Splošne vestl HOCEMO JASNOSTI (Ker sem na shodu Narodne odbrane v imenu učiteljstva, ki mu že daljšo dobo načelujem, se čutim primoranega, da objavim svoja izvajanja in da istočasno lansiram naše zahteve v široko javnost.) Matere, ki so v potu obraza rodile svoje otroke, spremljajo z žarom ljubezni razvoj svojega plodu, ker se zavcdajo, da z njim rišejo brezkončno vez prošlosti s temno bodočnostjo. Usoda njihovih otrok je usoda domovine, usoda človeštva, dvigajočega se in padajočega z duhom časa, liki gibanju brezmejne morske gladine. Z vzgojo otroka je mati Špartanka vlivala kapljice ljubezni v grudo svoje domovine, gradila večnost svojemu narodu. In gorje sinu, ki se je izneveril svoji vzvišenl nalogi: biti človek, biti Špartanec, biti in ostatJ zvesti sin svoje domovine. »Mati sinu meč izdere in mu prsi z njim predere«, govori špartanska mati v slovenskem kroju o sinu, ki zapušča narod v usodnem trenotku, tirajoč ga izpod svobodnega sonca v tujčevo prokletstvo. Materam ob stran je usoda postavila nas učitelje, da vršimo delo zidarjev brezkončne večnosti človeštva. Ni naša naloga, da učimo otroke v osnovnih vedah vseobče kulture, višje so naloge, ki jih stavljajo v naše delo mati, narod, cerkev, zgodovina. Ni se še pokazal mlinski kamen, ki b'< potapljal slovenskega učitelja v dno morja zaradi zgrešene vzgoje, ne pomnimo še, da bi bili naši gojenci ogroženi od špartanskega meča, zavedamo se pa, da vedemo svoj rod iz blatn:h kolovozov zgodovine na uglajeno cesto bodočnosti. Toda tu smo. Na razpotju smo. Kam drži na levo cesta, kam drži na desno pot. Za nami so množice, mlade oči nas s skrbjo opazujejo, matere obupujejo. Kam? Tu država — tam cerkev, vera, tu zakon — tam prst božji, greh, tu zapoved — tam prepoved, tu večnost pozemska — tam večnost brezkončna. Kam? V katero smer? Sv. Krizostom pravi, da je vsaka država od Boga, in da se imamo pokoravatr vsakršni vladi. Večni učitelj je dejal: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega. In Sokrat je umiral, da je utrdil svoje vzvišene nauke, pokoravati se državni vladi tudi v dnevih bridkostil Tu je ost, ki nam je zasajena v sredino srca! Zavedamo se, da je človeku potrebna morala, ker brez nje zaide v najnižje zablode. Zavedamo se, da je sokolska vzgoja visoko moralna in da je ta vzgoja povečinoma poverjena učiteljstvu, šoli. Če šola do danes ni pokvarila slovenskcga rodu, ga tudi potom sokolstva ne bo. Česar nismo storili med štirimi stenami učilnice, upamo, da tudi ne bomo med štirimi stenami telovadntee. Prisegli smo zvestobo kralju in domovini, prisegli, da bomo v duhu verske strpnosti gojili jugoslovenski rod v domovinski Ijubeznl in ti prisegi hočemo ostati zvesti. Če je med zamorci varen katoliški misionar, upamo, da bi moral biti tudi med katoliškim ljudstvom varen katoliški vzgojitelj. Toda čujte! Na oknlh vzgojiteljev pokajo peklenski stroji, na šolska vrata lepijo mrtvaške glave, požigajo nam hiše, anonimno psujejo predstojnike, v anonimnih pismih nam groze s smrtio in najemajo morilce. Ne plašimo se nlčesar, toda v imenu onih, ki se tega boje, zahtevamo, da nas država ščiti, zabtevamo, naj cerkev kroti svoje podanike vsaj v toliko, da bodo istoverni utegnili nemoteno vršiti svoje državne ih nacionalne naloge. Zahtevajo združeno Slovenijo. Tudi mi jo zahtevamo, toda v oni obliki, ki jo zahteva naš narodni in državn] položaj. Da bo nekoč svobodno dihal sleherni Jugoslovan, nam je porok naše delo, naš otrok, in otrok onih vladarjev, ki zmagoslavno korakajo po svobodnih poljanah doslej zasužnjenega naroda. Slava rodu Karadordevičev! Živel kralj! Josip Lapajne — Cerklje. — Vsi, ki radi hodite na letovišče ob morju, pristopite k snujočemu se društvu Učiteljski dom v Omišlju in pošljite prijavnice! — Vsi, ki želite dati otroke v dobro oskrbo za okrepljenje ob morju, pristopite k snujočemu se društvu Učit.dom v Omišlju in pošljite prijavnice! A »' — Mesečni obrok in delež za dom v Omišlju bo določil ustanovni občni zbor po medsebojnem sporazumu, zato Vas to ne zadržuje, da bi ne poslali prijavnice takoj. — V soboto dne 4. februarja bo ob 10. uri v šolskem radiu Strossmayerjeva proslava, ki jo bo oddajala licejska osnovna šola v LjubIjani. Spored: 1. Govor o Strossmayerju; govori ga. M. Engelman. 