično vrstico: „O beatam natam me consule omenjeni ako dve celebriteti „na godilo ! Metlike. (Izlet v Ivaneticevo lozo), ki ga je na binkoštni pondeljek naša čitalnica napravila, bil je tako lep da ga deležniki prehvaliti ne morejo. Prijetna lo- oj ov y uuiuju bregovih mirne rinže" zapojete : „Steh' auf und freu' dich Gottschee! Ich Braune und Gustel Fladung Verstehen uns prâchtig auf Dung!" Usmiljenja vredni bodo učenci — če jih bo kaj žica je kaj pripravna za poletno veselje. Hvala Iva- v poletinski vročini pod plehato to streho, gratulirati netiču gorenjemu in dolenjemu, ki sta nam jo bila za pa moramo tudi gospodom profesorjem, ker dvomiti ni, ta dan prepustila. Program, za spomladno radovanje da se jim enako realna stanovanja preskrbé! sestavljen, dosegel je popolnoma svoj namen. Od de- klamacij je bila ena lepša od druge, vse pa po volji pridem tje e mi bodo Kočevci še kaj novic povedali, kedar poslušalcev. uoaiuu r. Igra ^/jaivwuoivv/ uauiv/gu IUTIOIUV «mw taivu A V gospodičini Zoretičevi in Colnarjevi moram kulturo. M Zakonske nadloge" izvrstno igrana y take jih bom bralcem „Novic" naznanil, kajti reči niso brez velikega vpliva na vsestransko še enkrat zaploskati — naredila je splošno veselje 7 ki se je S petjem , , uuwnm oiaum ^a^ai^aja axa urnim plesom še le prav razgrelo; med tem pa so mož- godbo z dobrim starim dolencem in iz potoka vodo. Dolenskega 20. maja Volk Yolk in jagnje pijeta VLJLXXXJJLL ^iUOV/LU OV XV/ ^JX Ci Y IW^IVIV j XJLXWt. tviu j^ui JJHV/J tôdâ/J y \JLCb V V/UO» IVjV/U UU Y UlIVOl UUU VJUL lUICiUUlUU J narji pokali in sosedom Hrvatom naše goreče želje za ničku. Al volku požeruhu, ko vidi jagnje, se po mas tni zgorej , jagnje pa spodej ; tako da voda teče od volka doli proti mlađemu jag- njihovo srečno volitveno zmago odnašali. Živela narodna piči skolcá kaj močno. zloga ! Al neka obljuba, storjena v Binkoštni pondeljek ostane nam, draga čital- hudi sili, mu zabraňuje planiti nad ubogo, nedolžno nica, v lepem spominu hvala za-nj jagnje in ga pogoltniti. — To je res hudo. Revček v Od Kolpe 22. maja. (Priprave za kočevsko gimnazijo tej grozni sili skoraj ne vé kaj početi. Po jagnjetu se in Še kaj druzega.) Ne prihajam sicer čestokrat v Ko- mu sline cédé, al po njem je, ako ga kot prelomljevalca ? to Meko nemškega liberalizma, ker ob bregovih kodér se „Wacht am Rhein" ker imam čevj e smrdljive rinže, za slovenska pljuča nezdravi zrak veje ; ondi dobre prijatelje in ker dam sèm ter tjè kaj sku- veste kako piti, izvem marsiktero novico, v črno temó zavito še tištim, ki se včasih na kurulski stol vsedej o. Omenivši obljube zasledé, to tudi dobro vé. Duhta in duhta, da prepeva, se skoraj skominanja in duhtanja sušiti začne. Nazadnje pa jo zvita buča, kakor meni, prav modro izduhta. Pa Porečem, ako me ravno zasacij o ; da mi je jagnje vodo kalilo in me tako prisililo, va«, raztrgam. Brezmiselne glave bodo vse to rade za golo da ga rinzo, okoli bodi naj ti znano, potrpežljivi bralec! da je to resnico sprejele. Kdo bi se pa tudi za borno jagnje mesta stoječa mlaka, v kteri Kočevci konje 7 pra- seta in druge omazane reči kopljejo in perejo; gospé in toliko změnil in vso to reč natančneje preiskoval! ceno pa druge kulinarske umetnice ____4-i__^o rr de gustibus non est di- sputandum - JULW1 UJU MU r ^Axvy O J J JLLIIJL U. JiO Ud y XVvi JLLJL UL VUUU j 1U JLA\JLCLJ UI J^iailU -i Ker je vže rinža iz navedenih vzrokov mastna ? imajo locni požeruh. nad-nj ter ga razmesari neusmiljeno. X UillVžtiUUU - y y UU ^ UOtlU UO XXV/XX VO*/ Ui" narejajo pa iz nje tako zvano govejo juho. da mu miru ne Reje tudi storjeno. Grozno se huduje in rotí, češ, ubogo jagnje še pri gašenji hude njegove žeje dá. ker mu kalí vodo, in zdajci plane krvo- kočevski mesarji nálog, le bolj mršavo živino klati. Prav poseben prijatelj nisem bil nikdar vodi bojim se Prav ta prilika prišla mi je na misel, čitaje one dopise ljublj. „Tagblatta" št. 64. 