ha
PREHRAMBENA INDUSTRIJA n sol o
INTERNA IZDAJA
PORTOROŽ
»Naš glas« izdaja delovna organizacija HP DROGA, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednik uredniškega odbora Sonja POŽAR. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska Železniška tiskarna Ljubljana 1979, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno.
LETO XXI
PORTOROŽ, AVGUST 1979
ŠTEVILKA 3
Civilna zaščita
Civilna zaščita se kot del ljudske obrambe in družbene samozaščite ter najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje delavcev in materialnih dobrin temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, organizi-
izvajanje ukrepov civilne zaščite, skrb za samozaščito, usposabljanje enot civilne zaščite in delavcev ter vodenje reševalnih akcij v temeljnih organizacijah, ter po potrebi tudi izven njih.
Poudarjamo, da je delovna organizacija, temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb dolžna, da po potrebi nudi tudi drugim organizacijam zdru-
V	tozd Delamaris so v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti pripravili demonstracijo uporabe aparatov za gašenje požarov
ra in pripravlja za izvajanje postopkov in ukrepov civilne zaščite in samozaščite, ki so določeni z zakonom in drugimi predpisi, ter z načrtom delovanja civilne zaščite.
Ukrepe civilne zaščite in samozaščite v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb izvajajo vsi delavci na temelju samozaščite oziroma njihove pripravljenosti, da po načelu vzajemnosti in solidarnosti pomagajo drug drugemu ter varujejo in rešujejo družbene in svoje materialne in druge dobrine.
V	ta namen so za neposredno izvrševanje nalog s področja civilne zaščite organi samoupravljanja ustanovili odgovarjajoče enote (splošne in specializirane) ter štabe za civilno zaščito, katere sestavljajo poveljnik štaba, načelnik štaba in določeno števi-
lo	članov. Štab civilne zaščite ob vojnih akcijah, naravni in drugih hudih nesrečah ter drugih izrednih razmerah dela v operativni sestavi, ki je najustreznejša za učinkovito izvajanje zaščitnih in reševalnih akcij.
Kot najpomembnejše naloge Štaba civilne zaščite naj naštejemo: izdelava načrta civilne zaščite, usmerjanje, organiziranje in
ženega dela in občanom ustrezno pomoč pri zaščiti in reševanju delavcev, prebivalcev in materialnih dobrin, o čemer pa odloča pristojni organ oziroma poslovodni organ, čigar štab ali enota se angažira za izvajanje določenih nalog.
V	okviru samozaščite delavci temeljne organizacije in delovne skupnosti skupnih služb izvajajo ukrepe in postopke za neposredno osebno in kolektivno zaščito in reševanje delavcev in drugih delovnih ljudi posamezno ali samoorganiziram v skupine, ki jih vodijo in usmerjajo člani štaba za civilno zaščito, poveljnik oziroma vodja splošne enote civilne zaščite, čiani odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, oziroma člani komiteja za ljudsko obrambo in družbeno sa-mazoščito ali druge ustrezne osebe.
Ko smo že omeniti ukrepe civilne zaščite, ki se izvajajo v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb, ter so določeni z zakonom, naj jih navedemo:
— zaklanjanje delavcev in materialnih dobrin,
— evakuacija (če je predvidena z načrtom evakuacije),
— oskrba ogroženih in prizadetih delavcev in prebivalcev,
— zatemnitev,
— maskiranje,
— radiološka — biološka — kemična zaščita,
— zaščita pred rušenjem, poplavami, požari in eksplozijami,
— prva medicinska pomoč,
— prva veterinarska pomoč,
— asanacija terena in
— ukrepi za vzrževanje reda.
Obseg in vsebina navedenih ukrepov sta odvisna od ogroženosti delavcev in materialnih sredstev temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb, od njihove dejavnosti in od možnosti. Poleg tega, da organizirajo in izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje delavcev in materialnih dobrin temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb, se pripravljajo in sodelujejo tudi pri reševanju in zaščiti prebivalcev in materialnih dobrin na svojem območju.
Za uspešno in učinkovito izvajanje ukrepov civilne zaščite in samozaščite temeljnih organizacij in delavne skupnosti skupnih služb, so iste dolžne, da iz svojih sredstev zagotovijo poleg obstoječih objektov in drugega za zaklanjanje delavcev in materialnih dobrin, tudi graditev jarkov-nih in drugih ustreznih zaklonilnikov ter, da prilagajajo za to primerne kletne prostore, gradbene in naravne objekte. O zagotavljanju potrebnih finančnih in drugih sredstev odloča delavski svet.
V	naši delovni organizaciji so v okviru vsakega posameznega
TOZD in delovne skupnosti skupnih služb izvajajo načrtovane akcije in aktivnosti s področja civilne zaščite, ki so začrtane v letnem programu dela oziroma v 5-letnem razvojnem načrtu in v konkretno začrtanih aktivnostih v programu za akcijo »NIČ NAS NE SME PRESENETITI«, ki poteka v letošnjem letu. Če bi na kratko izvršili rekapitulacijo dosedanjih konkretnih rezultatov po tem programu, bi veljalo poudariti naslednje aktivnosti:
— štabi in enote civilne zaščite temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb so analizirali stanje, probleme in začrtane naloge v svojih načrtih civilne zaščite, ter iste ažurirali,
— dopolnili so izpraznjena mesta obveznikov civilne zaščite,
— izveden je preizkus organiziranosti in usposobljenosti pozivne službe,
— člani štabov in vodstva splošnih enot civilne zaščite so organizirano obiskali razstavo opreme in sredstev civilne zaščite, ki je bila v juniju organizirana po nekaterih občinskih skunščinah, v zvezi s tem so pristojni organi temeljnih organiza cij in delovne skupnosti skupnih služb sklenili določene pogodbe za nabavo opreme in sredstev civilne zaščite, ki jim je še potrebna za štabe in splošne enote.
— Štabi in enote civilne zaščite so na svojih sejah analizirali dosedanji potek akcije in poudarili konkretne naloge za izvajanje nadaljnjih nalog, ter dali priznanja posameznikom za dosežene uspehe,
(Nadaljevanje na 2. strani)
T ISTP.
Dvp.se lirvu-'3 J. uraca-j
Vf nr ;> o j : in, •••>.:.« p -.?r. hi 1 topi p s a Vi	v 'hi ,i u,i ■-■■■:	a" Car	!. i tkaT.a pohodom
ro1; ro .U	i.	iOajir,	- uit najbolje	'*elje
7, a d a Lxip j e h c	a	v H • •
■ ■:	-j	'■ ■ c v ■	r> o % d r a v x m a, *:
Civilna zaščita
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	v počastitev dneva civilne zaščite — 20. junija so v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb izvedene samostojne akcije in aktivnosti z namenom preizkusa znanja in ugotavljanja pripravljenosti za izvrševanje začrtanih nalog po načrtu civilne zaščite. V ta namen so prioritetno preizkusili usposobljenost za nudenje prve medicinske pomoči, reševanju delavcev iz ruševin, ter gašenju manjših požarov.
Te in druge aktivnosti obveznikov civilne zaščite so vzpodbudile zainteresiranost in pozornost delavcev temeljnih organizacij in delovnih skupnosti skupnih služb ter jih obvezujejo, da v bodoče svojo aktivnost izpolnjujejo še intenzivneje in učinkovitejše, samostojno in skupno z delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb ter sosednjimi delovnimi in drugimi organizacijami in 'krajevnimi skupnostmi.
MA. MK
27. julij dan samoupravljalcev
Letos je bila spomladanska žetev soli kar dobra.
Poslanci Zvezne skupščine FLRJ so dne 27. junija 1950 sprejeli temeljni zakon, na podlagi katerega so upravljanje s takratnimi državnimi gospodarskimi podjetji prevzeli delovni kolektivi, torej delavci.
27. junij je tako postal zgodovinski dan, ki je prinesel, prvič v zgodovini sveta, tudi pravno podlago za uresničevanje velikih idej PARIŠKE KOMUNE, da je potrebno izročiti tovarne delavcem.