2. Sokolska (dekliški zbor). 3. Br. Mokranjac: Kralja Petra garda (dekliški zbor). 4. S. Gregorčič: Strossmayerju, deklamacija. 5. Napev iz Medmurja: Lastovki v slovo (dekliški zbor). 6. Narodna: Uspavanka (dekliški zbor). 7. Marija Grošelj: Iz šole grede (prizor). 8. Jenko: Bože pravde (dekliški zbor). — JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU naznanja učiteljstvu, da meseca februarja zaradi različnih ovir ne bo zborovanja. — Proslava »Rdečega križa«. Po odredbi glavnega odbora »Rdečega križa« se bo letos vršila običajna vsakoletna proslava na dan krajevne skupščine (dne 29. januarja, 5. ali 12. februarja). Glavni namen proslave je zainteresirati narod za delo »Rdečega križa« in opozoriti na njegove glavne naloge: v miru zbirati prispevke za podpore krajem, prizadetim po elementarnih nesrečah in epidemijah ter zbirati sredstva za pripravo sanitetnega osobja za zdravila itd.; v vojni služiti kot pomožni organ državni in vojaški saniteti in skrbeti za družine padlih, vjetih ali v tujini interniranih. Izvršitev teh nalog pa zahteva sodelovanje vseh odraslih državljanov, posebno pa vseh državnih uradnikov, ki bi morali v tem oziru prednjačiti in služiti ljudstvu za vzgled. Na žalost se je ugotovilo, da naša država zaostaja za drugimi državami glede na število članstva organizacije, ki služi izključno le občim narodnim interesom. Zaradi tega je glavni odbor »Rdečega križa« zaprosil notranje ministrstvo, da se naj letos proslava dne »Rdečega križa« izvede čim uspešnejše, in sicer: da se povsod nabirajo člani »Rdečega križa« in da se ustanove novi krajevni odbori povsod, kjer še ne obstoje. Glede na to, da znaša članarina za člana le 20 Din letno, za podpornega člana 6 in za naročnike časopisa »Glasnik« 10 Din letno, je omogočeno večini državljanom, 4a postanejo člani »Rdečega križa«. Stvari v korist bo, če določijo neposredni starešine po enega podrejenega uradnika za nabiranje članov. — Opozorilo načelstvom kmetijskih podružnlc glede pobiranja naročnine za »Kmetovalca« in članarine Kmetijske družbe. S preosnovo Kmetijske družbe v zadrugo so na"stale nekatere nejasnosti pri pobiranju naročnine za »Kmetovalca« v znesku 25 Din in članarine ali zadružnega deleža v znesku 10 Din, katerega je plačati vsakemu pristopivšemu članu k zadrugi cnkrat za vselej. Vsled tega podajamo potrebna pojasnila. — Predvsem je vplačanje naročnine za »Kmetovalca« nujno, ker se vsake številke lista tiska samo toliko, kolikor je bilo do časa izdaje naročnikov. Poznejši naročniki torej ne bodo mogli prejeti vseh številk. Na to opozarjamo osobito načelstva in tajništva podružnic, sploh vse nabiralce naročnikov za »Kmetovalca«. — V 1. številki »Kmetovalca smo natančno pojasnili, kako se bo list urejeval in izdajal. Poleg strokovnega dela bo izhajal tudi »Vnovčevalec«, v katerem bodo pojasnjene vse zadeve glede posredovanja in nakupa pridelkov naših članov in naročnikov. Član brez glasila »Kmetovalca« iiikakor ne more biti poučen o vseh poslih, ki jih izvršuje Kmetijska družba za svoje člane. Zato poudarjamo, da je neobhodno potrebno vsem članom naročiti in čitati tudi »Kmetovalca«. — Zemljepis in zgodovino v osnovni šoli poučujete najlaže, ako naročite »Zemljepisno učno snov« za III. in IV. razred osnovnih šol in »Zgodovinsko učno snov« za III. in IV. razred osnovnih šol od Janko Polaka, ki se naroča v knjigarni Učiteljske tisikarne v Ljubljani ali Mariboru. Cena knjigam za IIIrazred je 9 Din, za IV. razred pa 10 Din. Naročite takoj, dokler je še kaj zaloge!