70. in 72., v kterih mrzlice —zato me tudi ni zanimivala pritožba s pivom Kostanjeviški dopisnik, z vesto posnemaje nad ne-si žejo hladečih mestjanov, da v vsem mestu sta samo dolžnim jagnjetom silno rentajočega požeruha volka v dva vodnjaka, a še tista pod ključavnico, da pitno vodo zgorej imenovani priliki izbruha nekoliko svojih ne- (kar pa nisem mogel verjeti) znana bogatina revežem sramnih laži in grđih obrekovanj nad nekterimi kostan-prav kakor za časov proroka Jeremija za denar proda- jeviškimi farmani; zlasti nad našim vrlim, in kakor jata " ~ - - " " -- — kedar o sušnem letu vode manjka. m tebi, dragi Pa kaj meni drugače tudi Tagbl. dopisnik sam dobro vé, občno vodó, grlo vinom niti z vodó. bralec! do tega, ali Koćevec pije vino ali spoštovanim gosp. župnikom in nad domoljubnim stot- 'l se mu ne pokvari niti z nikom mestjanskega uniformiranega kora gosp. F. Ka- za ,,katzenmuzikei deve zanimivalo Bolj ko te vodne in vodene za- lin-om, ki mu je vse preveč pošten kristijan in vri " " ...... " " „Tagbl." bo bralca „Novic" slišati o zmagi ko- narodnjak, in se tedaj za „fínfarske" barantije čevskega mesta na polji učenosti, kakor mi je pravil varovancev nikakor ne pečá. Nazadnje pa trdodebeli trebušček nekega krčmarja 7 ki ima veliko 7 svoje neu- kroteno poželenje po strogem brzdanji in neusmiljenem zalogo svoje modrosti v trebuhu. Dovolj ena je namreč, jezdarjenji vsega katoliškega duhovstva v neko pravico-kakor veš, v Kočevji gimnazija. To pa praktičnim in svetohlinstvo prav prekanjeno zavijaje, milo plaka in Kočevarjem ni bilo po volji, kajti hoteli so imeti re- zdihuje al no gimnazijo , Češ, welch' bedauerlicher Weise der Priester- kaj nese znati samo nekoliko la- stand in Krain noch vielfach seine edle Mission miss- tinski in grški — in zarad tega jim je bolj všeč bil braucht") kako Kranjsko duhovstvo svoj blagi poklic wAiig^i lil ^JL UIYA x xx ^M/AUU tv^u» j x XXX jv MVij t uuv mai UlaUULll Jy JLJLJL CvJLLJ Oi\v/ yjLLLLLKJ VOLV „Brenceljnov" učni program, kteri bi ga bil kmalu v rabi zlo. *) Kar se tiče dopisa v 64. Tagbl. u Je vrla nevarnost pripravil, da bi bil dobil diplomo častnega „Danica" ondotne grde laži naravnost razkrila in očitno kočevskega purgarstva. Tedaj na noge — so si mislili: jih svetu pokazala, tako, da jih zdaj, kakor pravijo, na vadna gimnazija mora se v realno spremeniti. Pa Tagbl. dopisnik in njegovi privrženci kar odkrite v kako? Mudra glava nadje mudri savjet! Oče župan, košu nosijo in prodaj aj o. **) Dopisnik pa v tem svojem večni kandidat za deželni zbor, in pa v šolskih rečéh zeló izurjeni, preučeni gospod okrajni glavar Gustel Fl a dung jo Uganeta. Najameta namreč — ne mislite, in hvalisalo sedanji brezverski liberalizem in „Tagblattove Se v©, ako bi naš© duhovstvo izneverilo sq svojemu pokliču nakane u > dragi bralci, da vam kaj izmišljenega pripovedujem je gola resnica, čeravno precej humoristična s vse ple- a potem bi po njegovem mnenji gotovo zvesto in na tanko izvrsevalo svoj blagi in imenitni poklic! Al, Tagblattovci", kaj tacega pn- hom pokrite svisli, kamor se je dozdaj spravljalo senó tukaj naj se in druga krma za konje, vole in krave polagajo ne t predlagajo učencem predmeti v tako realni kraj nad hlevom in vinskim kletom sprav- narodnost gaziti v blato! čakujete od našega vrlega katolisko-naroduega duhovstva zastonj. Poprej bi zgrabilo tudi za motiko in kramp , ter tako si