Država je tako postopoma začela prepuščati »vajeti« nad državno lastnino in delovni ljudje so vse bolj razpolagali z rezultati in pogoji svojega dela. Danes lahko trdimo, država — to smo mi! Ogromno simo naredili, veliko dosegli in vendar, pred nami je še več trdega dela, naporov in strpnosti. Še vedno se nam zgodi, da smo na raznoraznih področjih nesigurni, nesposobni in še več, neodgovorni. Tu pa tam tudi slišimo »to da je socializem, lepo vas prosim ...« Ne, tovariši, pravega socializma še ni tu! Brez našega zavestnega dela, osveščenosti in strpnosti, ga tudi ne bo! V našem današnjem socializmu je še ostankov preteklosti pa tudi novih, nepredvidenih negativnosti, ki izbijajo iz
našega sistema, ko se soočajo z družbeno prakso. Sploh pa, ste kdaj pomislili, da je naš samoupravni socialistični sistem — ki prinaša vso možnost in podlago, da postaja človek vedno bolj osveščen — prvi v svetu. Za negativnosti, ki jih ta prinaša moramo sami iskati rešitve, vzorcev ni. Na to se spomnimo kadar menjamo predpise, zakone, ustavo, kadar sprejemamo ukrepe. Zmotno je misliti, da se moramo leta in stoletja podrejati zakonom, sistemu — spreminjati jih moramo tolikokrat, dokler ne bodo ustrezali nam, delovnim ljudem. Potrebo po spremembah pa nam nakazuje PRAKSA, naše življenje.
Letošnji Dan samoupravljalcev je Zveza sindikatov Slovenije proslavila slovesno. Na proslavi v republiški skupščini v Ljubljani je sodeloval tudi pevski zbor delovne organizacije GORENJE iz Velenja.
V	imenu odbora za sindikalna priznanja pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je poročal o letošnji podelitvi priznanj samoupravljalcev predsednik Humbert Gačnik, ki je dejal tudi naslednje:
»Prizadevanja za skladen ter celovit gospodarski, kulturni in
socialni napredek naše družbe in dosežki na tem področju so v obdobju zadnjih desetletij pogojeni in neločljivo povezani z razvojem naše samonikle samoupravne družbene ureditve. Poleg pridobitve revolucionarnega gibanja delavskega razreda, ljudskih množic ter narodov in narodnosti Jugoslavije razpolagamo po štiriintridesetih letih obstoja Socialistične federativne Jugoslavije z večjimi materialnimi dobrinami kot kdajkoli prej.
Hkrati v zavesti delavcev, delovnih ljudi in občanov vse bolj prevladuje spoznanje, da je njihov družbenopolitični in ekonomski položaj odvisen od njih samih...«
Priznanja za najboljše dosežke vrednot današnjega dne so dobili:
IVAN DREKONJA, oblikovalec v novogoriškem Meblu,
ANTON FAJFARIČ, visokokva lificiran klepar v Tovarni glinice in aluminija »BORIS KIDRIČ« v Kidričevem,
JOŽICA FARCNIK - MRVAR, dipl. agr. v celjski Cinkarni,
DR. HERMINA LESKOŠEK-ŠEFMAN, raziskovalna sodelavka na Inštitutu »JOŽEF ŠTEFAN« v Ljubljani,
ANTON OTONIČAR, tehnolog za površinsko obdelavo pohištva v Brestu, Cerknica,
DRAGO PETERLIN, visokokvalificiran strugar pri GIP »BETON«, TOZD Gradbeništvo, Zagorje,
MILENA JESENKO, predmetna učiteljica na osnovni šoli »BRAJE RIBAR«, Brežice, ANTON KRALJ, vodja temeljne zadružne enote pri Kmetijski zadrugi Metlika,
MILAN TRIBUŠON, vodja skla dišča končni izdelkov v tržiški Bombažni predilnici in tkalnici, Tržič,
FRANC ZIDAR, inženir organizacije dela v delovni organizaciji TRIMO iz Trebnjega;
In še priznanja za delavce iz naslednjih delovnih organizacij:
DELAVCI DELOVNE ORGANIZACIJE STOL IZ KAMNIKA, DELAVCI TOZD ZDRAVILA V KRKI IZ NOVEGA MESTA, DELAVCI DELOVNE ORGANI ZACIJE ŽELEZARNA JESENICE, DELAVCI DELOVNE ORGANIZACIJE RADENSKA RADENCI, DELAVCI VZGOJNOVARSTVE NEGA ZAVODA SEMEDELA KOPER.
V	DELAVSKI ENOTNOSTI št. 26 z dne 30. junija 79 si lahko o podel jenih priznanjih preberete še kaj več. Čestitkam pa se pridružujemo tudi mi!
DM
■ POT :ŠTAFETI rMUU3n-W^_
GRADILI I5un
3
Prijateljski obisk iz TOZD »Delamaris«
Mladinci tozd Argo so ob Dnevu mladosti pripravili razstavo o svojem delu, istočasno pa so še pripravili zemljevid poti, po kateri je tekla letošnja pot Titove štafete. Poleg razstave smo na fotografijo ujeli še mlade iz tozd. Na levi strani je predsednik osnovne organizacije ZSMS tozd Argo Nevio Vasiljkovič.
Dne 16. 6. 1979 je v Ormož prispela skupina mladincev iz TOZD Delamaris Izola. Na železniški postaji smo jih počakali predstavniki tozd Gosad in predstavniki mladinske organizacije tozd Gosad.
Po za njih dolgi vožnji so mladinci prispeli v Ormož, kjer smo jih počastili s kosilom. Potem smo skupaj odšli z avtobusom v Središče ob Dravi, kjer je bil pozdravni govor. Mladi iz Izole so nam izročili čudovito darilo — ročno izdelano ladjo, ki jo je izdelal delavec iz tozd Delamaris. Po ogledu obeh obratov smo v prijateljskem vzdušju preživeli čas, ki ga tudi slabo vreme, ki je spremljalo naše obiske, ni moglo pokvariti.
Zvečer smo se vrnili v Ormož, kjer je bil v hotelu Jeruzalem prijateljski večer. Ob glasbi in seveda prijetni domači »kapljici«
K
so se tudi tisti najbolj utrujeni ogreli in kmalu je po prostoru zadonela pesem.
V	zgodnjih jutranjih urah smo se poslovili z obljubo, da bomo v naslednjem mesecu vrnili obisk.
Naslednji dan so se odpravili na pot, na pot ki je dolga, saj je tozd Gosad najbolj oddaljen.
To je bilo nepozabno srečanje, ki nam bo ostalo še dolgo v spominu, spoznali smo nove prijatelje, ki bodo ostali v lepem spominu. Mi pa smo ostali doma z željo, da se ponovno srečamo. Upamo, da bo med delavci naših tozd še veliko takih srečanj, saj nas med seboj združujejo in povezujejo v delovno organizacijo.
Zahvaljujejo se delavcem tozd Delamaris za darilo in predvsem za obisk, bilo je prijetno presenečenje, zato HVALA.
Danica Kranjc
Mikrobiološki laboratorij
Pri nas je letos začel z delom mikrobiološki laboratorij. Laboratorij je v sklopu mikrobiološkega oddelka v okviru razvojno-proizvodnega sektorja Skupnih služb. Oddelek ima svoje prostore v tozd Začimba. Nabavo opreme so sofinansirali vsi tozd, po poprejšnjih sklepih delavskih svetov tozd, ki so ugotovili, da nam je tak mikrobiološki laboratorij potreben.
