al GLAS Leto XLV - št. 18 - CENA 35 SLT Kranj, petek, 6. marca 1992 Prizor s krstne uprizoritve M. Zupančiča Slastni mrlič v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Foto: M. Fock Drevi v Prešernovem gledališču Začetek Tedna slovenske drame Kranj - Drevi ob 19.30 uri se začenja vsakoletni tradicionalni Teden slovenske drame, ki ga od leta 1971 organizira Prešernovo gledališče Kranj. Ob otvoritvi bo podeljena "Nagrada Slavka (»ruma" za najboljše slovensko dramsko besedilo preteklega leta, gostitelj festivala PG Kranj pa bo krstno uprizorilo dramsko noviteto Matjaža Zupančiča Slastni mrlič. V času festivala, ki se bo zaključil 13. marca, bo v gledališču razstavljala akademska slikarka Melita Vovk, 11. marca pa bo okro- ^anes in jutri informativni dan v šolah Z Jesenic izredni vlak Kranj - Za zaključujoče osnovnošolce in srednješolce, ki bodo je-?en' nadaljevali šolanje v prvih letnikih srednjih, višjih in visokih bo danes in jutri informativni dan. Na povečan promet proti *°lskim centrom so se pripravili tudi slovenski železničarji. Tako b° danes ob 7.05 z jeseniške železniške postaje krenil izredni I ak proti Ljubljani, ki se bo ustavil še na Javorniku, v Žirovnici, .Lescah, Radovljici, Podnartu, Kranju in Škofji Loki. Za mladino lr> starše, ki se bodo po železnici tudi vračali, bodo popoldanskim vlakom priklopili nekaj dodatnih vagonov. • H. J. v* VSAK ČETRTEK V MARCU „^K> JE V MERKURJU Dan barv GORENJSKI OBČINSKI ODBORI LDS VAS VABIJO NA VELIKI LIKI llAl NO W Mi KRATSKA STRANKA AVTOMOBILI V PETEK, 6.3.'92 OB 21.00 V GAULOISES BLONDES CLUBU HOTEL CREINA KRANJ ZA ČLANE LDS VSTOP PROST ^ene, oljni madeži Onesnaženi Sora in Sava j\ranJ, 5. marca - V Vincarjih so v Selški Sori opazili pene. Lai-*» so domnevali, da onesnaženje prihaja iz LTH-jeve Orodjarne n livarne, vendar je Maks Žnidar, "varstvenik" tega podjetja. Povedal, da je pene zasledil višje v strugi ter o tem obvestit poli-n'J0 «n inšpekcije. Vodnogospodarski inšpektor Milan Rus je JJjegove navedbe potrdil. Dejal je, da so vodo res začeli pregledati v Vincarjih, kjer se umiri in so zato pene bolje vidne, in **o nadaljevali navzgor do Železnikov. Vzorce vode so dali v ^•»alizo ZSMH, zato vzrok onesnaženja še ni pojasnjen. Po vsej ^erjetnosti pa pene prihajajo iz preobremenjene čistilne naprave 'eleznikih, svoje doda še Dolenja vas, kjer kanalizacija še ni pijana na čistilno napravo, v zelo nizki vodi pa je vsakršno lesnaženje zlasti opazno. Kot je povedal Milan Rus, ribe niso °8rožene. gla miza TSD 92 na temo Od laboratorija do spektakla, od fascinacije do kapitala, ki jo bo vodil dr. Denis Poniž. Jutri bo v Prešernovem gledališču nastopilo Hrvatsko narodno kazalište Varaždin z uprizoritvijo "Burleske o Grku" Andreja Hi-enga. Letošnji TSD so finančno omogočili Ministrstvo za kulturo Slovenije, Občina Kranj ter pokrovitelj TSD Emona Merkur Ljubljana. /ar/ Manj, kot so nam ukradli na jugu Kranj, 4. marca - Kranjska vlada se je na današnji seji odločila, da pošlje kranjskim podjetjem predlog Dogovora o sofinanciranju izgradnje turistično gostinskega in rekreacijskega centra Kranj, katerega osrednji objekt (problem) je pokriti bazen olimpijskih dimenzij. Gradnja je že tako daleč, so ocenili odgovorni na občini, da bi nastala izredno velika škoda, če se objekt ne zaključi. Do poletja letos naj bi zbrali nekaj več kot 90 milijonov tolarjev sredstev (po cenah iz začetka leta) za dograditev pokritega bazena do faze, ki bo omogočala vsaj začetek rekreativne uporabe bazena. Spremenjeni načini financiranja javnih potreb so dosedanje načine združevanja sredstev - po prispevnih stopnjah za SIS in v okviru občinskega proračuna -docela onemogočili, zato je to edini način, da se ta velika javna investicija zaključi. Dogovor (še nedavno tega bi temu rekli samoupravni sporazum) nudi podjetjem, ki bodo prispevala sredstva, polovični popust pri uporabi bazena za petino zaposlenih za dobo treh let ter polovični popust pri reklamiranju in pokroviteljstvu nad prireditvami v enaki dobi. Priloženi "razdelilnik" pokaže, naj bi 66 (družbenih) podjetij prispevalo nekaj manj kot 82 milijonov tolarjev, obrtniki in zasebna podjetja pa dobrih 8 milijonov, pri čemer so osnova delitve izplačani osebni dohodki lani. • S. Ž. ZUR Dopoldne so nas iz centra za obveščanje obvestili tudi o Jn'h madežih na Kranjskem jezeru pred vodno elektrarno 'avčiče. Od kod so prišli v vodo, še raziskujejo. • H. J. SPORT** POSEBNA PONUDBA Vse za namizni tenis 8. marec - Dan žena Ženske in možnosti Praznovanje dneva žena v minulih desetletjih ni bilo vedno dostojno njegove vsebine, ki jo je v začetku stoletja z bojem za emancipacijo žensk utemeljila Klara Zetkin. Ob sorazmerni življenjski blaginji sedemdesetih let, poprej pa ob trdi ideologiji, ki je položaj žensk enačila s položajem delavskega razreda, niti ni bilo motivov za razmišljanje o enakopravnosti. Socializem je utrdil imidž delavne ženske: in res je odstotek zaposlenih žensk domala enak zaposlenosti moških, ženske delajo tudi na težkih, zdravju nevarnih delovnih mestih, ne glede na vse ženevske konvencije v treh izmenah. Odpirali so se vrtci, v celodnevnih šolah so poskrbeli za varstvo otrok, da so ženske lahko delale. Delo naj bi povzdignilo žensko v enakopravno bitje, kajti delo prinaša zaslužek, ta pa neodvisnost. Toda mnogokje je bila to le fasada, kajti plače žensk so neredko nižje od moških, slednji praviloma bežijo iz panog, kjer se slabo zasluži, in tako postajajo tekstilna industrija, šolstvo, sociala in druge neprestižne dejavnosti domena žensk. Ženska gibanja za enakopravnost se danes prebujajo zaradi družbenih teženj, naj bi se ženske bolj posvetile svojemu »naravnemu« poslanstvu, se torej odrekle zaposlitvi in posvetile družini. Možnost odločitve med službo in domom bi ženske vsekakor morale imeti. Toda kako, ko se morajo otepati s preživetjem. Povprečna slovenska plača je decembra znašala 300 DEM, 60 odstotkov zaposlenih je zaslužila celo manj od povprečja, najbrž med njimi tudi večina žensk, saj delajo v gospodarsko šibkejših panogah. Z dvema povprečnima plačama pa je tričlanska slovenska družina januarja komaj pokrila minimalne mesečne stroške. Kako naj bo ob teh dejstvih ženska ekonomsko neodvisna, kako naj pusti delo, ko družina zgolj z eno plačo ne more preživeti! Svobodni sindikati pa so postregli celo s podatkom, da je za več kot petino slovenskih družin zaslužek matere edini dohodek. Brezposelnost namreč že pobira svoj davek in ker zaradi propada celih gospodarskih sistemov zaenkrat kosi večidel med moško delovni silo, je preživetje na ženskih plečih. Zaradi takih materialnih dejstev je večji del žensk danes na žalost daleč od neodvisnosti in enakopravnosti. Žal to drži tudi za velik del moških! • D. Z. Žlebir Najboljši Jeseničani Jesenice, 5. marca - Dijaki jeseniških srednjih šol so se letos prvič udeležili olimpiade matematikov v Italiji, olimpiade, ki poteka v okviru sodelovanje Alpe - Jadran. . Jeseniški dijaki naravoslovne smeri: Damjan Demšar, Andrej Koman in Andrej Kos so dosegli 80 točk in osvojili prva mesta, medtem ko je najboljši Italijan dosegel 62 točk. Matematiki ocenjujejo, da je bila zahtevnost preizkusa na ravni splošnih programov za mednarodno maturo, podobna za sprejem na univerzo.