693
CAR NIKOLAJ II. BLAGOSLAVLJA VOJAKE PRI ODHODU NA BOJIŠČE.
pelom (!) in se pepeli, češ, da se v postu zanj začenja spet novi predpust. Banalno! Pesem „Huda pokora" (str. 41.), v kateri pravi, da bo iz Lurda prinesel tri steklenice čudežne vode, tri škapulirje iz Rima, talar iz Benetk s tremi ovratniki (!), da bo imel okoli vratu tri škapulirje, pod pazduho tri jezuitske bre-virje in „baret trivoglat" na glavi, ter bo tako našemljen šel poljubovat svojo Dulcinejo — je naravnost bedasta. Od „paternoštra" do mežnarjeve bire je ni „klerikalne" stvari, katere ne bi nemilo pograbil in pobasal s silo v svojo pesem
Svoje svetovno naziranje je izrazil v sledečih verzih, ki žal predobro izražajo mišljenje naših mladih:
Mar veš, kje pod nebeškim baldahinom te vstavi vrag in ti zavije vrat, ti sestra v Kristu, in ti, v Kristu brat? Ne boj se! Dušo si tolaži z vinom! Če pa še strah imaš, je pač najbolje, da zdravega da pop te v sveto olje . ..
(Str. 130.)
To je sklepni akord te „poetične" zbirke. Kako sirovo, kako trivialno! Res daleč je prišla slovenska moderna, ako take besede smatra za poezijo ! Pesnik vzklika :
Neslano, bratje, naše je življenje!
(Str. 130.)
Tu ima najbrže prav, kajti neslana je tudi poezija  tega  življenja.   In  tudi  tiste  frivolne
laži, s katero sebe in druge  tako  radi slepe moderniči, ne manjka v tej zbirki:
Le čistost biva v naju dveh,
po zemlji pa se plazi greh.    (Str. 57.)
Kaj hoče pesnik z neumnim vzklikom:
Dekleta, zdaj le na mizo vina!
Izpijmo ga kozarec ali dva
na zdravje svetega Martina
in svetega Duha!                     (Str. 93.)
Nečemo navajati zgledov, ki kažejo moralne nazore g. pesnika v kaj čudni luči. Omenimo le še, da je tudi pesniški izraz semtertje precej neroden. Ko gleda pesnik morje, mora seveda Boga kritizirati:
No, da jaz sem bog stvaritelj,
dokaj daljše, dokaj širše
sinje in pa čisto morje
vstvaril bi ti za zrcalo,
Marica, ti solnce moje           (Str. 16.)
Kaj bo Marica s takim zrcalom? Ali ima tako široka lica? Ali pa:
Če pijem ljubezen ti z ust,
mi sije nebeška pomlad,
pa bodi avgust ali pust.        (Str. 17.)
Ali pa:
Če pa poljubov dovolj mi ne bo, dam ti z mezincem po petah jih sto.
(Str. 19.) Ali pa:
Veš, zate jaz nisem kameleon.     (Str. 15.)