ZAKAJ SMO ORGANIZIRALI MIKROBIOLOŠKI LABORATO RIJ
Formiranje mikrobiološkega laboratorija v okviru HP Droge je bilo neizogibno z ozirom na zelo širok asortiman lahko pokvarljivih prehrambenih proizvodov: ribe, predelava mesa, konzerve, juhe, začimbe itd. Mikrobiološka kontrola je obvezna. Lahko se koristijo že obstoječe institucije, ki so pooblaščene za mikrobiološke analize ali pa lastni laboratorij, če izpolnjuje vse pogoje, ki so predvideni z zakonom. Do sedaj je to dejavnost opravljal Zavod za zdravstveno medicino in higieno v Kopru. Sodelovanje je bilo uspešno, istočasno pa omejeno na preizkušanje higienske kvalitete poslanih vzorcev. Sodobna tehnologija pa zahteva stalno kontrolo surovin, polproizvodov, končnih izdelkov, edivitov, delavcev, opreme, prostorov in izvršene dezinfekcije. Pri mikrobioloških analizah je potrebno posvetiti pozornost ne samo zdravju škodljivi in higiensko nezaželjeni MIKROFLORI, temveč tudi na povzročitelje, ki zmanjšajo obdržljivost ali na katerikoli način vplivajo na kvaliteto proizvodov. To je bil osnovni razlog za formiranje močnih mikrobioloških laboratorijev v prehrambeni industriji. Tudi HP Droga je imela isti motiv pri formiranju svoje službe. Obstoj mikrobiološkega laboratorija ne izključuje nadalnje uspešno in obojestransko sodelovanje z Zavodom za zdravstveno medicino in higieno v Kopru ali z drugimi institucijami.
KAKŠNI SO POGOJI ZA DELO
Mikrobiološki latoratorij i lahko izdajajo ateste za svoje proizvode, toda izpolnjevati morajo
določene pogoje, ki so predpisani z zakonom: imeti morajo primerne prostore, opremo in strokovni kader. Naš mikrobiološki oddelek ima tri prostore: dva laboratorija in eno pisarno. Prvi laboratorij služi za pripravo gojišč, sterilizacijo steklovine za mikrobiološke analize ter sterilizacijo izraslih kultur, pranje in sušenje pribora. V drugem laboratoriju pa se opravlja mikrobiološka analiza. Od vzetih vzorcev za analizo se vzame določena količina, doda se sterilna raztopina za razredčevanje, homogenizira se, nato pa se cepi na različna hranljiva gojišča, da bi se ugotovilo število bakterij posameznih grup mikroorganizmov. Cepljene podloge se morajo ter-mostatirati na določeni temperaturi, šele potem se na osnovi rasta in tipičnih sprememb pod loge določa njihova grupna pripadnost. Z nadalnjo mikrobiološko tehniko, mikroskopiranjem, cepljenjem na specifična gojišča in določanjem biokemijskih sprememb se determinira vrsta izoliranih mikroorganizmov. Obstoječi prostori zadovoljujejo zakonski minimum, vendar bodo s povečanim obsegom del, postali premajhni.
KAKO SMO PRISTOPILI K DELU
Nabavljena je osnovna oprema za delo mikrobiološkega laboratorija. Imamo vso opremo, ki jo določa zakon kot neobhodno za delo laboratorija. Vendar pa bi bilo nujno nabaviti nekaj uvozne opreme, ki bi bistveno povečala učinek in bi tako izboljšali kvaliteto dela. Sredstva so odobrena, problemi pa nastajajo z nabavo uvoznih dovoljenj. Problem predstavlja tudi nabava nekaterih kemikalij, podlogo in steklovine, vendar se to postopoma rešuje.
DELAVCI V MIKROBIOLOŠKEM LABORATORIJU
Mikrobiološki oddelek ima odgovarjajoči strokovni kader. Zaposleni so doktor znanosti, specialist za higieno prehrambenih artiklov, dipl. ing. živilske tehnologije, dipl. biolog — pripravnik in laborant. Specialist za higieno prehrambenih artiklov je z za-
konom pooblaščen za podpisovanje atestov o mikrobiološki kvaliteti proizvodov. Ostali sodelavci visoke strokovne izobrazbe, bodo dobili pravico podpisovanja atestov po treh letih dela v našem laboratoriju. Do sedaj dela in naloge tehnika še niso zasedena, vendar bomo morali rešiti tudi to kadrovsko vprašanje, da bi se bolje izkoristil visoko strokovni kader, povečala kvaliteta in kvantiteta dela.
NAŠE DELO
Poleg običajnih in po zakonu predvidenih dejavnosti ima naš laboratorij posebne specifičnosti, ki ga razlikujejo od mnogih podobnih. Naš laboratorij si je postavil za cilj ne samo kontrolo in ugotavljanje obstoječega stanja, temveč tudi reševanje proizvodnih problemov in sodelovanje v procesu racionalizacije, ker ne želimo delovati kot inšpekcij-sko-kontrolni organ. Naš mikrobiološki oddelek želi biti pravi svetovalec na področju proizvodnje, plasmana končnih proizvodov, nabave surovine in afirmacije delovne organizacije. Zato ne omejuje laboratorijskega dela samo na mikroorganizme, ki so nezaželjeni iz zdravstvenega in higienskega stališča, temveč jih razširja na povzročitelje kvara, spremembe kvalitete, obdržljivo-sti, pri začimbah in aditivih pa tudi na mikroorganizme, ki so pomembni za proizvod, kateremu se dodajajo. Z ozirom na veliko stopnjo kontaminacije nekaterih
naših proizvodov in s ciljem uničiti patogeno mikrofloro ter izogniti se možnosti kvara izdelkov v nadaljni fazi predelave, nekatere naše izdelke fumigira-mo. Mikrobiološki laboratorij določa parametre plinjenja, ki so odvisni od stopnje kontaminacije in ostalih pogojev ter ugotavlja uspešnost plinjenja. Delamo tudi na izdelavi internih mikrobioloških standardov za surovino in končne proizvode. Ti standardi so samo internega značaja, vendar morajo biti strogo aplikativni in sprejemljivi v naših pogojih dela: istočasno pa morajo biti dovolj strogi, da bi
se preprečil rizik, izgube in kompromitiranje na tržišču.
MIKROBIOLOŠKI LABORATO-RIT IN RAZVOJ Z ROKO V ROKI
Poleg običajnega mikrobiološkega dela sodeluje mikrobiološki oddelek tudi z razvojem. Razen tega sodeluje tudi v smeri večie afirmacije delovne organizacije. To leto npr. organiziramo Simpozij o uporabi nitriti in nitrata v mesni industriji, ki bo na jugoslovanskem nivoju. Simpozij bo 4. in 5. oktobra v Portorožu, povabljeno je 400 strokovnjakov 'z mesne industrije, znanstvenih institucij, univerz, inšpekcij itd. s ciliem prikazati prednost koriščenja nitritne soli za razsolje-vanje, ki jo proizvaja HP Droga. Naš oddelek ima, upam da ste to ugotovili iz članka, velike ambicije, zelo koristne želje in popolnoma nove smernice dela. Naš uspeh pa je odvisen od nas vseh, od skupne moči in sodelovanja.
Delavci zaposleni v mikrobiološkem laboratoriju. Od desne proti levi: dr. Beni Zaviša — vodja, Mira Gorišek — pripravnica, Marija Batistič — laborantka in Mitja Sirnik, specialist za prehrambene izdelke
Ena od naprav v mikrobiološkem laboratoriju
Zaradi gradnje objekta Marine, loči sedaj naša dva tozd Ribo in Argo — ograja oziroma nekaj metrov široka cesta. Tako morajo delavci Arga ali Ribe, iz enega tozd v drugega po Dantejevi cesti in nato v svoj tozd. S tem seveda precej »pridobijo« pri hoji namreč, pri času pa se pozna.
V	tozd Začimba so na osnovni organizaciji sindikata obravna-
vali med drugim tudi to, da se nekateri delavci, ki dobivajo bone za malice (boni so namenjeni za tiste, ki se zaradi bolezni ne morejo hraniti v naši družbeni prehrani) istočasno hranijo tudi v menzi. Niso jih imenovali po imenih, ampak napisali, da vsi vedo na koga mislijo. Je še kje takih primerov.
Pri nas sp je zgodilo - zvedeli smo
Breskev ima hranljivo vrednost, je pa tudi zelo osvežujoč sadež. Saj vemo, kako radi posegamo po njej v naših trgovinah in se jezimo, ker se nam zdi sadež predrag in včasih ne dovolj lep.