služilo z dlanom svojih rok vsakdanji kruh, kakor da bi izročilo vam vajete in se vpreglo v liberalni brezverski voz, ter vam pomagalo vero in ljena gimnazija mora biti izvrstno realna! Cicero je * Pa jih menda nikjer speČati ne morejo Pis. 176 ■spisu skoraj ne vé, kaj bi kvasil, bi li bvalil ali grajal. eno izmislila, in sicer tako-le: On pripoveduje Ne more pa tudi tù zamolČati, česar tako močno želi mu je boljše vino potegnilo na birso, da ni za pitje, - in na kar se je delalo že pri marsikteri priliki, namreč pa pripoveduje, da so na sodu vsi obroci popokali, razdreti lepo edinost med tukaj snima dušnima pastir- sam še tako malo visi na njem Z « /In n r\ r\a4nrvi /Ivn a» rra-nnv rl y» n r?nn«n 1 nrín vnVkîl trvol a caho n A + o lr-nil nnrl a ti da se ona en da ? ko bi se kdo le jema, da bi se potem drug zoper druzega lože rabil. Po dopisnikovem obrekovanji zdajci ščuva kaplan, kakor malo soda dotaknil, pa pade vse vkup in vino gré po ker ste že toliko koristnega tleh. Drage „Novice", da bi župnik nobene samostojnosti ne imel, ali kakor ljudem nasvetovale in še zmirom nasvetujete, samo da da bi on k hudobiji in lumpariji kar molčal y naj se bi ljudje vas bolje brali in ubogali, prosim vas na- Šopiri in raznaša kakor hoče; zdajci zopet pa mu je svetujte Še temu ubogemu mežnarju y kaj mu Je storiti župnik sam tak, ki brez škandalov živeti ne more. Pač da vino iz soda dobi, ker so vsi obroci na njem po ___--Toa.'KI U I Tir, i A Z-}^ t-k^lroli 9 y res Čuden pisnik mož yy Tagbl. dopisnik! Daje hotel do- pokali? obrekovati, sumičiti in ŠČuvati, more sleherni iz Tagbl. (( dopisa samega spoznati. Odgovor vrednistva. Dober svèt dati na to, je težko , ^.„„„v^. V^^v.^ JU tej Številki na- ker mož govori drugace, žena pa spet drugace. Al bodi-si ±ZJ y y JL au KJ 1.9 UV|7i »Jtv UUJLL1V JJ Vi« V tVJ KJ V V-/ T X JL JL AJ. t-V ^ * v/ ^ v i va* ^ vy v ^ v/ai^V ^ W W jy V V Vi i vi^nw» ▲AA KJ U1 kj. vedeno stotnikovo pisanje do Ga ča, akoravno ono ni tako ali tako, vino je po njunih govorih še vse v sodcu župnikovih besedi, imenuje narav- po govorici druzih ljudi pa prav pravi izraz nost vzrok one prepovedi GaČevo zasramovanje že v vsak njunih želodcih. y Na način po takém ne potrebujeta letos nobene ko- kar župnika, kaplana in sploh duhovstva. Vkljub temu pasi lekture, kajti če je to res, drzne dopisnik v svoji res nesramni lažnjivosti GaČevo vina še poln sodec v hramu; če pa je to resnica ustavoverstvo" zvati kot vzrok one prepovedi. Kako govorijo drugi ona pravita, imata kar yy je ta „verfassungstreue Haltung" in na kako piskavih ali se bolje kako le na papirnatih nogah stoji nesramna ljudje, sta Vipave 23. maja y se ga pa že napila za tri leta. Naš okraj čuti krv pa silno drzna nemčurija pri nas, jasno govoré premnogi is X lrn m w nuntTV^ TTnilirwM v\ inim ^ JP^L ^ n 1 rv y poker sèm ter tjè kar naravnost vsiljeni yy finfarji ne le pričajo to, ampak tudi koci, compate, sukne To y vse „finfarji smodke, vodka ali „šnops", kuhano vino itd. „ — se je tište dni v ustavoverski krami Alojza G a Ča dobilo, povrh pa Še cele kosarne nesramnih laži in obre- trebo izurjenega zdravnika, doktorja m^dicinskeg zdaj si moramo zdravja v Postojni, Sežani ali Ajdovščini . ~ ^--_ ' J"* ' - x «v , » um* iskati ; zato z veseljem slišimo, da namerava izvrstni dr. Gorenj nam priti Zeli ga pričakujemo in kovanj zlasti postenega duhovstva in narodnega kandi- slišati, kakošno je bilo GaČevo v ob enem zagotavljamo, da pri nas je posla dovolj za prav dober zaslužek Cerkiiice 18. maja Hočete v se tolikanj hvalisano ustavoverno obnašanje ob data. „Tagbl. času predzadnjih volitev 1870. leta? Loj zel, tudi pri sv. Križu svojo prodajalnico, je dobil ono leto dva volitvena lističa. Al takrat Vip Resnico je v predzadnjih Novicah" povedal dopisnik iz Notranjskega o novem poštarji v KoŠani. Naj tudi jaz onemu dopisu par ker ima kteri se ni bila v njegovih rokah; zastonj y Še „finfarska" barantija volit iti — misii kulant spe- se pa res ne splaca; toraj je najbolje listiće vrstic dodam. Dne 14. decembra 1. 