« D. S. Prvi pomladanski obračun v Naklu Naklo, 5. marca - To nedeljo, 8. marca, bo na nogometnem igrišču v Naklem prvo srečanje pomladane-skega kola državnega nogometnega prvenstva. V goste k Živilom Naklo prihaja ekipa Medvode - Loka, tekma pa se bo začela ob 15. uri. Domači nogometaši, ki so v prvi tekmi na gostovanju izgubili, tokrat obljubljajo borbeno igro in vabijo gledalce, da jih pri tem spodbujajo. • (vs) /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMUIAT/ Dogovor o pomoči na meji - Predstavniki občine Škofja Loka so se tudi ta teden sestali s sosedi iz sosednje občine. Po srečanju minuli teden s predstavniki občine Tolmin, so tokrat na Robidnici sedli skupaj s predstavniki občine Idrija. Skupaj s krajani in vodstvom krajevnih skupnosti Gorenja vas in Novaki so se seznanili in hkrati tudi dogovorili o urejanju cest in vodovoda na tem območju. Čeprav imajo v krajevni skupnosti Gorenja vas prednostno v programu opredeljeno cestno problematiko, bodo proučili tudi možnosti za čimprejšnje dokončanje vodovoda, ki je skupna akcija obeh krajevnih skupnosti. S predstavniki obeh krajevnih skupnosti bodo zdaj sedle skupaj strokovne in upravne službe obeh občin. - A. 2. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE ODBOR KRANJ vabi na posvetovanje o lokalni samoupravi in regionalnem povezovanju KDAJ IN KAKŠNE NOVE OBČINE ki bo v petek, 6. marca 1992 OSNUTEK ZAKONODAJE 0 NOVIH OBClNAH bosta predstavila prof. dr Igor Vnšer, svetovalec, in mag Stane Vlaj, sekretar komisij za lokalno samoupravo Skupščine republike Slovenije, Posvet bo v petek, 6 3 1992, ob 18. uri v dvorani št. 14 Skupščine občine Kranj. Vljudno vabljeni1 C 2 3 % O co cd "F O __: 2. stran NOVICE IN DOGODKI Petek,6,marca 1992 Natečaj za nov občinski grb Radovljica ima svoj grb, zakaj iščemo novega Mnenja o razstavljenih predlogih: novodobni konstrukti, podobni grbom nogometnih klubov oz. športnih (turističnih) društev, dobri le za zaščitni znak za pivo... Radovljica, 3. marca - V radovljiški občini sicer že nekaj časa izdajajo nove (slovenske) registrske tablice za motorna vozila, vendar je na njih namesto radovljiškega nalepljen kranjski grb. Občani ob tem reagirajo različno, večina pa pravi, da je bolje "voziti" v soseščini sposojeni mestni grb kot rdečo, močno omadeževano in osovraženo /vezdo. Razlog za "zaplet" je v tem, da je Radovljica med tistimi redkimi občinami v Sloveniji, ki republiškemu ministrstvu za notranje zadeve še niso uspele poslati "makete" svojega grba. Občina je sicer že razpisala natečaj, vendar postopek še ni končan. Na natečaj je prispelo 26 predlogov, skupščinska komisija za protokolarne zadeve pa je na seji, ki so se je udeležili tudi nekateri drugi, izbrala pot predlogov, ki so se po oblikovni in vsebinski plati najbolj približali razpisnim pogojem. Komisija je tudi sklenila, da predloge javno predstavi v avli stavbe občinske skupščine. Iz tega, kar so v knjigo vtisov zapisali nekateri delegati in drugi občani, je mogoče sklepati, da natečaj ni uspel oz. da je bil odveč. Pa zapišimo nekatera mnenja! "* Radovljica ima enega najstarejših krajevnih grbov - moža, ki v rokah drži kolo. Le zakaj je potem treba izničiti stoletno zgodovino in jo nadomestiti z nekimi novodobnimi konstrukti? To je tako, kot bi v ljudski pesmi "Po jezeru bliz' Triglava, čolnič plava sem ter tja..." zamenjali verz in peli o motornih čolnih in surfar-iih. Skupščinska komisija za protokolarne zadeve je na seji v sredo ugotovila, da noben od predlogov za občinski grb, ki so prispeli na javni natečaj, ne ustreza razpisnim pogojem. Sklenila je še, da se bo posvetovala s strokovnjaki o uporabi grba mesta Radovljice in da bo na podlagi tega izoblikovala predlog za skupščinsko zasedanje, ki bo 31. marca. • Natečaj je nesmiseln, iščemo grb za občino, ki bo mogoče v sedanji obliki ostala še največ dve leti. Za sedanje območje občine Radovljica bi za registrske tablice lahko uporabili grb naselja, ki je registracijski sedež - torej grb mesta Radovljica. • Velika škoda je, da nam namesto skoraj 500 let starega grba mesta Radovljica, pod katerim so pečatili listine že 1514. leta, vsiljujete nekakšen turistični znak oz. grbe, ki so še najbolj podobni grbom nogometnih klubov oz. športnih (turističnih) društev. • Upam, da so razstavljeni grbi samo šala! • Sedaj imamo več pomembnejših nalog, kot je iskanje novega grba. • Radovljica ima vsaj 500 let star grb, ki doslej ni nikogar motil; verjetno pa si ga ni pridobila z natečajem. Po grbu je mesto znano in meščani so nanj tudi ponosni. Razumem Jeseničane, da iščejo svoj grb, prav tako tudi Blejce, saj ga nikoli niso imeli. Le kje v Evropi, kamor tako rinemo, so v starem mestu z natečajem vsilili nov grb. Razstavljeni "grbi", skregani s heraldiko in sfragistiko, so morda dobri le za zaščitni znak za pivo. Predstavniki občinske skupščine pojasnjujejo, da so se za natečaj odločili predvsem zato, da bi dobili občinski grb, ki bi ga med drugim uporabljali za registrske tablice motornih vozil; priznavajo pa, da se za natečaj verjetno ne bi odločili ali bi se odloČili za drugačnega, če bi pravočasno zvedeli za pravilnik o obrazcih prometnega in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah, ki določa, da se za oznako registrskega območja uporablja grb mesta, v katerem je sedež občine oz. pristojnega upravnega organa za notranje zadeve, ki izdaja registrske tablice.• C. Zaplotnik Spremembe v radovljiškem izvršnem svetu Občinska vlada brez podpredsednika Predlog, da bi za podpredsednika izvolili Jožeta Cvetka, ni dobil zadostne podpore. Radovljica, 3. marca - Odborniki občinske skupščine so na zadnjem zasedanju na predlog predsednika izvršnega sveta Jožeta Resmana razrešili Andreja Čuferja, podpredsednika izvršnega sveta, odgovornega za drobno gospodarstvo in podjetništvo, Petra Zupana, ki je v izvršnem svetu pokrival področje notranjih zadev, ljudske obrambe in obče uprave, in Jaka Vidica, načelnika uprave za ljudsko obrambo. Vsi trije so za razrešitev zaprosili sami, dva med njimi zato, ker sta že prevzela druge delovne obveznosti. Skupščina je za novega člana izvršnega sveta, ki bo skrbel za področje notranjih zadev, ljudske obrambe in obče uprave, izvolila diplomiranega obramboslovca Janka Petroviča, sicer pomočnika načelnika republiškega centra za obrambno usposabljanje Poljče. Predlog predsednika izvršnega sveta, da bi za podpredsednika izvolili profesorja zgodovine in zemljepisa Jožeta Cvetka, ki je v izvršnem svetu odgovoren za turizem, pa ni dobil zadostne podpore. Na tajnem glasovanju je od 51 navzočih odbornikov 27 glasovalo proti izvolitvi, 24 pa za. Predsednik izvršnega sveta je tudi povedal, da bo novega člana izvršnega sveta, ki bo pokrival področje obrti in podjetništva, predlagal na marčevskem zasedanju občinske skupščine, do tedaj pa bosta za to področje v izvršnem svetu skrbela Srečo Vernig in Miro Rozman. • C. Z. w Železarska pogajanja niso uspela Jesenice, 5. februarja - Svobodni sindikati Železarne Jesenice, v katere je vključenih 80 odstotkov zaposlenih, namerava 18. marca pripraviti štrajk, saj pogajanja z vodstvom Železarne že drugič niso uspela. Pridružili se jim bodo tudi člani sindikata Neodvisnost v Železarni. Obenem bodo tega dne železarji podprli tudi vseslovenski sindikalni štrajk. Svobodni sindikati v Železarni so poleg ostalega zahtevali, da se povečajo plače zaposlenim, ki zdaj znašajo povprečno 14.000 tolarjev in tako pomenijo le 59 odstotkov s kolektivno pogodbo zagotovljene plače. Svobodni sindikati so zahtevali, naj bi plače zaostajale za kolektivno pogodbo le za 20 odstotkov, vodstvo pa je pristalo le na 63 odstotkov, kar pomeni povprečje 16.500 tolarjev. Vodstvo Železarne je obljubilo le, da bodo delavci dobili listine o premalo izplačanih osebnih dohodkih. • D. S. Nadaljevanje seje kranjskega družbenopolitičnega zbora Tak proračun ne zadošča niti za preživetje Kranj, 4. marca - Današnje zasedanje pred tednom dni prekinjene seje Družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine je bilo posvečeno predvsem osnutku proračuna