Pri tem pa pozabimo, koliko truda je potrebno vložiti, da dobimo pridelke na trg.
sto drobnih sadežev dozorijo lepe breskve, lepe za pogled in dobre za usta.
Tretjič škropijo že sadeže, ko dozorevajo. Toda paziti morajo, da škropijo več dni prej, preden se začne obiranje. Nekatera škropila imajo rok učinkovanja zelo dolg, nekatera celo 42 dni, druga pa spet le nekaj dni.
vlagale breskve poiščite vrsto Blake ali IH Habe, ker so strokovnjaki ugotovili, da so to najboljše vrste za vlaganje. Poleg teh dveh vrst imamo še breskve sorte Veteran, Jerseyland I in II., N. Y. 224 in 225. Nekatere teh vrst so zgodnje, druge pa kasnejše.
Ker nastopi pri nas v določenih obdobjih precej dela, moramo jemati sezonske delavce. Sedaj smo vzeli delavce za obiranje breskev in jih stimulirati tako, da dobijo tisti delavci, ki so do
10	dni na obiranju drugačno nagrado, kot tisti, ki so na obiranju več kot 10 dni. To smo uvedli zaradi tega, ker tisti, ki obirajo več časa, to že hitreje in bolje opravljajo.
Letos smo planirali okrog 67 vagonov breskev, zaradi nizke temperature pa se sadeži niso
pravilno razvijali in pridelek bo le 46 do 48 vagonov. Toda pri nas se to finančno ne bo poznalo, ker smo letino zavarovali.
V	naših nasadih je torej vedno dovolj dela. Od jesenskih do vseh spomladanskih del in končno sedaj, ko je pridelek, vsaj delno že na trgu. Delo zahteva delavce, ki so na delo navajeni, pa ne samo to, imeti morajo tudi veselje do tega dela. Pri nas pa delavce zelo slabo nagrajujemo, zato kvalificiranih delavcev ne dobimo. Toda delo na kmetijskih površinah zahteva kvalificirane delavce, in morali bomo čimprej poskrbeti, da jih dobimo. S pridobivanjem novih kmetijskih površin, z novimi nasadi, se bo tudi delo povečalo. Uvajali bomo samo monokulture, ker smo ugotovili, da se nam podkulture ne splača uvajati.
Ljudska obramba in družbena samozaščita
V skladišču tozd Živila v Izoli
V	tozd Kmetijska proizvodnja dobro poznajo delo, ki ga morajo opraviti preden gredo njihovi pridelki na trg. Nasade breskev je potrebno škropiti dva do trikrat letno. Najprej v jeseni, ko odpade listje, nato pa še spomladi, ko se začne brstenje. V začetku spomladi zacveti sečoveljska in strunjanska dolina, čebele pa pridno letajo in si pripravljajo zaloge medu. Sodelovanje s čebelarji je premalo razvito, čeprav so v našem tozd poskušali to sodelovanje čimbolj razviti.
Po cvetenju se začenjajo na drevesih porajati drobni plodovi. Včasih jih je preveč, zato jih je potrebno nekaj odstraniti, da ostali bolje uspejo. Name-
Preden začnejo z obiranjem pregleda breskve sanitarni inšpektor. Če ugotovi, da je sadež dober, dobimo dovoljenje in začne se obiranje. Breskev damo na tržišče pod etiketo PORTOROŠKA BRESKEV. S tem imenom smo zaščitili našo kvalitetno breskev in želimo, da jo kot tako kupci tudi spoznajo.
Prve breskve, ki jih dajemo na trg so morda za malenkost manj kvalitetne kot ostale, ki dozorijo kasneje, dobijo več toplote, več sonca na naših kmetijskih površinah, kjer so pogoji za pridelavo zelo dobri.
V	tozd Kmetijska proizvodnja, pridelujejo več vrst breskev. Za naše gospodinje pa tole: ko boste
Delavci TOZD in DSSS imajo pravico in dolžnost, da v okviru svoje redne dejavnosti organizirajo, uresničujejo in pospešujejo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pri organiziranju, uresničevanju in pospeševanju splošne ljudske obrambe in DSZ določajo delavci in organi samoupravljanja programe ukrepov in aktivnosti ter v ta namen zagotavljajo potrebna materialna sredstva in sprejemajo ustrezne samoupravne in druge akte in druge potrebne ukrepe. Delavski svet TOZD in DSSS ima na področju LO in DSZ zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
— določa cilje in politiko na področju LO in DSZ,
— obravnava predlog samoupravnega sporazuma o LO in sprejema samoupravne splošne akte s tega področja,
— sprejema razvojni načrt LO in DSZ,
— daje smernice in stališča glede organiziranosti temeljne organizacije in DSSS na področju LO in DSZ,
— daje smernice in stališča za izdelavo varnostnega načrta,
— imenuje in razrešuje odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kateremu daje smernice in navodila ter nadzira njegovo delo,
— ustanovi enoto teritorialne obrambe, če je tako določeno z obrambnim načrtom pristojne družbeno politične skupnosti,
— imenuje štab za civilno zaščito oziroma poveljnika enote CZ,
— ustanovi narodno zaščito in imenuje ter razrešuje načelnika narodne zaščite,
— v aktih o notranji sistemizaciji in organizaciji delovnih nalog in opravil lahko predlaga
ustanovitev službe in delokroga opravil in nalog delavca za opravljanja stroko vno-operativ-nih nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in sredstev temeljne organizacije oz. DSSS za opravljanje vojne dejavnosti, za izvajanje splošnega ljudskega odpora ter za reševanje ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah,
— skrbi, da se pri uresničevanju kadrovske politike poleg uveljavljenih načel in kriterijev dosledno upoštevajo tudi moralno in politične kvalitete kandidatov,
— zagotavlja finančna sredstva, ki so potrebna za uresničevanje obrambnih priprav in družbene samozaščite v TOZD oz. DSSS,
— skrbi za sistematično idej-no-politično vzgojo in strokovno usposabljanje delavcev za obrambo in zaščito ter za izvajanje ukrepov družbene samozaščite,
— obravnava poročila in usmerja delo odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, štaba oz. poveljnika enote CZ, starešine enote teritorialne obrambe (če je ta ustanovljena v TOZD oz. DSSS), načelnika narodne zaščite, individualnega poslovodnega organa in drugih organov temeljne organizacije oziroma DSSS o uresničevanju obrambnih priprav in družbene samozaščite, ter poroča o stanju obrambnih priprav in uresničevanju družbene samozaščite delavcev na zborih delovne skupnosti ali v drugih oblikah neposrednega obveščanja.
M. A. MK.
PRIZNANJA NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI
Naša delovna organizacija je prejela naslednja priznanja na spomladanskem zagrebškem velesejmu
1. Ribja krem juha — ZLATA MEDALJA
2. Gobe v paradižnikovi omaki
—	ZLATA MEDALJA
3. Sardine v semenskem olju —
—	ZLATA MEDALJA
4. Šipkov čaj — SREBRNA MEDALJA
5. Hren — SREBRNA MEDALJA
6. Zdrobova juha — SREBRNA MEDALJA
7. Pupo kakao — SREBRNA MEDALJA
Franc Ohnjec
Obiranje breskev v tozd Kmetijska proizvodnja. Letos je Izgledalo da bo pridelek boljši, vendar je neugodno vreme napravilo škodo na nasadih in pridelek se je tako zmanjšal.
Marketing — kaj, kdo, kako?
Ko mi je tov. Škapinova naložila obvezo, da napišem sestavek, o tem kaj se dogaja v delovni enoti Marketing, kaj je naš »predmet poslovanja« sem se zamislil. Zdelo se mi je potrebno razčistiti, kaj sama beseda marketing pomeni, kaj je njena vsebina ter s tem delo. Pri svojem delu sem se namreč srečeval z izredno ozkimi pogledi na to dejavnost, češ to je raziskava tržišča, nekateri pojmujejo pod tem pojmom reklamo (propagando) marsikdo pa nekaj popolnoma nejasnega.