1. je bila služba po-Štarja razpisana. Kot namestnik poštarja St., je zavoljo svoje bolezni v Gorico podal, pa se ni več opravljal je do tega časa z višim dovoljenjem tu- , kteri vrnil y raztrgati in domá ostati. Tako Lojze tudi storí. Vendar zvěděvši, da zmaga je na narodni strani y prihití ves vesel domů povracajocim se Kostanjeviškim narodnim volilcem naproti. Radosten se sukaje krog voza, kajšnji obce spoštovani narodnjak gosp. J. Vovk je tudi za razpisano službo s spričalom kot izprašani poštni ekspeditor prosil. Poštni direkciji sami na korist kakor tudi tukajŠnjemu občinstvu na zadovoljstvo y že- na, leli m upali smo za trdno y da L-l Cv Ziauv » VI jot V U y Vovku pošta ne bo kterem se vozi tukajšnje narod resnično ljubijoče do- duhovstvo, v eno mer kvasi, da gré na svoj stari mace grad streljat na Čast Slovencem zmagonosnim in v sramoto Krščanom nemčurjem , ki so se imeli ravnokar skozi Kostanjevico peJjati. Duhovščina mu to resnobno odsvetuje rekši vat vat; da tako pravični xvv,* ^ L J CA ^ JL V^J X JU 1 1 I Al Loj zel svoj strel vendar-le napravi kdor je pošten narodnjak, gré glaso- spodletela. Opravljal je službo pol leta v posebno za- dovoljnost vsem, kteri so na pošti imeli opravila. Ravno tako se tudi poštna direkcija ni mogla v tem času nič pritožiti. Gosp. Vovk ima tukaj na najbolj pripravnem kraji pri cesti svojo hišico ; on je za ta posel se skazal popolnoma sposobnega; poznamo njega in on nas reči lagleji zmagi pripomore kratko rečeno y on bil za pošto kakor nalašč. y y da y kakor komaj je bila služba razpisana, vže smo zvedeli pravi, nemčurske Kršćane malo pojezi in osramoti. To ti je res pravi vzor ustavoverskega obnašanja (za fin-farje) ta Alojzij GaČ! Kaj ne da? Pač bi se tù podala ' " " ' ' Al Vovk • V ie ze ne dobi pošte, in y zakaj ? na Al da zato, ker ta služba y pesmica : „Preljuba značajnost kje si domá?" nekemu c. kr. tržaŠkemu pismonosu zagotov- Ijena, ki služi že nad 35 let. In dobil jo je res. Zarad starosti in bolehnosti spoznali so tržaški gospodje, da kakor iz gotovih virov vemo, je tudi oni ces. kralj, libe-ralec, sedaj grand-nemčur, bil nekdaj vroČ narod- ta mož ni več službe v Trstu zmožen y zato čujte » nj a k. Po takem pravi, le bolj pitani bratec Gačev ! f H j ; (Dal. prih.) Dolenskega 22. vel. travna. (Bog varuj ljudi hude zeje!) Nek cerkvenik (mežnar) je nabral jeseni 30 av-strijskih vedrov vina po kolekturi, tako , da ga je imel o vseh svetih 30 veder v hramu več. Kaj misliš, dragi bralec, ali je ta mežnar morda so ga spoznali zopet zmožnega za poštarsko javno službo v Košani. Da mu pa vendar poštna manipulacija na stare dni ne delà preveč vročega čela, pošilja svojega sina (enako unemu iz bele Košane v St. Peter) učit se prakse na Rakovsko pošto. Tako Je t Sposoben doma- ćin se mora nesposobnemu ptujcu umakniti in gledati , o svecnici pa • v nic mora, kako mu ptujče, ki se y našega jezika ne zná, Be- ali vino prodal? ali komu na povračiio posodil? morebiti ima tako veliko družino, da so mu ga to- pa precar- ne ! On in liko izpili? sama sta vsega posrkala ^mU y MĚJM HBPVP njegova ženica sta sama; prav netke kaže. Poštar brez znanja slovenskega jezika pri nas je pač blizo to, kar je zajec pri bobnu. tana nova era! Planine 25. tako da pride na oba vsaki