občine Kranj v letu 1992, ki je bil z mnogimi pomisleki vendarle (z dvomljivo večino) sprejet. Zasedanje se tudi tokrat ni moglo izogniti izredno dolgotrajni razpravi, polni medstrankarskih prerekanj, kar še posebno drži za obravnavo kadrovskih vprašanj. Ker Družbenopolitični zbor kljub 7-urnemu zasedanju pred tednom dni ni uspel obravnavati predlaganega in sprejetega dnevnega reda, se je danes to zasedanje nadaljevalo in trajalo le uro manj. Osrednja točka dnevnega reda je bila osnutek proračuna občine Kranj v tem letu, pri čemer so bili vsi razpravljala skoraj enotni, da proračun, ki je po svoji stvarni vrednosti manjši kar za četrtino od lanskega (izračun kaže realno zmanjšanje od 22 do 25 odstotkov), ne more zagotavljati vseh tistih družbenih funkcij oz. služb, storitev in aktivnosti. ki jih že tako skromno življenje in okleščeni standard zahtevata. To so v bistvu priznali tudi pripravljalci osnutka, ki se pri določanju možnega obsega izgovarjajo na navodila iz republike, mnogi odborniki pa so menili, da so pri tem premalo prodorni, argumentirani in vztrajni. Velika zamera mnogih razpravljalcev je bila usmerjena v dejstvo, da občinska vlada, kljub priznanju, da sredstva onemogočajo celo vrsto dejavnosti - pretežni del razprav je opozarjal na položaj družbenih dejavnosti - ni pripravila tudi ukrepov, ki jih ta- ke razmere zahtevajo. Vsekakor pa je mogoče zaključiti, da je tej razpravi napravilo medvedjo uslugo neprimerno pripravljeno in skrajno pomanjkljivo gradivo, saj je bilo iz odgovorov predstavnikov vlade jasno razbrati, da so razmišljanja, rešitve in predlogi ukrepov na eni strani in utemeljitve programov in pomen zatečenih razmer zanje na drugi, že jasno izoblikovani, le zapisati in predstaviti se jih ne zna. Normalno je, da to pri opoziciji vzbuja tudi sumičenja. Osrednje vprašanje: ali kaže tudi protestno nesprejeti osnutek proračuna kot obliko pritiska na republiko (tako se je v Kranju v preteklosti že enkrat zgodilo), je dobilo odgovor šele po glasovanju, v katerem je osnutek proračuna dobil le večino glasov navzočih. Poročilo o po- Prva informacija o lanskem gospodarjenju Kljub razmeram rast Kranj, 4. marca - Izvršni svet občine Kranj je na današnji seji obravnaval prvo informacijo o poslovanju gospodarstva občine v lanskem letu in pri tem ugotovil, da so podatki glede na razmere pravzaprav presenetljivo dobri. Vsekakor pa je najhujši problem naraščajoča brezposelnost. Prva informacija o gospodarskih gibanjih v preteklem letu seveda še ne more upoštevati poslovnih rezultatov preteklega leta, saj bodo ti razvidni šele po obdelavi pred nekaj dnevi oddanih zaključnih računov za lani, ugotavlja pa osnovne značilnosti nekaterih gospodarskih in finančnih količin, ki o delu gospodarstva tudi nekaj povedo. In pri teh podatkih, ki v večini znatno odstopajo (v pozitivni smeri) glede na primerljive podatke v republiki, je bila kranjska vlada glede na razmere: vojna, blokade trgov, kraje premoženja, blokade surovin, nenormalni pogoji poslovanja, nad gibanji prijetno presenečena. Najpomembnejši je podatek, da se je obseg proizvodnje v preteklem letu celo povečal za odstotek, medtem ko Slovenija in Gorenjska beležita 12- odstotni padec. Najpomembnejši dosežki so v proizvodnji električnih strojev - povečanje za 22 odstotkov, proizvodnji živil - 10-odstotni dvig ter predelavi kavčuka - 7 odstotkov več. Ker se je občutno zmanjšalo število zaposlenih, se je seveda povečala produktivnost za dobrih 9 odstotkov, posebne vrednosti pa so v teh razmerah dosežki v zunanjetrgovinski menjavi, kjer za 5 odstotkov izvoz presega uvoz (v Sloveniji za 8 odstotkov zaostaja). Največji problem, potrjen tudi s temi podatki, je v Kranju strmo naraščajoča brezposelnost. 12 odstotkov manj zaposlenih v industriji (primerjava december 91 : december 90), 3 odstotke manj v negospodarstvu, 1,5 manj samozaposlenih in skoraj 9 odstotkov več zaposlenih pri zasebnikih pomeni, da se je skupna zaposlenost v Železarna zavrača vse očitke Zmaga Jelinčiča Iz skladišča na Blejski Dobravi ni radioaktivnega sevanja Jesenice, 5. marca - V jeseniški Železarni so se takoj odzvali na izjave gospoda Zmaga Jelinčiča, predsednika Slovenske nacionalne stranke, ki je na več zborovanjih in tudi v časopisih trdil, da je Železarna izpustila v Savo kar 40 ton radioaktivnega kroma. Zdaj je Zmago Jelinčič izjavil, da so v skladišču na Blejski Dobravi radioaktivne snovi. Zato, ker je bilo med ljudmi precej razburjenja, saj je na vratih skladišča na Blejski Dobravi res znak: »Pozor, radia-ktivno«, smo o tem povprašali strokovne delavce ekološkega oddelka jeseniške Železarne. »V skladišču na Blejski Dobravi so poleg raznih rezervnih delov in odpisane opreme izključno le merilne naprave za merjenje debeline valjane pločevine,« pravita Antonija Božič, strokovna sodelavka za ekologijo in Franc Pintar, strokovni sodelavec za tehnično in zdravstveno varstvo.» Ljudje so bili ob teh nepremišljenih in docela zmotnih izjavah po nepotrebnem hudo zaskrbljeni. Skladišče za shranjevanje zaprtih virov ionizirajočih sevanj na Blejski Dobravi je last Železarne, v njem pa je poleg ostalega okoli 90 merilnikov z radi-oizotopom Co -60, ki v proizvodnji zaradi premajhne aktivnosti niso več uporabni. Zadnji je bil skladiščen leta 1989, razpolovna doba pa je 5,3 leta. Meritve vsako leto opravljajo strokovne institucije iz Kranja in Ljubljane, Zavod za varstvo okolja in Zavod za zdravstveno varstvo. Lani so ugotovili, da so merilniki »brez vpliva na življenjsko okolje«, v Železarni pa jih nameravamo od-prodati ali pa poslati v skladišče nizko in srednje aktivnih radioaktivnih odpadnih snovi pri Inštitutu Jožef Štefan v Podgo-rici. V Železarni nimamo kaj skrivati! V tovarni je nekaj virov sevanja; varilni laboratorij z rentgenskim sevanjem, elektronski mikroskop, kvantome-ter, merilec debeline, kontrola centričnosti elektrod, ki ni v rabi. Vse to je pod redno letno kontrolo omenjenih institucij. Sicer pa v Železarni s sevanjem niso prav nikoli imeli nobenih težav. Obenem pa tudi ni res, da iz-puščamo ogromne količine kroma v Savo, saj so tudi tu opravljene meritve, ki ugotavljajo, da so kar trikrat pod dovoljeno mejo. Sploh pa ne gre V poročilu iz zasedanj zborov pred tednom dni smo s trditvijo, da je bil zazidalni načrt za Čirče, napravili napako. Ta dokument v Zboru krajevnih skupnosti ni bil sprejet, zato se za napačno informacijo opravičujemo. Spremljati tri ločena zasedanja hkrati ni lahka naloga.E rabi sredstev proračuna v preteklem letu je bilo zaradi ugotovljenih napak zavrnjeno. Nič lažja pa ni bila razprava o kadrovskih vprašanjih. Predlog za potrditev organov Radia Kranj (Svet Radia in programski odbor) je bil tudi tokrat preložen, pošteno pa se je zapletlo tudi pri poskusu za imenovanje Družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Kranj. Kako absurdno rqaven je dosegla razprava (v veliki meri tudi zaradi neprimernega vodenja) najbolje ilustrira eden izmed sprejetih sklepov, ki glasi: »Poslanci se v prihodnje ne bomo medsebojno obtoževali za kriminalna dejanja.« Da o vpitju o lažeh in klevetanju niti ne govorimo. Nič čudnega torej, da po sedmi uri ni bilo v dvorani nobene delegatke, saj so ženske znano racionalna bitja... • Š. Ž. kranjski občini zmanjšala za skoraj 10 odstotkov in je nezaposlenost dosegla skoraj 16 odstotkov (Gorenjska 14, Slovenija 13). Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo konec decembra v občini Kranj 4.476 nezaposlenih. 