177Ventil 23 /2017/ 3 UVODNIK 173Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- niko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Večje slovensko podjetje izdeluje električne ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Večino svojih produktov v zadnjem obdobju iz- vozi proizvajalcem avtomobilov različnih znamk in različnih cenovnih razredov. Pred nedavnim se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji državi, že po nekaj sto kilometrih pokvaril. Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na električnem konektorju, ki je bil zvarjen z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno odgovornost, ki se bo kar nekaj časa poznala pri njegovem osebnem dohodku. Vsak bančni uslužbenec, ki dela za bančnim okencem in strankam izdaja gotovinski denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni blagajni. To pomeni, da mora v primeru preveč izdanega denarja določeni stranki razli- ko pokriti iz svojega žepa, s svojim denarjem. Podobno velja v gostinstvu. Če gostinski delavec ni pozoren in da stranki pri vračilu preveč denarja ali celo, da mu stranka pobegne brez plačila, bo moral celotni denarni primanjkljaj ob zaključku dneva plačati sam iz svojega dohodka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omenjene električne konektorje in v katerem se je zgodila napaka, ni nosil prav velike odgovornosti. Tudi pri osebnem dohodku se mu verjetno ni nič poznalo. Tud direktorji bank, ki odobrijo kredite, ki se ne vračajo so (vsaj pri nas je tako), so brez materialne odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak svojih zaposlenih in posledično za slabo poslovanje podjetja. Iz zgornjega opisa lahko preprosto zaključimo, da zaposleni na visokih položajih, ki so običajno tudi bolj izobraženi, razgledani in sposobni, ne nosijo nobene odgovornosti! Zaposleni na manj zahtevnih delovnih mestih, praviloma z nižjo izobrazbo, z nižjim osebnim dohodkom in pogostokrat manj sposobni v inteligentnem smislu nosijo večjo odgovornost. To pomeni, na čim višjem položaju si, manjša je tvoja odgovornost. Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela zelo težko ali sploh ne more meriti. Kakšno odgovornost imajo politiki, javni usluž- benci, učitelji, sodniki in profesorji na univerzah? Pogosto se sliši, da učenci po zaključku osnovne šole ne znajo dosti na primer kemije, tehnike, tujega jezika ali kakšnega drugega predmeta. Kdo je v naši državi odgovoren za presojo kakovosti izvajanja pouka v osnovnih šolah? Ali se zaposleni v osnovni šoli zavedajo, da lahko učenca v osnovni šoli z neodgovornim delom »uničijo« za celo življenje? Takšno napako, ki je storjena mlademu učencu v osnovni šoli, je praktično nemogoče popraviti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se vsi, ki delamo na fakultetah, ki izobražujemo študente višjih in visokih šol, magi- strskih in drugih programov, zavedamo svoje odgovornosti? Če bi danes to vprašanje postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti večdesetletne izkušnje in da smo preprosto dobri pedagogi. Kar pa vedno ne drži. Zelo redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili več argumentov. Osnovni argumenti za presojo kakovosti profesorja na univerzi bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; ocena študentov, ki so predavanja profesorja poslušali pred leti in so študij že zaklju-• čili. To pomeni, da so od ustanove, kjer je zaposlen profesor, popolnoma neodvisni; izdan vsaj en recenziran učbenik, ki obsega celotno snov, ki jo profesor oziroma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- dega pedagoga zelo jasno obrazložiti, kaj je pedagoško delo in tudi kako bo pri svojem delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh usmeritvah odločno premalo. Janez Tušek Odgovornost? © Ventil 23 (2017) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 23 (2017) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si -mail: ventil@fs.u i- j.