oajLua otci y oc^a ^íuoí Acua , laxvu , ua j'iiuc ua uua v o a rvi dan 10, to je, na vsakega po 5 bokalov. Bog nas varuj take ^ KPV fi+Q ni» +5» mn7 iri 7ptiîj »/vití Kp+iní in bližuj je se čedalj (AT narodno Življenjej pri maja. bolj žalostnému propadu, čegar kriva loga in ohola visokomišljenost nekterih oseb, ktere žeje Ker sta pa ta mož in žena zviti betici in menda menijo, da je to že dovelj y ako so ju je zdaj sram, da Ijudjé govoré o pijančevanji, sta si na čel podi postavljeni aŠeg yy Sokola" in da to že po polnoma zadostuje, ako se v prepreženi obleki iz go # „Jaka ! De bo nič se ne pozna« značajnosti slovenskega duhovstva? bi rek el r an šaljivi „BreneeJj"! Mar stilnice v gostilnico gredó prezracit in tù pa tam kaka Pis, yy slovenska" pové, prave druš t v ene zade ve pa se pripu lîï ščajo same sebi za vratmi, pregledovanja in redna skle-povanja računov celó potreba ni, društveni zapisnik naj počiva še v nedolžni beli obleki, v ktero ga je bukvo-vez že zdavnej zagrnil. V takih okoliščinah ni čuda, da udje odpadajo dan za dnevom, nevedoč, za česa bi plačevali in komu, društveno življenje pa, ktero popu-ščajo grnotne vezi, gotovo se razrušiti mora. Zadnji čas ie toraj , predragi sinovi mile domovine naše, kteri še hranite v prsih živo iskro domoljubja, da stopite krepko na noge, podaste si složno roko pobratimstva, ter v novi društveni moči prihitite veselo na trdno kolovozje, ktero izrocite voditelju, možu iskrenemu, da utrjuje in budi društvo, ki žrtvuje svoje moči na blagor in čast narodnosti naše in našega maternega jezika. Le tako, dragi rojaki, je rešitev še mogoca, da ne začujemo v krátkém na žalostni gomili našega „Sokola", popevati tužno se glaseče Jeremijade. Iz Ljubljane. (Iz deželnega odbora 24. maja.) Ker je c. kr. ministerstvo kmetijstva za napravo kmetijske šole v Bršlinu dovolilo 5000 gold., je deželni odbor sklenil, vzajemno s družbo kmetijsko se posveto-vati o napravi kmetijske šole v Bršlinu na Dolenskem in vinske šole v Slapem pri Vi pa vi; seja v ta namen bode v nedeljo dopoldne. — Ker se čedalje več norih ljudi pošilja v norišnico in sicer toliko, da nikjer več ni prostora, nove norišnice pa zdaj že zidati ni moci, in ker se je po odhodu Stajarcev v tukaj šnji posilni delavnici mnogo prostora naredilo, je deželni odbor določil, vse te prazne prostore komisi-jonalno ogledati in prepričati se, ali bi se ne dala brez škode za posilno delavnico napraviti od nje popolnoma ločena nornišnična podružnica; ako je to mogoče, potem bi se dala brez novega zidanja, ktero bi letos silno drago stalo, sedanja norišnična podružnica na spodnjih Poljanah za kozave in druge bolnike porabiti v potrebi. — Nova volitev občinskega odbora v Topli cah pri Novem mestu se je dovolila. — Ker imajo občine na gnanjskih štacijah (subštacijonih) 1. juiija tega leta prevzeti opravila in vso skrb za gnanjce, se bode razposlal vsem županstvom poduk o dotičnih dolžnostih in opravilih, ki jih nalaga obcinam državna postava od 27. juiija 1. 1871. — (DeŽelna komisija za povzdigo konjereje na Kranjskem) je v pondeljek imela sejo, v kteri je določila, kterim gospodarjem naj se dadó iz državnega denarj a nakupljeni štirji žebci Pincgavskega plemena, ki so namenjeni le na gorensko stran, ktera potřebuje za vprege težkih kónj. Oglasilo se je iz Radoliškega okraja 12 prošnjikov, iz Kranjskega 6, iz Kamniškega 3, iz okolice Ljubljanske 1. Da bi bila komisija imela 20 žebcev, vsem prošnjikom bi jih bila rada dala; al da je le 4, ki jih ima, razdelila na prava mesta, gledati je morala na kraje, kjer je kobil več kakor v druzih, — kjer je že kak žebec cesarsk ali domač, ki ima licenco, in pa na