0 Kakšni so dejanski rezultati gospodarjenja v preteklem letu, bodo, kot že rečeno, pokazali podatki iz zaključnih računov. Vendar pa doslej dosegljivi kar nekaj obetajo: v preteklem letu so izplačani osebni dohodki za splošno ravnjo cen bistveno zaostali (primerjava v mesecu decembru: cene višje za 3,4-krat, plače višje 2,6-krat), podobno velja tudi za izplačila za javno porabo. Taka gibanja lahko - čeprav cene našega gospodarstva lani niso bistveno padle - pomenijo le dobre poslovne rezultate. • Š. Žargi za radioaktivne snovi: gre za 12 mg na kilogram ali 1 gram na tono v mulju Co 6 + jona, ki ni radioaktiven! To pa je grozno daleč od Jelinčičevih 40 ton radioaktivnega krom;, v Sa- Nasploh pa je zanimivo, kako se Jesenic drži sloves zanikrnega, umazanega in sploh ekološko vprašljivega mesta. Še tega nihče noče slišati, da je Metalurški inštitut iz Ljubljane tri leta opravljal meritve emisij in imisij in ugotovil, da na Jesenicah emisija žveplovega dioksida nikoli ni bila prekoračena, problem so bili vedno le prašni delci...« • D. Sedej Domači in tuji državljani V radovljiški občini okrog 1500 tujcev Več kot polovico vlog za pridobitev slovenskega državljanstva so vložili državljani Bosne in Hercegovine. Radovljica, 3. marca - Državljani drugih republik, ki so imeli na dan plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo stalno bivališče v Sloveniji in so tod tudi dejansko živeli, so lahko do 27. decembra lani brez posebnih pogojev zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije. V radovljiški občini so prejeli 2437 vlog, med njimi 18 nepopolnih. 56 odstotkov vlog za pridobitev slovenskega državljanstva so vložili državljani Bosne in Hercegovine, 26 odstotkov s Hrvatske, 11,5 odstotka iz Srbije, 4 odstotke iz Makedonije in 2 iz Črne gore. Koliko tujcev je v radovljiški občini, za zdaj še ni znano, vendar pa v upravi za notranje zadeve ocenjujejo, da jih bo okrog 1500. Njihov položaj je urejen tako. da jim upravni organ izdaja delovne vizume za tri mesece in dovoljenja za začasno bivanje do enega leta. V občini so izdali že tudi eno odločbo o prepovedi bivanja tujcev v naši državi. Na podlagi zakona o tujcih je takšno odločbo mogoče izdati zaradi javnega reda, varnosti ali obrambe države ali če tujec ostane brez sredstev za preživljanje, stori kaznivo dejanje in podobno. • C. Z. @@SHMIMGLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec' Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Jože Košnjek. Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Zlebir> Andrej Žalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler. Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO — TČR. Tisi1 časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja I, telefon: 211-860. 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16. telefon: 218-463. telefax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7,— 17.00. / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 35 SLT. Naročnina: trimesečni obračun " naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RM1 23/27-92). Petek, 6. marca 1992 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN v** GLAS Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Sprejem nekaterih zakonov daje upanje Eppur si muove Sprejem zakona o zadrugah utegne prebiti blokado vrste pomembnih zakonov, ki čakajo na sprejem v slovenskem parlamentu. Lahko vzkliknemo za Galileom, da se vendarle giblje? Ljubljana, 4. in 5. marca - Vsem pesimistom navkljub kaže, da je zloglasna blokada slovenske skupščine prebita. Sprejem zelo spornega zakona o zadrugah v Zboru združenega dela je dobra napoved za sprejem tudi vrste drugih zakonov, med njimi je za široki del prebivalstva zagotovo pomemben pokojninski in obet, da bo tudi medstrankarsko usklajevanje stališč morda zagotovilo soglasje k zakonodaji o lastninjenju. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Že prvi dan dvodnevnega celodnevnega zasedanja slovenske skupščine je pokazal, da je v skupščinskih klopeh dozorelo spoznanje, da so razmere tako zahtevne, da z nekaterimi rešitvami preprosto ne gre odlašati. To sicer ne pomeni, da bi šlo vse gladko - tudi na tokratnem zasedanju se kaže vsa mavrica različnih stališč -očitno pa je več volje po poslušanju ter več pripravljenosti za sprejem kompromisov. Tako so že v sredo vsi trije zbori sprejeli (sicer različne in torej neusklajene) verzije predloga o plačah delavcev v vzgojnoizobra-ževalnih zavodih, po katerem naj bi odpravili razlike v plačah med šolami in vsaj deloma uredili materialni položaj. Razlike so nastale pri sprejemanju amandmajev, zlasti o višini Plač šolskih svetovalnih kadrov, sporno pa je ostalo tudi izhodišče glede na najavljeno napredovanje učiteljev. Sicer pa najširši krog zadeva zakon, ki je že lansko jesen zamrznil plače v gospodarstvu, ki je v časih galopirajoče inflacije popačil vsa razumna delitvena razmerja. Sprva enotna zahteva sindikatov, da je ukinitev tega zakona pogoj za začetek pogovorov o socialnem paktu, se je pri obravnavi tega zakona v skupščini razbila (največje in najočitnejše razlike so med Svobodnimi sindikati in Neodvisnimi), potekalo pa je težavno usklajevanje o predlogih vlade. Ta predlaga, da se plače v bistvu odmrznejo z novim letom, saj naj bi za januar in februar bilo mogoče poračunati del rasti življenjskih stroškov po tako imenovani eskalacijski klavzuli (za navedana meseca do največ 24 odstotkov), ostala naj bi omejitev najvišjih plač na ravni desetkratnega zneska zajamčene plače (to bi znašalo februarja 124.000 bruto osebnega dohodka, marca pa naj bi ta zakon prenehal veljati. Zakon, ko to poročamo, še ni sprejet v vseh treh zborih. Omenili smo že, da je s sprejemom Zakona o zadrugah v Zboru združenega dela nastal pomemben preboj dosedanjih blokad. Najbolj sporni odstotek je bil o deležu lastnine predelovalnih podjetij, ki naj bi jih prevzele zadruge. Sprejeti kompromis je dosežen na 45 odstotkih. STRANKARSKE NOVICE Stranka socialnodemokratične prenove Kranj Oblast se vzpostavlja na neinformiranosti Kranj, 3. marca - Sredi februarja je imela Občinska organizacija Sl)P Kranj programsko volilno konferenco, ki je poleg novega vodstva začrtala tudi programske usmeritve te politične stranke. Tokrat smo povprašali novega predsednika Staneta Boštjančiča, kate-re konkretne naloge so za SDP Kranja najaktualnejše. »Osrednjo pozornost prav gotovo zahtevajo gospodarske razmere in njene posledice, saj po vojni v Kranju še ni bilo preko 15 odstotne brezposelnosti, izvršni svet in skupščina pa se s tem ne ukvarjata. Zavedamo se, da je velik problem lastninska zakonodaja, za katero menimo, da jo je potrebno čimprej sprejeti, vendar skupaj z zakonom o soupravljanju in zakonom, ki bo urejal položaj sindikatov. Za razreševanje problema nezaposlenosti podpiramo ideje, program in ukrepe, ki jih je uspela uveljaviti na področju samozaposlovanja LDS. Ugotavljamo, da rastejo socialni problemi in pojavi, ki jih spremljajo (n.pr. narkomanija), zato je skrajni čas za sprejetje socialnega programa, po katerem oo možno načrtno reševati specifične probleme tega okolja. Socialne probleme mora reševati država in ne Karitas! To je seveda tesno povezano s proračunom, ki je tak, kot je bil v osnutku Predložen, popolnoma nesprejemljiv. Po našem mnenju je le P'od birokratskih preigravanj s številkami, ne pa poskusov ^rednotiti programe, ki jih ta prostor zahteva. Iz predlaganih števil je mogoče le slutiti katastrofalne posledice za nekatere dejavnosti. Tak pristop pa je lahko seveda tudi poskus ustvariti razbere, v katerih se bo kasneje ob renominacijah nekontrolirano Manipuliralo z javnim denarjem v službi čisto določene politike. . V odnosih do drugih strank se zavzemamo za sodelovanje, SaJ bomo vztrajali na pozicijah konstruktivne opozicije. Zavzemali se bomo za uvedbo državljanskega dohodka, ki ga imamo za pogoj za svobodo posameznika. Ostro nasprotujemo napadom na posameznike na nacionalni osnovi (kot to n.pr. počne Je-''nčičeva nacionalna stranka), kar je tudi po veljavnem kazenskem zakonu kaznivo. Sploh pa bi lahko ugotovili, da smo se J^oČno oddaljili od načel pravne države, saj še nikoli ni bilo toliko prostora za zlorabe in malverzacije (začenši z državno vlado). Ugotavljamo tudi, da je družbeni sistem informiranja v popolni blokadi in razsulu, kar pomeni, da razen v ozkih oblastnih kro-8»n, ni pravih in relevantnih informacij, to pa je seveda medvedja usluga demokraciji. Na področjih in funkcijah socialne države Pa se zavzemamo za čimprejšnjo ureditev zdravstvenega in pokojninskega sistema, saj utegne nadaljnje odlašanje povzročiti Popolno zrušitev. Obsojamo tudi poskuse posegov v šolski sistem na ideoloških podmenah.