V	vsakdanjem boju za čistejšo slovenščino smo hoteli Slovenci prevesti tudi ta izraz (beseda izhaja iz trga — market) ter ob tem »problemu« porabili mnogo črnila in besed. Rezultat tega je, da smo obstali pri isti besedi, to je marketing, tako kot smo ostali še vedno pri besedi televizija (tele — viso, gledanje na daleč), — to navajam le kot primer.
Po sorazmerno dolgem uvodu, kaj ni marketing, bi lahko prešel na pojasnilo, kaj je marketing. Ne domišljam si, da bi ob relativno kratkem sestavku natančno opredelil vsebino, smoter, cilje, metode in tehniko marketinga, kajti za takšen namen bi potreboval mnogo več prostora pa tudi več znanja s tega področja kot ga imam.
Pod pojmom marketing lahko med drugim pojmujemo aktiven odnos delovne organizacije do tržišča z uporabo koncepta, pristopa metod in tehnik tržnega inženiringa kot nekateri imenujejo marketing. Svoje prve korenine je pognal okoli leta 1930, ko se je pojavila velika ekonomska kriza v ZDA ter s tem prvi problemi prodaje in razširitve delovnih organizacij. Kot vidimo je marketing nastal ob točno določenih pogojih, to je, ko je ponudba presegla povpraševanje (povpraševanje v širšem pomenu besede). Sam koncept UPORABE marketinga pa je pogojen tudi z ekonomsko-družbeno ureditvijo, to je s tržnim isistemom gospodarjenja (po ustavi SFRJ imamo tržno-planski sistem gospodarjenja).
Sam sistem marketinga potrebuje določene funkcije, ki mu omogočijo njegovo delovanje. Ob grobi opredelitvi bi bile te funkcije naslednje:
—	MIS (marketing informacijski sistem), ki ima nalogo, da raziskuje potrebe tržišča, analizira delovanje v delovni organizaciji na tržišču (prodaja, distri-
L
Novi direktor v tozd Živila je Vojko Vojvoda. Prejšnji direktor Boris Debeljak je odšel na funkcijo predsednika izvršnega sveta SO Izola.
bucija ...) izgrajuje in dopolnjuje informatiko, ki je potrebna za manj rizično odločanje na področju tržišča,
— priprava tržnih akcij, oblikovanje INŠTRUMENTArIJA marketinga (planiranje prodaje, načrtovanje novih izdelkov (tržni del.. .),
— promocija plasmaja (med sodelavci najbolj priljubljena funkcija marketinga, saj skrbi za značke ter ostali reklamni material, udeležbo na sejmih, ekonomsko propagando preko množičnih medijev (TV, radio, revije, časopisi),
— izvrševanje tržnih akcij (v naši delovni organizaciji opravlja to funkcijo delovna enota prodaja).
Vsekakor, kakor sem že na začetku omenil sam marketing pomeni aktiven odnos celotne delovne organizacije. Kot primer bi navedel: če proizvodni TOZD ne zadovoljuje potrebi tržišča v kvalitetnem smislu in če proizvede premalo ali preveč, tedaj ne moremo govoriti o marketingu. Vzel sem zelo poenostavljen primer (kateri pa je večkrat prisoten v naši vsakdanji praksi). Naštete funkcije marketinga se lahko formalno združijo v neki enoti, katera uporablja zato določene tehnike in metode, ne more pa ta delovna enota sama zagotoviti delovni organizaciji tržno obnašanje, če ostale organizacijske enote (delovne enote in TOZD) ne sodelujejo aktivno pri tej težnji, to je k tržnemu obnašanju.
Vsekakor bi moral zdaj povedati, kje smo na področju marketinga, ko sem tako »teoretično« obdelal sam sistem. Odkrito rečeno, lahko bi rekel na začetku, to se odraža tudi na problemih na katere naletimo na področju našega delovanja na tržišču. Kot osnovni problem bi navedel delavce, kateri bi morali poznati tehnologijo marketinga, praviloma naj bi imeli visoko izobrazbo, pa še ti se morajo naknadno specializirati. Pri nas takih delavcev primanjkuje, pa še tiste katere bi lahko pridobili, jih ne moremo zaradi nizkih osebnih dohodkov. Sedaj je zaposlenih v tej enoti šest delavcev in to:
Tov. FRANJO PIRKER — referent EP, področje propagandnega materiala, degustacije, oglasne table, panoji...
Tov. CVETO ROS — referent EP, področje masovnih medijev (televizija, radio, časopisi, revije)
tov. MILENKO BULEŽAN — promotor prodaje, področje sejmov in razstav,
Tov. MIRA CEH MENCIN — koordinator-analitik, spremljanje realizacije, stroškov tozd Blagovni promet po delovnih enotah, plani,
Tov. KRISTINA JERMAN — »tovarišica za vse«, administracija dela, vodenje evidence za DE, skrb za vzorčne pakete, evidenca (tudi kuhanje dobre kavice)
in pisec članka
tov. FRANC OHNJEC — vodja marketinga, sicer kaj bi našteval
saj se običajno reče, da »šef« le koordinira — malo za šalo, malo
za n
Poskusai sem prikazati kdo smo, kaj delamo in kaj naj bi v
BREZ KULTURNEGA NAPREDKA DELAVCI NE BODO ZMOGLI UPRAVLJANJA
TITO
(nadaljevanje NAŠ GLAS št. 2)
»Na svetu je že tako, da nam ni le z rož’cami postlano«, smo nič-kolikokrat poslušali, pa še res je, mar ne? Pa preidimo k stvari.
V	najtežjih trenutkih svojega življenja, ko ne vidimo rešitve svojih težav poskusimo še, sicer preizkušeno zadevo, vzeti knjigo v roke. Marsikakšna težava bo zbledela ob spoznanju, ki ga bomo črpali iz knjige in končno si bomo lahko rekli: »saj sploh ni tako hudo... glej, koliko je drugim težje!«
Vendar, POZOR! Gre za tako-imenovano DOBRO KNJIGO. In kaj je dobra knjiga, kako do nje priti, nam govorijo naslednje vrstice.
— Na pomoč pokličemo poznavalce literature, knjižničarje iz DO ali krajevne-mestne knjižnice, pisatelje in podobno, ter z njihovo pomočjo pripravimo seznam in izbor dobrih knjig.
— Delavce v TOZD ali DO, ki imajo radi dobro knjigo in mnogo berejo, lahko pritegnemo k sodelovanju tako, da bodo svoja spoznanja o dobrih knjigah širili tudi med druge delavce in jim tako priporočali to ali ono knjigo, kar bo obenem najboljša propaganda.
—• Morebiti bomo kaj kmalu ugotovili, da je zanimanje za dobro knjigo med nami prisotno in bomo ustanovili klub bralcev ali klub prijateljev dobre knjige. Iz članov kluba bi tako organizirali literarno skupino, ki bi s svojimi prispevki pestrila interni časopis NAŠ GLAS.
bodoče delali. Upam, da se mi je posrečilo. Opravičujem se zaradi nekaterih »teoretičnih« razmišljanj, vendar pa je to bilo potrebno, da poznamo vsaj okvirno predstavljeni sistem marketinga.
V	bodoče bomo na vaša vprašanja iz področja našega dela, poskušali čimbolje odgovoriti.
Franc Ohnjec
— V naši delovni organizaciji še nimamo knjižnice, mogoče pa se bomo zanjo postopoma le »ogreli«, in vsi skupaj predlagali nakupe novih, dobrih knjig.
— Ob posebni priložnosti bi morebiti organizirali srečanje delavcev z znanimi pisatelji dn tako neposredno dobili predstavo o določeni knjigi.
— V združenem delu oziroma v naši delovni organizaciji bi kazalo pritegniti založbe knjig za občasne ali stalne razstave in sicer ne le v našo korist.