oddaljenost krajev. Na tanko sitice je komisija djala vse te okoliščine in potem je dala enega (ki ima imé „Posavec") Janezu Žvanu v srednjo Vas v Bohinji, druzega (z imenom „Stol") Matevžu Rozmanu na gornji Otok, tretjega (z imenom „Triglav") Antonu Pen galu na Pšato, četrtega (z imenom „Kranjec") Matiju Hočevarju v gornji Brnik. — Po takem bode zdaj v vsem skupaj 16 žebcev z državno podporo na Gorenskem. — V tej seji se je tudi skle-nilo, c. k. ministarstvo še prositi za 3000 gold, za nakup še več žebcev, ker je potreba očitna. Kraji taki, ki zdaj niso mogli dobiti žebca, naj se tolažijo, da ga morebiti dobodo drugi pot. Gosp. Seunigu pa, ki je šel na'Stajarsko nakupovat žebcev, se je zahvala izrekla, da je prav dobro blago pripeljal v deželo. Naposled je bilo sklenjeno prositi ministerstvo, da se v S vu ru na Dolenskem in v Koče vj i napravite štaciji cesarskih žebcev. — (Našim Not ran jcem, ki imajo ovce v Istriji na paši) y bode prav, ako zvedó, da v okraji Novega Grada (Castelnuovo) ni več k ozavih ovac in^tudi v druzih okrajih ne, samo v Taru (Torre), v Crnem vrhu (Verteneglio) in v Novi vasi ( Villanuova) so še kozave ovce, ktere so po dopisu okrajnega glavarstva v Paznu od 16. dne t. m. še kazale ostanke mezuljčkov. — (O banki „Sloveniji") je poslednji „Slov. Gosp." prinesel članek, ki iz zanesijivega vira podpira temu zavodu protivne ugovore ter odločno trdi, da stroški so pri „Sloveniji" brez primere m a nj š i kakor pri druzih bankah in da poroštvo za denarje je trdno. Nekteri govoré o stroških, o dobičku ustanovnikov, o brezplačnih delnicah, ktere ustanovniki dobijo in druzega več. A to vse je neopravičeno natolcevanje. Da taka banka se ne more ustanoviti brea stroškov, to je menda razvidno vsacemu, ki v principu ni sovražnik „Slovenije". Ustanovniki sami pa ni maj o nobene materijalne koristi, temuc edino le čast in zaslugo za ustano-vitev občnokoristne naprave. Da je to resnica, to dokazuj ej o pravila („društvena pogodba"), v kteri si ustanovniki niso nobene predpravice pridržali. Drugi pa tudi mislijo, da „Slovenija" zarad pomanjkanja potreb-nega števila podpisanih delnic ne bo môgla v življenje stopiti. Ta strah je popolnoma prazen. Vodstvo „ Slovenije" je že davno mislilo na ta primerljej, zato je oskrbelo, da se v pravém času banka popolnoma ustanovi. Banka „Slovenija" je po takem gotova. Naj zginejo le one mègle vse, ki so rodoljubom dozdaj tem- níle oči, in se vjači zaupanje vpredsedstvo, pa bode cvetela „Slovenija" domaćim zavarovancem na korist ! — (Zidanje ci g arnice ljubljanske) je tedaj oddáno neki združbi, kterej na čelu stoji stavbeni podvzetnik Samek iz Koroškega. Poleg te združbe pa ste se ponudile še dve: ena rokodelcev ljubljanskih, njej na čelu c. k. stavbeni svetovalec Potocnik, druga Koz- ler in Treo. Vlada je ponudila čez 215.0U0 gold, onemu, kdor po danem nacrtu zida fabriko. Za to ceno je ni hotela nobena omenjenih 3 združeb prevzeti ; združba Potočni kova je zahtevala 17 V2 odstotkov naboljška, združba Kozlerjeva 20, združba Sa-mekova pa 31. Navadno je, da delo dobi tišti, ki je najcenejši. Pri cigarnici je stvar narobe; dobil jo je tišti, ki je najdraži — in, kakor se odlok vladni glasi, zato, ker je „ugodnejše stavbine pogoje" stavil, — v čem pa obstojé ti „ugodnejši pogoji", to je svetu uganjka. Sliši se, da združba Samekova se je zavezala , že letos pod streho spraviti fabriko, kar une dve združbi trdite, da ni mogoče. Po takem je to druga uganjka, o kteri so Ljubljančanje radovedni, ali bo reš^ena o jeseni ali ne? — (Šolski praznik.) Přetekli pondeljek so učenci prve mestne ljudske (Šent-Jakobške) šole praznovali svoj praznik, kteri