« Delavci šol naj bi po izračunih vlade imeli naslednje plače: (čiste plače brez davčnih olajšav in s povprečno 16 leti delovne dobe) tipično del. mesto izobrazba neto plača v SLT ravnatelj visoka 35.400 profesor visoka 26.970 učitelj višja 23.000 knjižničar višja 21.700 laborant srednja 17.900 teh. delavec poklicna 14.700 snažilka osnovna 9.000 Sicer pa je na dnevnem redu tokratnega zasedanja še več pomembnih zakonskih predlogov, ki so bili že na prvih obravnavah deležni burnih kritik in velikega števila pripomb. Pri tem naj omenimo zakon o davčni službi (ki naj bi centraliziral vse občinske davčne uprave v enotno državno ter dal davčnim delavcem veliko več pooblastil), pomembne spremembe pa se obetajo tudi z novim zakonom o odvetništvu in notariatu. S spremembami zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij pa naj bi natančneje določili območja v Republiki Sloveniji, ki naj bi bila take obravnave deležna. # Š. Ž. Plače V času. ko v republiški skupščini poteka razprava o zakonskem (ne)omejevanju plač, je to prav gotovo tema, ki se ji je v teh dneh težko izogniti v slehernem, včasih tudi bežnem pogovoru. Obljube o največ 30-odstotnem padcu standarda, kot ceni osamosvojitve in ustvarjanja možnosti za nov gospodarski zagon, so že pozabljene, saj smo samo v mesecih, ko velja omejevanje vsebine plačilnih kuvert, pridelali inflacijo, ki je njeno stvarno vrednost več kot prepolovila. Če smo dosledni, je k že omenjenim 30 odstotkom potrebno dodati, da takratna obljuba ni resno upoštevala najbolj črne variante razsula ekonomskega prostora nekdanje Jugoslavije, hkrati pa je potrebno priznati, da se nam tolar izničuje hitreje, kot smo pričakovali. Ni potrebno biti posebej dober računar, ki vsak objavljeni statistični podatek zapiše in preračunava njegov pomen, da ugotoviš, kako vedno bolj postajamo revni, ko si ne moremo dovoliti tudi nekaterih najbolj osnovnih reči, ki so bile še nedavno tega samoumevne. Zneski položnic, dnevno spreminjajoče se cene na policah trgovin vedno bolj pehajo ljudi v stiske in obup, množice neplačeval-cev vedno številnejših obveznosti, tudi nujnih stroškov, pa postajajo naša vsakdanjost. Pri vsem tem pa, kljub lepo zvenečim pripravam na sklenitev socialnega sporazuma, v skupščini poteka politični bolj, ki so ga pred bolj ali manj bližnjo privatizacijo sprožili kar sami različno misleči sindikati. Že res, da je neod-merjeno pogoltnim posameznikom potrebno pristriči peruti, vendar položaj tiste večine na robu preživetja je tisti, ki bi vsakega resničnega zastopnika delavcev moral prepričati, da bi bilo potrebno problematiko plač razrešiti že včeraj. In še nekaj: razlike v plačah nekaterih dejavnosti (zavarovalništvo, banke, naftno gospodarstvo) so tiste, za katere ni nobenega opravičila. Če je že moč spregledati nespretnost in nesmotrnost pri generalnem urejanju plač, pa so 5- do 8-kratna (!) odstopanja od povprečij v nekaterih monopolnih sistemih zank nesposobnosti in škodljivega vztrajanja na oblasti. Ne led, škarje bi bile potrebne. % Š. Žargi Zaleni Slovenije Podpora vladi se izteka Ljubljana, 3. marca - Po današnji seji izvršnega odbora Zelenih Slovenije so razpravljali o nadaljnjem sodelovanju Zelenih v vladni koaliciji. Kot je izjavil predsednik dr. Dušan Plut, imajo Zeleni tri možnosti: nadaljnja podpora obstoječi vladi z Lojzetom Peterletom na čelu, kot vladi prehodne in administrativne narave, umik zelenih ministrov iz vlade in imenovanje novega mandatarja iz vrst Zelenih. Z končno odločitvijo bodo počakali do 15. marca, ko naj bi bilo znano, kdaj bodo volitve, očitno pa je, da podpora Lojzetu Peterletu pri Zelenih zelo slabi. Močno zamero si je predsednik vlade prislužil z izjavo, ki se spušča v notranje strankarska razmerja, ko je ocenil, da je vodstvo Zelenih levo usmerjeno, poslanci te stranke pa drugače. • Š. Ž. Liberalno demokratska in Socialistična stranka Slovenije Liberalni demokrati in socialisti nočejo v vlado Ljubljana, 2. marca - Danes so po pogovorih predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in predsednika Liberalno-demokrat-ske stranke Jožeta Školča objavili, da se niso sporazumeli za sodelovanje LDS v razširjeni vladni koaliciji. Kot smo že poročali, je predsednik SKD dobil nalogo, da se pogovori o možnostih razširitve vladne koalicije z dvema opozicijskima strankama LDS in SSS. Liberalni demokrati so pri tem zatrdili, da gre za krizo Demosove vlade in naj zato to krizo rešujejo v tem okviru, predsednik socialistov Viktor Žakelj pa je poudaril programsko nezdružljivost svoje stranke s tako koalicijo. Jože Školč je obvestil predsednika vlade, da njegova stranka tudi ne bo podprla v parlamentu odstavitve ministrov Demokratske stranke Bavčarja, dr. Rupla in Kacina. • Š. Ž. HALO ORLI DOSTAVA PIZZ NA DOM TEL.: 216-288 MARKO JENŠTERLE Spet sarajevski atentat? S pacifističnim pohodom, brez pušk in vzkliki v podporo Sarajevu, je sicer prebivalcem bosansko-hercegovskega glavnega mesta na začetku tega tedna uspelo odstraniti prve srbske barikade, nikakor pa ne tudi problema, ki v najbolj eksplozivni republiki nekdanje Jugoslavije tli praktično že vse od njene ustanovitve. Če nas je uradna zgodovina učila, da je obdobje po drugi svetovni vojni med narode Jugoslavije prineslo "bratstvo in enotnost", pa nas je realnost pogosto opozarjala, da vse le ni tako lepo, kot zgleda na prvi pogled. Pošteno je treba tudi priznati, da smo Slovenci v Jugoslaviji še najmanj občutili in dojeli etnična nasprotja, saj so nas še nekaj let nazaj na vseh koncih države sprejemali z odprtimi rokami. Zaradi tega se nam je tudi zdelo čudno, kadar so nas opozarjali na razlike med "vlakom" in "vozom" ter podobnimi besedami, ki smo jih mi seveda skoraj praviloma vedno mešali v uporabi nekakšne "jugo-slovanščine". Toda, če razlik nismo ločevali v Sloveniji, to še zdaleč ne pomeni, da drugi člani jugoslovanske skupnosti niso natančno vedeli, do kod v Jugoslaviji pelje "voz" in od kod naprej "vlak". Te meje so bile natančno zasidrane v zavesti ljudi, danes pa jih na najbolj krut način spoznavajo vsi, tudi mi, ki se z njimi nismo obremenjevali. Že kmalu po izbruhu srbsko-hrva-škega konflikta so se pojavile govorice o tem, da najhujše šele pride z Bosno in Hercegovino. V tej najbolj eksotični od vseh jugoslovanskih republik so se sicer dolgo zelo dobro držali in še naprej prikrivali konflikt (kot se je to v vsej Jugoslaviji dogajalo po vojni), pri tem pa so ljudje v njej zelo dobro vedeli, čigav je kdo, si kopičili orožje in čakali na svoj trenutek. Zgodovina se je med tem nekajkrat drastično zasukala, velik del sveta je priznal razpad Jugoslavije in nastanek dveh novih suverenih republik, s tem pa je podrl tudi vsa bosansko-hercegovska taktiziranja, predvsem v smislu ohranitve Jugoslavije kot ozemeljske in državne tvorbe, saj je vodstvo v Sarajevu