— Ozvočenja v naših delovnih prostorih sicer še nimamo povsod, pa bi verjetno tudi ne bilo napak, če bi kratke, jedrnate vsebine določenih knjig objavljali v našem časopisu in tako pomagali posameznikom pri izbiri dobre knjige, itd.
Toda, nujno ni, da bi te kratke, jedrnate vsebine pisali strokovnjaki ali uredništvo časopisa; napiše jih lahko vsakdo izmed nas. Seveda ne gre vsem enako pisanje od rok oziroma peresa in če je tako, se lahko obrnete na uredništvo, kjer vam bomo radi pomagali. In še nekaj: le začeti je treba.
Vse kar smo navedli pa mora biti prirejeno tako, da ima sleherni delavec možnost sodelovati takrat, ko mu to dopuščata delo in prosti čas.
Navsezadnje pa bi nas vedno morala spremljati misel, da je knjiga nenadomestljivo sredstvo izobraževanja, odkrivanje novih spoznanj, bogatitve duha in uma, skratka, dojemanje vsega, kar nas obkroža.
V	kulturnih dejavnostih je knjiga člen verige, ki ne sme manjkati v delovanju nobene osnovne organizacije sindikata. (Nadaljevanje na 6. strani)
V tozd Sudest so pričeli z delom na gradnji novih prostorov za povečanje proizvodnje in skladiščnih kapacitet.
Kultura
6. športne igre živilcev
9. junija so bile 6. športne igre živilcev. Po podatkih se je zbralo okrog 1.100 tekmovalcev iz delovnih organizacij v Sloveniji.
Na dan tekmovanja je bilo v Portorožu slavnostno. Povorka športnikov je bila od našega tozd Blagovni promet do ploščadi pri spomeniku padlim pomorščakom v Portorožu, kjer je vse športnike in ostale pozdravil naš glavni direktor Marcel Kralj. Športnikom je zaželel obilo športnih uspehov in dobrega počutja v našem kraju. Po pozdravnem govoru sekretarja občinskega komiteja SZDL Piran je bil slavnostni del končan in ob 8. uri so se pričele igre na igriščih v Izoli, Luciji in Portorožu.
Mi pa se povrnimo malo nazaj. Pred 9. junijem je imel organizacijski komite za organizacijo živilskih iger polno dela, saj je bilo potrebno pripraviti vse potrebno, da bi tisti dan delo nemoteno steklo.
Vsem članom ekip iz drugih delovnih organizacij in seveda našim tekmovalcem smo pripravili športni bilten, reklamni bilten s pravili posameznih iger, predstavitev naše delovne organizacije, svinčnike z napisi, kupone za malico in večerjo, naši tekmovalci pa so dobili še drese, katere pa morajo vrniti, da bodo lahko na naslednjih tekmovanjih nastopali enako oblečeni in seveda z oznako naše delovne or-ganizaciie.. Kljub temu, da smo se vsi člani organizacijskega odbora trudili, da bi vse lepo potekalo, pa je le prišlo do manjših napak.
Že en dan pred živiliado sta bili mesti Portorož in Izola lepo okrašeni. Član organizacijskega komiteja, ki je bil zadolžen za propagandni del je svojo nalogo dobro izpolnil, saj sta bili mesti Izola in Portorož v znamenju športnih iger. Vse udeležence so pozdravljali panoji in transparenti postavljeni na vidna mesta.
Že takoj na začetku, ko smo se pripravljali na športne igre, smo imenovali vodje tekmovanj za posamezne panoge. Nekateri so bili istočasno tudi vodje naših ekip, nekateri pa so si izbrali pomočnike, ki so jim pomagali pri izpeljavi tekmovanj.
Športne igre so tako za nami. Vsak po svoje smo jih doživljali. Eni kot igralci, drugi kot navijači, še nekateri pa kot pomoč v informacijskih pisarnah v Portorožu in Izoli. Toda za vsako prireditvijo nam ostanejo izkušnje. Pogovarjali smo se z vodji tekmovanj, da bi izvedeli, kako je bilo na tisti dan in kakšne so bile njihove izkušnje. Prav tako so nas zanimali rezultati in imena tekmovalcev. Za ostale delovne organizacije, ki so sodelovale na tekmovanjih smo pripravili po končanem tekmovanju zbirni bilten, kjer so bili objavljeni rezultati posameznih tekmovanj. Za nas pa smo pripravili le ta kratek zapis iz katerega boste razbrali, kako so se uvrstile naše ekipe in kako so to dosegle. NAŠA DELOVNA ORGANIZACIJA JE NAMREČ ZMAGOVALEC NA LETOŠNJIH 6. ŠPORTNIH IGRAH. S 153 TOČKAMI SE JE UVRSTILA NA PRVO MESTO PRED EMONO IZ LJUBLJANE. KI JE ZBRALA 151 TOČK.
Vodje tekmovanj so nam povedali o tekmovanjih, o uspehih in pomanjkljivostih pri tekmovanju, o počutju na igriščih in njihove predloge za bodoče delo na športnem področju. Franc Kranjc, ki je bil predsednik tehnične komisije, pa je povedal še nekaj svojih vtisov iz tega dela.
DUŠAN MILIVOJEVIČ — VODJA TEKMOVANJA ZA MALI NOGOMET
Najprej vam predstavljam našo ekipo, ki se je borila na igrišču v Izoli za prvo mesto, dosegla pa drugo. Bilo je pač malo smole. Kljub vsemu menim, da je to bil lep uspeh naših igralcev. Tekmovali so Vlado Požar. Igor Finkšt, Marjan Frančeškin, Silvo Požar, Stevo Santin, Franko Korenika, Šemso Murtič, Marino Kleva, Refik Sikirič.
Tekmovanje je potekalo v športnem duhu, po pravilih in organizacijskih predvidevanjih. Bilo je sicer neznosno vroče, na igrišču je bilo tako, da so morali igralci vložiti vse napore, da so vzdržali do konca. To še posebej velja za finaliste, ki so bili na
igrišču ves dan, med njimi seveda tudi naša ekipa.
Tekmovalo je 21 ekip iz raznih delovnih organizacij, ki so bile dobro pripravljene. Kot že rečeno smo zasedli drugo mesto, čeprav smo pričakovali in smo se borili za prvo mesto, ki ga je osvojil Mercator iz Ljubljane. Ker so bile ekipe ves čas v tekmovalnem in navijaškem zaletu ni bilo časa za medsebojno spoznavanje, spoznavali smo se le na igriščih. V času, ko ekipe niso tekmovale, so se igralci hladili v
senci ali v morju, tako da je prihajalo do nereda, ker tekmovanje ni potekalo po načrtu. V bodoče bomo morali razmišljati o tekmovanju samih finalistov, ker je tak način tekmovanja prenaporen. Ekipe morajo odigrati več tekem, posebno še tiste, ki pridejo v finale, zato je to zanje utrudljivo. Ekipe, ki so prišle v finale so morale ostati na igrišču cel dan, v tisti vročini pa je bilo res hudo.
MILAN HOJNIK — VODJA TEKMOVANJA ZA ŠAH
Pri nas je tekmovanje dobro potekalo. Kot povsod je bilo tudi pri nas vroče. Vroče je bilo tudi na šahovskih mizah.
Kultura
(Nadaljevanje s 5. strani)
Ne sme nam biti vseeno, kaj delavci beremo. Truditi se moramo, da z najrazličnejšimi sredstvi in z usposobljenimi organizacijami navajamo delavce k branju dobre, kvalitetne literature.
Vseh nalog na področju širjenja dobre knjige kot tudi širjenja drugih kulturnih dejavnosti pa nikakor ne more opraviti en sam človek pa tudi če je organizator kulture, tudi če je to njegovo delo. Uspeh njegovega dela in zato tudi naših skupnih prizadevanj bo odvisen le od našega skupnega truda, od števila sodelavcev, ki nam jih bo uspelo pritegniti v različnih dejavnostih.