se je odlikoval s tem, da so se zra ven navadnih mladinskih razveseljevanj vrstile tudi prav koristne znanstvene razprave. Ob 8. uri so učenci imeli na Rožniku sv. mašo, pri kteri so prav primerne mašne in maj niko ve pobožne pesmi peli. Po zaj utrku vrstila so se razna deklamovanja s petjem (v obeh jezi-kih), med kterimi si je govor o „Rožniku" (zgodovinska črtica) poslušalcem posebno dopadel. Na Drenikovem vrhu so učenci popisovali stvari iz rastlinstva (lipo* brezo, kostanj, hrast, češnjo itd.), ki so jih po poti viděli, in pri krásnem razgledu razlagale so se jim stvari iz zemljepisja, kteremu ste sledili Vodnikova „Od straže hrvaške" in „cesarska pesem". Konec veselici bile so proste telovaje. O poldne bili so učenci že domá. Radi 1 priznavamo, da tako vredj ena šolska veselica, pri kteri operet in spevoiger. Družabnikov šteje dram, društvo se mladost pošteno razvedruje in v lepi naravi izobražuje bolje ugaja šolskemu namenu, kakor pa taka ki y uuijc LI ^ aj CL i3uioji.cuj,u XlClXXUJilU. j XVCVXWi fja, i-CVXVC», XV1 šibo lil kJLí igrttllljlil. ±txcu lglčuul j t; uho jo v začetku t. m. ravno tù viděli z godbo in plesom, ostalim so se odločevale na gr ad 387 namrec častna, 8 ustanovnikov, 325 podpornib in 52 igralnih. Med igralci je bilo engažiranih 10, brez (Imenovanja.) Gosp. Luka Svetec gré iz Idrije sodelovalo 10 igralnih družabnikov. D za c. k. notarja na Brdo blizo Ljubljane, gosp. France pore R a p o c, bivši notarski koncipient v Mariboru, pa pride < zbor za c. k. notarja v Tržič. Gosp. Jožefa Stare-ta je Hrib c. k. nadsodnija v Gradcu imenovala za avskultanta na življer Kranjskem. dobi grade je pod- je dobilo društvo od veleslavnega deželneg , po odločeni subvenciji 2400 gold. Gosp. Ivan uradnik banke , uiauiii^ pri banki 77 77 Slavij Slavij u 7 ram društvo polo 7 7 zavaroval je na da po njega smrti Prve češnje smo dobili letos 3. maja, prve ja- 500 gold., za kteri domoljubni gode 22. maja, in tudi še ta mesec dobimo — prvi ci- srčnejša hvala vilni zakon. Kovač Jožef Setina v gornji Siški stvo za bogočastj Pro šnj tako zavarovalnine v znesku se mu izreka naj V • cin za na minister m uk m vzame Marijano Strukel-novo pravi ki ju bode okrajni glavar poročaL kakor „Laib." imeli ugodnega vspeh podpo] kranjsko hranilnico niste (Naznanilo.) Zavoljo procesije Rešnjega Telesa (Gosp. fajmošter Blaž Potočnik v St. Vidu nad v predmestjih ljubljanskih je podp odbor za ju Ljubljano) je za antraksom na nogi nevarno zbolel. nija namenjeni izlet v Litijo in Šmartno preloži! Tt 1 • 1 V 1 ___ .____1 V___• _J____V _ "1 • • • fTTf • * Bog daj, da se za naš narod mnogozasluženi starček na nedeljo 9. junija. Temveč pa se nadjamo, da se do zopet ozdravi. moljubi udeležijo lepega izleta, ker oni dan se bode (DeŽelna sodnija ljubljanska) je 23. dne t. m. tudi odprla najmlajša čitalnica slovenska, — čitalnica Jožefa Brnik-a, po domače Ritkarjevega iz Suhe Šmartnem. Natančneji program se razglasi kmalu blizo Loke, hlapca pri konjedercu in krčmarju Pre- mozarju, zavoljo hudodelstva zavratnega umora ob- sodila na smrt. v Odbor „Sokol S chantel (Velika koncertna soir ej a) na korist kapelnika bode v deli junija v čitalnici (Dramatično društvo v Ljubljani) je imelo svoj na novo odprtem vrtu in salonu. Program se razglasi občni zbor v nedeljo 26. dne t. m. Z bralo okoli 30 ljubljanskih družabnikov. Gosp. prvosednik Grasselli pozdravi nazoče, ter povdarja se je na plakatih in vabilih. Ni treba tukaj naznanjati po da smemo koliko je že storil g. Schantel, posebno pri sebej , ui«8»cni jj u zi u i c* v i , ici jjw v vxctxj c*, vio oixxcxixu gledališkiti slovenskih predstavah, ker je vsakemu