vedelo, da je ta najboljši garant za stabilnost njihove republike. Vsejugoslovanski konflikt pa seje z razpadom države v trenutku osredotočil v Bosni in Hercegovini in če smo nekoč govorili, da je Jugoslavija nekakšna Sovjetska zveza v malem, potem danes lahko nadaljujemo, da je zdaj tudi Bosna in Hercegovina "Jugoslavija v malem". Glavni problem selitve tega etničnega konflikta pa je v tem, da se z manjšanjem ozemlja, na katerem se dogaja, ne zmanjšuje tudi njegova intenzivnost. Kvečjemu nasprotno. Če se je na ozemlju Jugoslavije še nekako porazdelil, potem je s koncentracijo v Bosni in Hercegovini nujno dobil skrajno eksplozivne dimenzije. V srbsko-hrvaške spopade se zdaj vključujejo še muslimani. Slovenija, ki se ji je uspelo s pametno diplomacijo še v zadnjem trenutku rešiti iz vročega jugoslovanskega kriznega kotla, zaradi svoje samostojnosti ob izbruhu krize v Bosni in Hercegovini ne more ostati ravnodušna. Navsezadnje, se je v Sarajevu nekoč začela svetovna vojna, današnje stanje v svetu pa ni prav nič optimistično. Zaradi tega je treba zdaj še posebej svet prepričevati o pravi podobi jugoslovanske krize, kjer ena politika pod krinko zaščite svojega naroda izven državnih meja organizira najbolj agresivna dejanja, nevredna civilizacijskega prehoda v enaindvajseto stoletje. V končni fazi je takšna politika sicer res obsojena na neuspeh, saj se zna zgoditi, da si bodo Srbi okrog meja nakopičili same sovražnike, hkrati pa izgubili (in ne dobili) del ozemlja, vendar so že sedanje posledice te agresije tako grozne, da pred njimi ni mogoče zatiskati oči. STRANKARSKE NOVICE Liberalna stranka Projekt "male privatizacije" Liberalna stranka opozarja, da stanje v Skupščini Slovenije resno opozarja na to, da privatizacijska zakonodaja še nekaj časa ne bo sprejeta. Ker so pripravili zakonski predlog o privatizaciji malih podjetij, v javni izjavi opozarjajo, da je ta projekt dobil podporo v matičnem telesu skupščine, pogojno pa ga je podprla tudi vlada (pri tem zahteva konsistentnost z zasnovo "velike privatizacije"). Čeprav bi sprejetje in izvedba "male privatizacije" pomenila olastninjenje le borih 5 odstotkov družbenega premoženja, bi bile izkušnje pri tem zelo dragocene, hkrati pa bi zavrle nadaljnjo divjo privatizacijo in pomenile motivacijo za ostalo. To pa bi utegnilo prispevati k nadaljnjemu dialogu, zbližanju skrajnih stališč in iskanju za vse sprejemljivih rešitev. • Š. Ž. SDP Slovenije Za takojšnje priznanje BiH Ljubljana 4. marca - Direkcija SDP Slovenije je danes objavila izjavo za javnost, v kateri se zavzema za takojšnje priznanje neodvisnosti in suverenosti BiH. Opozarjajo na dejstvo, da prebivalstvu te nekdanje jugoslovanske republike grozi lakota in nacionalna nestrpnost, na referendumu pa sta se skoraj dve tretjini jasno odločili za samostojnost. Izkušnje kažejo, da je priznanje najboljša pot za preprečitev nasilnega spreminjanja meja in vojne. • S. Z. Socialdemokratska stranka Slovenije Pohitimo z lastninjenjem Ljubljana, 3. marca - Socialdemokrati so se odločili, da pozdravijo novi osnutek zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je nastal po usklajevanju predlogov strank v skupini pod vodstvom dr. Pluta. Ugotavljajo, da novi osnutek v veliki meri sledi pogledom in prizadevanjem SDSS, ne strinjajo pa se s predlogom razdelitve 20 odstotkov premoženja delavcem z velikim popustom. Tak pristop bo po mnenju SDSS povzročil velike krivice, eliti pa prevzem večinskega dela družbenega premoženja na legalen način.• Š. Ž. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Nahrbtnik podira računico Zakon o dohodnini oziroma prometnih davkih je čez noč vkleščil tudi posamezna društva z različnimi dejavnostmi. Kot primer, na katerega že v tem trenutku opozarjajo, da ga ho treba razrešiti (in zato tudi težko čakajo na metodologijo), so planinske postojanke. Izenačevanje le-teh s stadionskimi in raznimi drugimi bifeji in lokalčki v dolini je že naredilo svoje. Planinske postojanke, ki so bile čez zimo odprte (Krvavec, Kolišče), nenadoma v primerjavi s prejšnjimi leti že beležijo precejšnje viške embalaže (steklenic; pa tudi dodatnih odpadkov). Najbrž so časi mimo, ko si je marsikdo lahko v planinski koči privoščil, da se je pošteno odžejal in okrepčal. Ob tem je treba v novih pogojih in položaju, ki ga dobivajo planinske koče, ob drugačni skrbi za ekologijo, urejenost in red v krajih pod hribom, tudi razmisliti in se opredeliti še o nečem: ali bo nova metodologija v zvezi z zakonom o dohodnini upoštevala posebnosti planinskih koč oziroma postojank (in bodo le-te razbremenila plačila davka), ali pa se ho tako zbran denar potem vračal nazaj za gospodarjenje, vzdrževanje in urejanje krajev, od koder je prišel. Če bo obveljala slednja usmeritev, potem se ne bi smelo zgoditi, da bi denar ostal nekje v zbirnem centru, ali da bi na primer Planinska zveza Slovenije s sedežem v Ljubljani postala nekakšno naddruštvo nad planinskimi društvi. Pa tudi predolgo ne bi smeli domišljati ureditev tega vprašanja. Kajti nahrbtniki, ki jih vse pogostejši obiskovalci prinašajo s seboj v koče, že (še bolj) podirajo njihovo že tako težko računico. Zato naj velja: če jo je vlada še bolj otežila, potem je prav, da jo tudi čimprej popravi. • A. Žalar Čajanka: Ezoterična znanja za zdravje - Kokrica - Turistično društvo Kokrica, ki bo ta mesec proslavilo 20-letnico dela in uspešnega delovanja v krajevni skupnosti Kokrica v kranjski občini, bo v soboto, 7. marca, spet priredilo eno od že znanih in zadnje čase vse bolj obiskanih Čajank. V kulturnem domu na Kokrici bo tokrat ob 17. uri Ivana Janša govorila o Ezoteričnih znanjih za zdravje. Govora bo o sajenju po luni, o naravnem zdravljenju, še posebej zanimive pa bodo njene misli o vesti. Turistični delavci vabijo ljubitelje novih znanj, da pridejo v soboto v kulturni dom na Kokrico in ob razmišljanju popijejo skupaj tudi skodelico zdravilnega čaja. • (až) Barčice v Kr-opi in Kamni Gorici - Kropa - Kroparski že- bljarji so bili vedno veliki ljubitelji narave. Še posebno slovesno so pozdravili prihod pomladi. Na predvečer svetega Gregorja (11. marca) so vsako leto vrgli luč v bajer pri Spodnji Fužini. Na deščice so naložili oglje, ga polili s smolo ali drugo vnetljivo snovjo in to spustili po vodi. Po tem jim ni bila več potrebna razsvetljava leščerb ali bakel. Na delo so hiteli že ob svitu, doma se jim ni več kadilo ob umetni svetlobi. Samo v vi-genjcih, pri delu, jim je temo razsvetljevala žareča palica (cajn) in zato niso potrebovali dodatne svetlobe. Ko so žareče palice vzeli iz ognja, so po zraku na poti od ognjišča do nakovala risali po temi črte. Potem pa je tudi v Kropo in Kamno Gorico prišla elektrika in na nekdanji način dela in življenja se je ohranil do današnjih dni le običaj. Sicer pa so o svetem Gregorju kroparski kovači praznovali še drug praznik. Na ta dan se namreč ženijo ptički. Žebljarji so na Gregorjevo sredi dneva prenehali z delom, in če je bilo lepo vreme, so v skupinah odšli na ptičjo ohcet na različna mesta. Tam so prirejali različne spomladanske igre in se ob kozarcu pijače poveselili. Turistično društvo Kropa bo tudi letos priredilo spuščanje barčic in sicer II. marca od 18. ure naprej. Takrat se bodo predstavili s svojimi izdelki otroci. Tudi letos so že lep čas pred prireditvijo delali gradove, hiše, ladje, cerkve..., ki jih bodo spustili po vodi. Spuščanje barčič pa bo ob isti uri tudi v Kamni Gorici. • (až) Jutri sajenje cipres V Cerkljah - Cerklje - Jutri bodo v Cerkljah nadaljevali z akcijo za ureditev pokopališča. Pred štirinajstimi dnevi so najprej odstranili vse dosedanje ciprese na pokopališču. Minulo soboto so