Dragica Mekiš
Naša ekipa, katero so sestavljali Milan Hojnik, Niko Varcžič, Aldo Hrvatin, Štefan Jazbec in Janko Novak, je zasedla osmo mesto. Sodelovalo pa je 18 ekip, zato je bila naša uvrstitev še kar dobra. Ob tej priliki se zahvaljujemo tov. Plesničarju iz šahovskega društva v Piranu, ki nam je pomagal pri izvedbi iger, da so nemoteno potekale. Prvo mesto pa je zasedla ekipa Emone Ljubljana.
ŽARKO VIŠNJIC — VODJA TEKMOVANJA ZA BALINANJE
Tudi pri njih je bilo vroče. (To je bila ugotovitev vseh vodij, če pa bi vprašali igralce, nam bi verjetno isto povedali).
Organizacija pri tekmovanju v balinanju je bila v redu. Naši igralci so bili disciplinirani, pa tudi pri drugih igralcih ni bilo pripomb.
Dosegli smo drugo mesto, za to mesto pa so se borili Marino Sinkovič, Karlo Tripar, Peter Jakomin, Darjo Ivančič in Žarko Višnjič. S sobotnim tekmovanjem sem bil zelo zadovoljen in želim si, da bi taka ali podobna tekmovanja še organizirali. Dobili smo drese, vendar jih ne smemo držati v omari, čimveč-krat jih moramo obleči in v njih nastopati na raznih športnih srečanjih. Zato bi bilo potrebno organizirati športna srečanja med posameznimi tozd v naši delovni organizaciji, nato pa pripravljati srečanja v okviru občine ali v okviru SOZD. Če so tekmovanja dobro pripravljena, tako kot so bila za športne igre, potem je prav veselje delati in sodelovati, pa seveda zmagati, saj smo imeli za nasprotnike dobro pripravljene ekipe iz 11 delovnih organizacij, med katerimi je bil najboljši Mercator, ki je imel štiri točke več kot smo jih zbrali mi.
ZORKO DEŽJOT — VODJA TEKMOVANJA ZA ROKOMET
Ker sem bil sam vodja tekmovanja, je vodil našo ekipo Albert Juriševič. Igrali pa smo še Zorko Dežjot, Zlatko Kranjc, Bojan Troha, Jože Maučec, Stojan Pečar, Mirsad Grozdanič, Rudi Kerš, Emil Toromanovič, Ivan Horvat, Grbec, Franc čavničar.
V	rokometu je sodelovalo 10 delovnih organizacij, naša ekipa se je uvrstila na šesto mesto. Prvo (Nadaljevanje na 7. strani)
Športne igre je otvoril glavni direktor Marcel Kralj in zaželel vsem športnikom obilo športnih uspeh hov
Prvi v povorki so bili naši mornarji iz Pule
(Nadaljevanje s strani 6) mesto je zasedla ekipa delovne organizacije Merx Celje.
Ko smo prišli zjutraj na igrišče še ni bilo popolnoma pripravljeno, zato smo morali pred tekmami urediti še igrišče. Tekmovanje je nato potekalo po predvidevanjih, le eden naših igralcev se je malo ponesrečil. Odnesli smo ga v senco, kjer je počakal na rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnico, da so mu na nogo dali mavec. Ko je čakal na rešilni avto, se je poleg njega usedel še eden od igralcev. Ko je pripeljal rešilni avto so hoteli odpeljati zdravega igralca, ker je bil bližji, medtem ko bi našega poškodovanega igralca kmalu pustili v senci. Toda pomota se je še
pa takoj povedati, da smo bili večji optimisti, saj smo pričakovali, da se bomo borili za drugo ali tretje, ali celo za prvo mesto. Toda v začetku smo imeli smolo, naši igralci pa so imeli tremo (to dvoje gre dobro skupaj), oboje je sicer kmalu popustilo, tako da smo v nadaljevanju zelo dobro igrali. Tod^ začetni neuspeh se je vlekel skozi vso igro in zadovoljiti smo se morali s četrtim mestom, čeprav je bila razlika med prvim mestom in med nami v 25 podrtih kegljih. Na kegljišču je bilo precej vroče — v borbah namreč — prišlo je tudi do nekaterih nesporazumov, ki pa smo jih takoj rešili, saj je bil Marjan Miklošič, zares dober sodnik, ki je ta-
Ekipa rokometašev naše delovne organizacije, ki je sodelovala na športnih igrah
MARIJA BRATINA — VODJA TEKMOVANJA ZA KEGLJANJE
—	ZENSKE
Ker sem bila v organizacijskem komiteju sem spremljala priprave na športne igre že od začetka. Zato se mi zdi, da smo se na igre dobro pripravljali, vendar je prišlo do manjših spodrsljajev, ki jih ni bilo mogoče predvideti. Tako smo začeli z delitvijo pokalov prepozno, pa tudi ansambel je začel z igranjem pozneje, zato je prihajalo do slabe volje. Toda, ko so bili razdeljeni pokali in se je oglasil ansambel Otavija
ekipa iz Fructal-Alko Ajdovščina. Za Drogo smo kegljale Vera Ba-telič, Sonja Grbec, Andjela Turk, Marija Bratina, v rezervi pa je bila Mira Čeh. Žal nam je za prvim mestom, še posebno, ker je bila tako majhna razlika v kegljih,, toda pomagati se ni dalo. Upamo, da bomo drugič boljše in da bo tudi pokal kdaj naš.
VINKO FRANETIČ — VODJA TEKMOVANJA ZA NAMIZNI TENIS
V	namiznem tenisu smo imeli žensko in moško ekipo. Ženska
Naši športniki v povorki
pravočasno odkrila in v bolnico je bil odpeljan pravi bolnik. Nasmejali smo se ob pomoti, čeprav smo vedeli, da je njemu hudo.
Zvečer se je vrnil v Fieso, da je še zvedel za rezultate tekem. Za letos smo tako opravili našo nalogo, upamo da se bomo drugo leto na 7. športnih igrah bolje odrezali.
IVAN BARIČIČ — VODJA TEKMOVANJA ZA KEGLJANJE — MOŠKI
V	naši panogi je tekmovalo 23 ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa Emone iz Ljubljane, mi pa smo zasedli četrto mesto. Moram
koj pomiril tiste, ki so hoteli uveljaviti svojo voljo, ki ni bila nikjer zapisana. Ugotovili pa smo, da smo imeli premalo časa za posamezno igro, ki naj bi bila predvidoma 45 minut, toda potrebno bi bilo vsaj 50 minut. Našo ekipo so sestavljali Janez Ma-lovašič, Rado Nusdorfer, Bojan Dundara, Milan Lakoseljac, Silvo Nusdorfer, Bogomir Greblo, v rezervi pa sta bila Edo Derčar in Peter Mahne. Ekipa je bila ves čas tekmovanja discipliniranji, še posebno pohvalno pa je bilo, da jim po začetnem neuspehu ni padla morala in so se še naprej tako borili, da so dosegli četrto mesto.
Del naše ekipe nogometašev med počitkom in pripravo na novo igro
Polaganje venca na ploščadi pred spomenikom pomorščakov
Brajka, je dobra volja takoj narasla. Zvečer sem pogrešala to, da bi se vsi vodje tekmovanj in člani organizacijskega komiteja nekje zbrali in pregledali opravljeno delo. Že prejšnji dan, posebno pa še tisti dan, ko so bila tekmovanja je bilo v Portorožu in v Izoli pravo športno vzdušje. Lepo okrašeni prostori, kjer so se vršila tekmovanja in tudi obe mesti sta bili obeleženi z napisi športnih iger. Zjutraj pa je bila povorka po mestu enkratna, saj so se med seboj mešale barve športnih oblek vseh ekip.