dobro zadovoljni biti z delovanjem dram, društva v preteklem znano ; upamo tedaj , da bode čitalnični vrt ta večer letu. Pri vsem gospodarjenji vendar pri skromnih ma- prav dobro obiskan, v dokaz priznanja, ktero smo dolžni terijalnih faktorjih, s kterimi mora delati društvo, bilo mogoče dosti prigospodariti, marsikaj potrebnega se ni možu 7 ni moglo v se ki je veliko storil za našo reč na muzikalnem p< (Pobirki iz casnikov.) „Tagblatt" hoče da i omisliti ne. Težko zadela je društvo zguba mi tisti bàt, s kterim sta dva nemška profesor] odbornika g. Valentina Mandel ca, enega najboljih unidan v Strassburg-u učenjaka Aufsessa in najmarljivejših prestavljalcev dram, del, in dolgo bo čutilo društvo to zgubo. Slavni zbor naj izreče svoje bil tako, da je umrl 7 ne sožalovanje s tem, da se vzdigne. (Se zgodí.) Pri osno- Tagblatt ' 77 * «g A/"»** ^ tyl" obrnila v « ! Strassbur^ tyl" pisali A Kakor sta ona nemška profesorja tako ste tudi vi „Tagblattovci" wyxjwiu T MUjv/ K> tviuj vmi uu » —£> -a.** VUJJV „Oty X U U1 Uli« V „Stlel", i>c*fk.vs ou^/ luui vi ^ la^Ulđil vanji našega društva pač sami nismo se mogli nadejati, takrat v tolovajski pisavi z bàtmi dr. Bleiweis-u in da bode v 5. letu svojega obstanka že stalo tako krepko, dr. Costi podtikali krivdo Jančje dogodbe; tudi to je stiel" a ne da bode konkurent nemškega gledališča, potreben faktor našega socijalnega življenja. Upajmo, da s krepko vse* stransko podporo bode tudi v prihodnje čvrsto napre- Strassburgu vam je doválo na pričetem potu. Potem poroča tajnik gosp tyl" mi vas bodemo tedaj zmirom opominjali Strassburškeg a „stiela" temveč, ker boj v 77 bedauerlicher Vorfall" in dru J. No Ili, iz čegar poročila izdalo je društvo letos 5, namreč 3 veče in 2 manjši v vezkih (19—22.) v obsegu 28 tiskanih pol, med njimi s prvo ceno obdarjeno izvirno lirično opereto „Gorenski zega nič! Iff posnamemo sledeče: Iger na svitlo dal „sonete", Večni študent" dunajski Stritar je blattu" deluje , j 7 77 Laibacherici" v kterih na veliki gaudium „Tag „Slov. Narodu" in „Soči" 7 ob slavček". Drame, kterih je došlo za razpisana da- tari A ^ Jto ^M m A ^ *« â 1 A *m -m -m A A « _l# 77 prvake" slovenske itd. Nekdanja Keesbach Thierfabel" je bila veliko bolja, izvirna, St 77 soneti so pogreta rihta", stokrát že edino to vrednost imajo, da so nov dokaz blatt" 7 77 7 m „Soča" so različna imena za to stvar. Mi smo tega prav veseli rila 11, je društveni odbor presodil ter izdelal o njih prebavlj poročilo si. deželnemu odboru. — Za dramatično učil- da Keesbacher et Comp., Stritar et Comp. in pa nico se je tudi letos pridobila posebne zasluge domo- blatt". „Slov. Nar" i- ljubna gospá Solmaj erjeva, ki se blagodušno in brezsebično trudila s podukom gospodičin. — Představ je napravilo društvo v přetekli saisoni 25, izmed kterih je bila prva blagodejna, ker ves dohodek znesku 100 gold.) odločilo je društvo pogorelcem viž-marskim. Razen teh sodelovalo je pri besedi za strada-joče na Dolenskem in Notranj skem, inposamesni igralni 77 Tag 7 Telegram „Novicam i6 Iz Zagreba 28. maja Danes izvoljena dva družabniki so napravili še 6 představ. Vseh slovenskih představ je bilo tedaj od 16. septembra 1871. do 5. maja 1872. skupaj 32 v javnem gledališči. Zagrebško narodno kazališče je po prijaznosti gosp. intendanta narodnjaka: v Koprivnici Spisič, v Križevcu Far kič, jutri vse druge volitve; napori in strahovanje protivnikov neslisano; povsod vojaska asistencija. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. dvornega svetnika J. Žigroviča posodilo dvakrat gar- fija Iz Dunaja. Presvitla nadvojvodinja gospá So vi v uiiicgc* o v c bii liv a* u. /jigiuviua jjuouuiiu u. v