pripravljali teren za posaditev novih, jutri, od 8. ure naprej, pa bo še ena večja akcija: posadili bodo 1600 novih cipres. Vodja pokopališke uprave Andrej Drobun se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri zadnjih dveh akcijah, hkrati pa vabi k čimvečji udeležbi na jutrišnji, saj je treba ciprese čimprej posaditi. • (až) Planinsko društvo Kranj 15 let potrjevana prava pot Kranj, marca - Planinsko društvo v Kranju je pred nedavnim z obračunom potrdilo, da je bila tudi lanska sezona, kljub vojni in drugim težavam, uspešna. Ocenjujejo, da jim je to uspelo pravzaprav zaradi izredno razvejanih dejavnosti, ki jih ima društvo v svojem programu že vrsto let. Letos bo na primer 15 let, odkar so na Ledinah zgradili postojanko, kjer je sredi poletja možna tudi smuka. Takrat, 1977. leta, je bil zgrajen tudi Dom na Krvavcu. Tisto leto so si uredili in pridobili tudi nove prostore v nekdanji Bežkovi vili v Kranju. In nenazadnje so pred petnajstimi leti zgradili tudi dve tovorni žičnici. Danes ocenjujejo, da tako bogatega leta v zgodovini društva ni bilo in ga najbrž tudi ne bo več. Najpomembneje pa je, da sta se delo in vlaganja vseh petnajst let potrjevala kot pravilna programska odločitev. Če je bila včasih naravnanost, da ima društvo čimveč dejavnosti, se zdaj zadeve na tem področju spreminjajo. Zato ne bo prav nič nenavadno, če se bodo na primer tovrstne aktivnosti organizirale v različnih krajih, kjer bodo pač ljubitelji le-teh. Vseeno pa bo kranjsko društvo še naprej skrbelo za nekatere svoje osnovne programske dejavnosti. Tako na primer načrtujejo letos, da bi markacisti ob sodelovanju Planinske zveze Slovenije uredili planinsko pot od Češke koče do Ledin. Zato bodo potrebovali okrog 200 novih klinov in okrog 300 metrov jeklenice. To bo potem ena najbolj zanimivih poti, s katero pa bo postalo zanimivo tudi Jezersko. V tako imenovanem ekološkem programu pa v društvu načrtujejo, da bi v koči na Kališ-ču uredili razsvetljavo z namestitvijo sončnih celic. Sicer pa bodo 15-letnico Ledin in takratnih pridobitev proslavili 2. avgusta letos na Ledinah. • A. Ž. Gorenjski glas z Zavarovalnico Triglav - Območno enoto Kranj V Podljubelju bo jutri pravi praznik Na Novinarskem večeru v dvorani Doma krajevne skupnosti v Podljubelju bomo jutri (v soboto), 7. marca, podelili pri/nanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Podljubelj. Začeli bomo točno ob 18. uri. Kranj, 6. marca - Točen začetek nocojšnje kulturno-zabavne prireditve Gorenjskega glasa z naslovom Novinarski večer pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj poudarjamo zato, ker bo prireditev trajala dve debeli uri, po njej pa nam bo ostalo zato več časa za veselo nadaljevanje srečanja, razdeljevanje nagrad in ples ob poskočnih vižah ansambla Gašperji. Sicer pa bodo Gašperji z nami že v programu Novinarskega večera, ko se bomo novinarji Gorenjskega glasa med posameznimi kulturno-zabavnimi točkami pogovarjali z domačini in z gosti. Kar zadeva goste, naj vam zaupamo, da smo povabili najbolj odgovorne, katerih beseda je vredna toliko, da jih potem lahko držimo zanjo. Torej jutri ob 18. uri v dvorani v Podljubelju. Naj vas Podljubeljčani še liki akciji. Prva je bila, ko so enkrat spomnimo na karte. V prodaji so že v trgovinah Tina in Deševno. Čimprej si jih pre-skrbite, saj bodo veljale kot vstopnica za prireditev, za žrebanje številnih nagrad in nenazadnje tudi za veselico z Gašperji. Že danes (petek - pa vse do torka, 10. marca) pa bo v okviru naše prireditve v gostilni Ankele tudi zanimiva razstava Krajani in šport. Zdaj pa na kratko, zakaj bomo jutri v Podljubelju že 14. podelili priznanje Gorenjskega glasa. V zadnjem obdobju, odkar je predsednik sveta KS Jože Hladnik, sta izstopali dve ve- kraji v krajevni skupnosti po desetletju in več končno dobili na TV ekrane tri televizijske programe. Vendar pa so ob pomoči občine in sodelovanju RTV morali predvsem sami zgraditi kar tri pretvornike. Pri tej akciji jim je še posebej pomagal tudi Kompas Ljubelj. Druga akcija pa je bila telefonija. Lani so v krajevni skupnosti, potem ko so morali pripraviti prostor za avtomatsko telefonsko centralo, prispevati precejšen del za priključek in narediti kar precej delovnih ur, zazvonili telefoni v Bobniči, Deševnem, Črnem gozdu, Laj- Nagrade za žrebanje na Novinarskem večeru jutri, 7. marca, v Podljubelju so že prispevali: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota Kranj, Gorenjski glas Kranj, Gorenjski sejem Kranj, Ljubljanska banka - Gorenjska banka Kranj, Peko Tržič, Lepenka Tržič, Trio Tržič, Zlit Tržič, Tokos Tržič, Petrol Tržič, Mesni izdelki Radgona - Dubrovčič Tržič, Obrtno podjetje Tržič. Ro Ma Tržič, Mikro S Tržič, Kmetijska zadruga Tržič, GG Kranj - PE Tržič, Kompas Ljubelj, TGT Tržič, Tiko Tržič, Trgovine Pajzl Tržič, Pik AS Brezje, Tina Podljubelj, Višnja Tržič, Mercator Deteljica, Deševno Podljubelj, Meta Tržič, Gostilne Ankele, Danica in Školjka Podljubelj, Pri Jaku Križe, Pizzeri-ja Pri Anžetu Strahinj, Industrijsko gasilsko društvo BPT Tr- bu, Pod košuto in Rebru. Ob teh dveh velikih akcijah pa so urejali tudi ceste. Lani so uredili dve; Pod košuto in na Reber. Sicer pa imajo v krajevni skupnosti kar 19 kilometrov krajevnih, še vedno makadamskih cest. Ves čas pa je v krajevni skupnosti živahno tudi društveno oziroma družabno življenje, tako na kulturnem, športnem in drugih področjih. Razlogov za priznanje Gorenjskega glasa in uresničenih programov, predvsem pa dveh dolgoletnih želja, v tej krajevni skupnosti z okrog 600 prebivalci, ni malo. Predsednik Jože Hladnik pa pravi, da gre zasluga, predvsem pri dveh velikih akcijah, ob pomoči širše skupnosti, predvsem krajanom. Jutri bo torej v Podljubelju veselo in svečano. Ob lepih nagradah, ki vas čakajo, pa naj vas spomnimo, da vse, ki bodo izpolnili naročilnico za Gorenjski glas (dobili ste jo z vabilom na Novinarski večer) in jo boste oddali pri vhodu v dvorano, tudi čaka lepa nagrada. Dobimo se torej jutri v dvorani. • A. Žalar Vizija razvoja turizma Lipniške doline Brez ceste res samo vizija Ugotovitvi na Okrogli mizi v Kropi, da se že 25. mesec zrešitev problema v zvezi s kamnolom, so se s sklepom, do, v četrtek pridružili še krajani KS Kamna Gorica. Kamna Gorica, 5. marca - Čeprav so bili prvi hip posamezniki v petih krajevnih skupnostih v Lipniški dolini v radovljiški občini presenečeni nad nenadnim sklicem Okrogle mize o Viziji razvoja turizma Lipniške doline, na katero je Turistično društvo Kropa povabilo tudi najvišje predstavnike radovljiške občine in poslance, se je izkazalo, da je pobuda prišla nenazadnje ob pravem času. Tudi zato, ker so najrazličnejše zamisli o turizmu v tej dolini nenazadnje povezane predvsem tudi s cesto, pri kateri še vedno ugotavljajo, da niso dlje od že ničkolikokrat povedanih stališč. zavzemajo za cesto in rada bodo uresničili bloka- Na srečanju prejšnji torek v Kropi so krajani in predstavniki KS v dolini opozorili na več problemov, ki bi jih v zvezi s turizmom kazalo urediti. Osnovna pa je bila pravzaprav ugotovitev, da je najprej treba ugotoviti stanje, napraviti neke vrste inventuro, potem pa na podlagi jasno opredeljenega programa zastaviti delo. Predsednika krajevnih skupnosti Kamna Gorica in Kropa Janez Cengle in Janko Lotrič sta enakega mnenja, da je bilo v zadnjih desetletjih v dolini veliko narejenega s prostovoljnim delom, denarjem delovnih organizacij in daje ta "kapital" najbrž pomembna osnova za turizem. Je pa v dolini, predvsem v Kropi in Kamni Gorici še lepa bera nekdanje dediščine, ki bi jo veljalo najprej in čimprej začeti urejevati. Pa ne gre le za obnavljanje dragocenih objektov znanih mož, etnografskih