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatr nics Letnik 23 Volume Letnica 2017 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. E vard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT , je upokojen prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri izr. prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija doc. dr. Franc MAJDIČ, FS Ljubljana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljublja a Janez ŠKRLEC, inž., Razvojno aziskovalna dejavnost, Zg. Polskava prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljan prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio, d.o.o., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Andrea POTOČNIK Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: Birografika BORI, d. o. o., Ljubljana Tisk: PRESENT, d. o. o., Ljubljan Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za stro ništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek n dodano vrednost. Uvrstitve na lestvicah o načinu življenja, študija in podobno V zadnjih letih so postale priljubljene mednarodne raziskave o načinu delovanja ljudi in predvsem o kakovosti življenja v posam eznih državah. Nekatere so bolj odmevne v javnosti, druge manj. Prav go- tovo so za Slovenijo pomembne tiste lestvice uvr- ščanja, ki govorijo o korupciji, kjer smo zelo visoko, in tiste onkurenčnosti našega go podarstva, na katerih smo zelo nizko. V zadnjih tednih smo analizirali dve raziskavi in dve lestvici rangiranja, ki sta celo nekoliko v med- sebojnem nasprotju. Mednarodna organizacija Save the Children je objavila prvo poročilo, kako živijo otroci v posameznih državah po svetu. Med 172 državami je Slovenija uvrščena na prvo mestu skupaj z Norveško in pred Finsko, Nizozemsko in Švedsko. ZDA so na 36. mestu, na repu lestvice pa so afriške države, na zadnje mesto se je uvrstil Niger. Merili za oceno varnega otroštva sta bili zdravje in dobrobit otrok v posamezni državi, pri čemer se upoštevajo prehrana, dostop do šolanja, smrtnost doje čkov, otroške po- ok , otroško delo, najstniške nosečnosti in r gionalni konfl ikti. Organizac ja Save the Children tudi n vaja, da ima najm nj 700 milijonov otrok po svetu tako nevarno otro- štvo, da se njihovo življenje konča, preden odrastejo. Med glavnimi razlogi izpostavlja slabo zdravje, oborožene konfl ikte in nasilje. Slabo oceno so dobile vse države, v katerih so dovoljene otroške poroke, kar vodi do zgodnje nosečnosti, podhranjenosti, izklju- čenosti iz izobraževalnega sistema, in vse tiste države, v katerih obstaja, je dovoljeno oziroma se tolerira otroško delo. Raziskava in lestvica ne govorita o zadovoljstvu otrok, ampak o njihovi varnosti in brez- skrbnem odraščanju. To je za Slovenijo vsekakor zelo dobra novica. Druga mednarodn raziskava pa je pokazala, d je študij a slovenskih univerzah med najmanj privlačni v cel tni Evropi. Raziskave so bile nareje e v tridesetih evropskih ržavah. Slovenija je zasedla predzadnje mesto pred Ukrajino, ki je, k t vemo, v vojni. Pred nami pa so se uvrstile države, kot so Srbija, Madžarska, Poljska, Turčija in še druge. Na tej lestvici so zavzele prvo mesto Velika Britanija, Nizozemska, Švedska in Nemčija. To so pomembne informacije, ki bi jih morali obravnavati vlada ali vsaj ministrstvo za izobraževanje in predvsem slovenske univerze. Kako to, da za prelepo, urejeno in varno Slovenijo ni zanimanja tujih študentov za študij pri nas. Pri raziskavi o privlačnosti štu- dija v posameznih državah so merili predvsem stroške izobraževanja in bivanja, kako- vost izobraževalnega sistema, ugled univerz in možnost zaposlitve po zaključku študija. Prvo merilo za privlačnost študija v posameznih državah je strošek izobraževanja in bivanja. Ti so v Slove iji v primerjavi z zahodnimi državami relativno nizki in v primer- javi z jugovzhodnimi državami relativno visoki. To pomeni, da smo glede stroškov za študente nekje na sredini med vsemi evr pskimi državami. Kakovost študija in ugled slovenskih univerz je drugo merilo. Tu smo verjetno zelo nizko. Zakaj? Za ugled izobraževalne inštitucije se v kratkem času ne da narediti prav veliko. Med- narodni ugled neke univerze ali neke druge izobraževalne inštitucije je povezan z zgo- dovino, s tradicijo in tudi s politično ureditvijo v preteklosti. Tu si ne moremo in tudi ne smemo zatiskati oči. Prejšnji sistem, ki je bil pri nas, pač v svetu ne velja za demokra- tičnega, in to vpliva na ugled države in tudi univerz. Ugled slovenskih univerz je med mladimi in tudi ru imi v tujini zelo nizek. Kak ga dvigniti? Tretja pomembno merilo j zaposljivost diplomantov po zaključku študija. Zaposljivost diplomantov slovenskih univerz je slaba, in to velja tudi za študente iz tujine. Na tem področju pa se da v kratkem času veliko narediti. Zaposljivost diplomantov nekaterih naših fakultet je zelo dobra. Naloga vodstva univerz in ministrstva za izobraževanje je, da spodbuja mlade ljudi, da se odločajo za zaposljive študijske programe in poklice. Na ljubljanski in verjetno tudi na drugih slovenskih univerzah je bogokletno govoriti o zaposljivosti diplomantov naših fakultet. Na številnih tujih univerzah je zaposljivost diplomantov po zaključku študija merilo za fi nanciranje in vir državnega denarja. Kdaj bo to tudi pri s? Janez Tušek