Če se povrnem k samemu tekmovanju. Tekmovale smo z drugimi 20 ekipami in zasedle drugo mesto, z razliko treh kegljev od prvega mesta, ki ga je zasedla
ekipa, ki so jo sestavljale Sonja Klun, Desanka Božič in Jana Prijatelj, se je kljub treningu in našim pričakovanjem slabo uvrstila, saj so od 16 ekip zasedle 12. mesto. Zato pa se je moška ekipa v sestavi Bogdan Ipavec, Marino Filipas in Vinko Franetič bolje izkazala, saj je ZASEDLA PRVO MESTO IN TAKO OSVOJILA POKAL. Med samim tekmovanjem ni bilo večjih problemov. Ekipe so bile disciplinirane. Tekmovanje smo vodili dobro, ker smo bili z načinom tekmovanja dobro spoznani. Pri delu sta mi pomagala tudi Ivan Konstantino-vič in Mitja Dolher. Le pri eni ekipi se nam je malo zapletlo, ko so hoteli v ekipo vriniti igralca, (Nadaljevanje na 8. strani)
6. športne igre živilcev
(Nadaljevanje s 7. strani) ki ni bil član tiste delovne organizacije. Vendar smo tudi to rešili in tako ni prišlo do večjih zapletov. Že prej smo upali na prvo mesto, ker smo se zelo dobro pripravljali in redno trenirali. Tako smo iz lanskega drugega mesta letos prišli na prvo mesto.
MIRAN PETRINJA — VODJA TEKMOVANJA ZA KROS
Pri tekmovanju v krosu ni bilo nobenih organizacijskih težav. Tekmovali so moški v A, B in C kategoriji in ravno tako tudi ženske. Mi smo imeli popolne ekipe, vendar jih je bilo še v -tako velikem kolektivu kot je naš težko zbrati. Ne vem zakaj se ljudje ne ukvarjajo s tekom, saj je to vendar dobro za zdravje.
Kros — moški A kategorija so zasedli naslednja mesta: 7. mesto Sergio Bradaš in 14. mesto Bruno Flego. Tekmovalo je 27 tekmovalcev.
B kategorija, 20. mesto Abra-mič Virgilio, tekmovalo pa je 21 tekmovalcev.
C kategorija, 18. mesto je dosegel Branko Vrčon, tekmovalo pa je 21 tekmovalcev. Ekipno pa je naša delovna organizacija od
11	tekmujočih na 10. mestu. To za moški del tekmovalcev.
POGLEJMO ŠE KAKO SO SE ODREZALE NAŠE TEKMOVALKE. V A kategoriji so tekmovale Silvana Gei, ki je zasedla 9. mesto in Ondina Gei, ki je zasedla 18. mesto. Vseh skupaj pa je bilo 23 tekmovalk. B kategorija: tekmovali sta Anka Šuligoj — 20. mesto in Milena Stanojevič 21. mesto od 25 tekmovalk. V C kategoriji pa sta tekmovali Mila Prodan 14. mesto in Ivanka Bac-kovič 15. mesto. Tekmovalo je 21 tekmovalk. V krosu ekipno pa je Droga zasedla 10. mesto od
11	tekmujočih ženskih ekip.
MARJAN PRELAZ — VODJA TEKMOVANJA VLEČENJE VRVI
Nismo sodelovali v panogi v kateri smo še lani bili med najboljšimi v Sloveniji. Grajati je potrebno tiste, ki niso hoteli sodelovati v ekipi, ki bi se gotovo borila za prvo mesto v tej panogi. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Mlinotesta v Ajdovščini.
FRANC KRANJC — VODJA TEKMOVANJA ZA STRELJANJE IN PREDSEDNIK TEHNIČNE KOMISIJE STRELJANJE
Ženska in moška ekipa v streljanju sta se dobro pripravili in zasedli naslednja mesta: ženske, ki so nastopale v sestavi: Tomič Zdenka, Baričič Albina, Ros Cvetka in Kreutz Marija so zasedle
6.	mesto in moški, ki jim je za dva kroga ušlo 3. mesto so bili četrti. Ekipa je bila sestavljena iz naslednjih strelcev: Pavlinič Roman, Kuželj Božo, Petrinja Stojan, Blaževič Stojan dn Krajnc Franci. Tekmovanje je vodilo kar 16 sodnikov in to je omogočilo izredno hitro objavo rezultatov vsakega posameznika Zaradi pomote v biltenu (kjer je pisalo, da ekipo strelcev sestavlja 5 tekmovalcev) in ne 4 kot je bilo navedeno v razporedu tekmovanja in na Žrebanju) je bila
dana pritožba na častno razsodišče. Pritožba je bila zavrnjena s pojasnilom, da so bili kapetani ekip seznanjeni pred pričetkom tekmovanja, da ekipo sestavljajo 4 strelci. Ta sprememba Pravil iger je bila potrebna zaradi pri-jaye prevelikega števila moških ekip in bi se zaradi tega tekmovanje preveč zavleklo.
Vodja tehnične komisije: Pri prevzemu organizacije 6. športnih iger se mogoče nismo zavedali kaj pomeni organizacija teh iger v 13 ženskih in moških disciplinah. Potrebno je bilo najti zadostno število športnih igrišč, organizatorjev in sodnikov. Glavna težava je bila v tem, da se tekmovanje mora končati v enem samem dnevu in je bila zaradi tega izdelava razporeda tekmovanja zelo zahtevna in odgovorna naloga. Druga večja težava je bila v tem, da smo tekmovanja imeli v različnih krajih, ki so bili precej oddaljeni eden od drugega. Mogoče smo organizacijo športnih iger živilcev Slovenije prevzeli nekaj let prezgodaj. Ko bo končana izgradnja športnega centra v Luciji bi bila organizacija takšnega tekmovanja precej lažja. Skoraj vsak dan so se pojavljale nove težave, ki jih je bilo potrebno takoj rešiti. Največ težav smo imeli zaradi tega ker se je precej delovnih organizacij prepozno prijavilo za igre. Vsaka nova prijava ali odpoved sodelovanja je pomenila spremembo urnika in razporeda tekmovanj in spremembo panojev za objavo rezultatov. Najhujše ie bilo zadnje tri dni pred tekmovanjem ko so se odpovedi kar vrstile. Vodje posameznih tekmovanj so imeli v večini primerov še dodatno nalogo, da so bili tudi vodje posameznih ekip »DROGE« in so skrbeli še za sestavo in trening naših ekip. Kljub kritikam, da naše ekipe niso najboljše sestavljene, da ne trenirajo in da tekmovanja ne bomo kvalitetno organizirali, smatram da je tekmovanje uspelo. Posebno sem vesel športnega uspeha, ki smo ga dosegli z osvojitvijo prvega mesta v skupnem plasmaju.
Vse ekipe, ki so zastopale barve naše DO so na tem tekmovanju dosegle največ, kar se je dalo. Občutek imam, da se ne zavedamo, kaj pomeni osvojitev prvega mesta. Kako zadovoljni smo bili lani v Mariboru, ko smo bili v skupnem plasmaju na sedmem mestu!? Prehodni pokal smo dobili zaradi borbenosti vseh naših tekmovalcev in uspešnega dela vodij posameznih ekip. Seveda pa je ta uspeh obveza, da se za prihodnje igre še bolje pripravimo in organiziramo.
Zahvaljujem se vsem tekmovalcem, organizatorjem in drugim, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji 6. športnih iger živilcev Slovenije. Posebna zahvala vsem športnim društvom, ki so sodelovali pri strokovni izvedbi tekmovanj:	Šahovskem
klubu Piran, Strelski družini »DARKO MARUŠIČ« Izola, Nogometnemu klubu Izola, Balinarskemu klubu Izola, Kegljaškemu klubu Izola, PARTIZANU Izola, Atletskemu klubu Koper in obalni nogometni in rokometni sodniški organizaciji.
V prilogi imate tokrat članke o delovanju SOZD HP oziroma njenih članic. Priloga pa je izšla prepozno, zato so nekatere stvari že zastarele. V bodoče pa bomo tako prilogo pravočasno dodali našemu časopisu, tako da ne bo potrebno toliko čakati in da ne bodo objavljene zastarele novice.
Urednica
Zmagovalna ekipa v šahu — moški — Vinko Franetič, Marino Filipas in Bogdan Ipavec
Ekipa balinarjev
Na krosu, naš tekmovalec Branko Vrčon — pa sem le prišel