značilnosti, marveč tudi za lastništvo. Slednje je pravzaprav lahko veliko pomembnejše in še toliko bolj lahko tudi problematično. Tu je na primer objekt (Zavod) Matevža Langusa v Kamni Gorici ali pa objekti Rdečega križa Osijek v Kropi, ki že propadajo. Iz zgodovinske dediščine je naravnost sramotno razpadanje Vigenjca in Slovenske peči v Kropi. Najbrž bi bili krajani še kako za to, da se usmerijo v manjši hotelski, zasebni turizem, vendar, če je država zainteresirana zanj, potem naj občina poskrbi za programske in prostorske podlage (pa tudi lastništvo sedanjega stanja), država pa naj denar od dajatev nameni v olajšave ali posojila. Najbrž zgolj tuji kapital stvari v tem delu (ekonomsko, sociološko...) ne bo reševal. Nenazadnje pa gre za obstoj ljudi in krajev in tudi za to, da so prav ti ljudje na primer zgradili pred časom dve smučarski vlečnici, plavalni bazen, atletsko igrišče in še nekaj druge tako imenovane infrastrukture, dobrodošle tudi programu turizma. S tem v zvezi je tudi odveč razmišljati o kmečkem in zasebnem apartmajskem turizmu zgolj ob sedanji blejski gostinski šoli. Ta šola naj bi dajala in uposabljala ljudi z bogatejšim znanjem. In tudi ureditev Muzeja in vse že omenjene dediščine zasluži, da je ne bodo hodili ogledovat (kako razpada) le učenci četrtin in sedmih razredov, ker je pač to v šolskem programu. Predvsem pa so krajani v dolini "občutljivi" na najbolj po- membnem delu, ki se skozi obljube vleče že 20 let. Odkar pa smo se odločili za samostojno pot, pa tudi teče že 25. mesec. To je cesta. Pravijo, da so "izčrpali" vse pravne poti (te pa so bile pripombe, zahteve, pritožbe,...) na občino oziroma organe, ki naj posredujejo naprej. Zdaj (po zboru krajanov minuli teden v četrtek) je njihova odločitev nepreklicna: Če ne bo še letos prišla v program urejanja prva faza regionalne ceste na odseku Kamna Gorica - šola Lipnica (v nadaljevanju pa po skupnem dogovoru odseki Šola - Kropa, pod Lanco-vim in nazadnje Lipnica - Pod-nart), bodo uresničili še pred letošnjo turistično sezono že napovedano blokado ceste od Radovljice do Podnarta. Pristajali pa ne bodo tudi na nikakršne pogojevane obljube še enkrat. Spet se namreč slišijo (in v "ožjih krogih" tudi kažejo) pobude, da bi ob sedanjem kamnolomu odprli v dolini še enega - novega, ker Slovenija pač potrebuje ta dragocen material iz njihove doline. O tem se bodo, če se sploh bodo, pogovarjali šele, ko bo sedanji kamnolom saniran in ko bo izpolnjena obljuba, da bodo zaradi sedanjega kamnoloma dobili cesto. In to tisto cesto, ki bi jo že zdavnaj morali, ko so se prvič odločali o kamnolomu... # A. Žalar Ureditev regionalne ceste v Krizah Križe, marca - Pet let se je zaradi pomanjkanja denarja odlagala ureditev regionalne ceste R 322 od križišča pri Benku do križišča pri Jaku v Krizah. Cesta spada pod Republiško upravo ceste, vendar pa mora tržiška občina poskrbeti za vse komunalne naprave v njej oziroma ob njej. Ker ni bilo dovolj denarja ne na eni, ne na drugi strani, je cesta "čakala". Letos pa bo tržiška občina pravočasno poskrbela, da bodo komunalne naprave urejene in da se bodo v gradbeni sezoni lahko začela tudi dela na cesti. Ivan Eler, načelnik oddelka za prostor in okolje v tržiški obči- ni, pravi, da bodo skušali v republiki doseči, da bo ureditev ceste z vsemi ozkimi grli vključena v letošnji republiški program. Na odseku Benk - Jaka -plinska rcducirna postaja bo cesta široka šest metrov, dolga 450 metrov, ob njej pa bo pol-drug meter širok pločnik. Dela so se pravzaprav že začela. Prestaviti je treba transformatorsko postajo v Križah v neposredni bližini cerkve. No- va postaja bo nasproti objekta Zlit, na zahtevo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa bo objekt v stilu bodočih mrliških vežic, ki so načrtovane na novem delu pokopališča. Kar zadeva transformatorsko postajo, bo celotna dela s tehničnimi rešitvami prestavitve viskonapetostnih vodov, omrežja in montažo opreme v objektu uredilo podjetje Elek-tro Gorenjska PE Kranj. Gradbena dela pa bo opravilo SGP Tržič. • D. P. OBČINA SKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun objavlja javno licitacijo za kombinirano dostavno vozilo ZASTAVA 850 AK, številka šasije 00594394, številka motorja 074633, leto izdelave 1985. Javna licitacija bo 12. 3. 1992 ob 9. uri na Poljanski cesti 2, Škofja Loka. Izklicna cena 90.000,00 SLT. Ogled licitiranega vozila je možen eno uro pred začetkom licitacije. Udeleženci licitacije morajo licitacijski komisiji plačati kavcijo v višini 1.000,00 SLT. Davčne obveznosti nosi kupec. Nakup vozila na licitaciji je izveden po načelu videno - kupljeno, kasnejših reklamacij ne borno upoštevali. Licitirano vozilo je treba plačati in prevzeti v 5 dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. Stolpasta transformatorska postaja v Križah se zaradi razširitve regionalne ceste ''umika" nasproti objekta Zlit. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Pred 8. marcem W Ženske in moški drug brez drugega ne moremo V demokratičnih družbah naj bi izrazito ženska vprašanja ne obstajala. Zaposlovanje, šolanje, vzgoja, družina, rojevanje, načrtovanje družine, naj bi v enaki meri zadevalo oba spola. Tako je svoj odnos do posebnih ženskih vprašanj opredelila VLASTA SAGADIN, ki smo jo povabili k pogovoru o vsebini 8. marca, dneva žena. Praznik resda izgublja na nekdanjem sijaju, vendar ga del žensk še vedno šteje za simbol svojega družbenega položaja. Svoje čase smo ob tej priložnosti vabili k javni besedi ženske iz ljudstva, politične veljaki-nje, ženske z bolj eksotičnimi poklici, v katerih se uveljavljajo predvsem •noski. Nekaj od vsega tega je tudi Vlasta Sagadin: učiteljica, žena, mati treh otrok (deklic 12, 10 in 5 let) in četrtega na poti, aktivistka v stranki Zelenih, poslanka v družbenopolitičnem zboru kranjskega parlamenta in zboru združenega dela republiške skupščine. V republiškem parlamentu med 240 poslanci sedi le 26 žensk in lahko bi rekli, da je Vlasta Sagadin ena izmed te eksotične manjšine. Kakšen je vaš odnos do ženskega vprašanja, do družbenega položaja >n enakopravnosti žensk? »Ženskega vprašanja ne poslavljam v ospredje, saj se spremembe v družbi dogajajo za oba spola. Imam vtis, da smo si ženske včasih kar same naložile dodatne naloge, ki jih hočemo imeti kot tipično ženske in moške s tem odvezale nekaterih dolžnosti. To se mi ne zdi prav, v družbi obstajata dva spola in drug brez drugega ne moreta. Zaposlovanje zadeva tako ženske kot moške, družina enako, rojevanje, načrtovanje družine, vzgoja so obojestranska vprašanja. V demokraciji naj bi ženske in moški sodelovali. Ko sprejemamo razne zakone in nanovo postavljamo državo, socialno, družinsko zakonodajo, zaposlovanje, mislimo na oba spola.« Zakaj tako malo žensk pri nas sodeluje v političnem življenju? »Naše razmere, ob katerih smo zajadrali v demokracijo, so hile specifične. Naša družba je bila v preteklosti izrazito patriarhalna in najmanj eno generacijo rabimo, da se razmere v odnosu moškega in ženske spremenijo. Tudi mentaliteta družbenega udejstvovanja se počasi spreminja. Prve demokratične volitve so nedokončan posel in mandat ali dva bosta potrebna, da se bodo tudi ženske odzvale sodelovanju v politiki in se začele izpostavljati javnemu življenju. Sicer pa mislim, da če se eden v družini angažira na družbenem področju, nujno trpi drugi del. Pri nas doma smo se zavestno odločili, da v času, ko sem jaz polno angažirana v politiki, večji del družinskih obveznosti prevzame mož, čeprav tudi on sodeluje v politiki (poslanec v ZZB občinske skupščine). Mnogo razlogov, da se ženske bolj ne angažirajo, je tudi v tem, ker se v družini ne znajo 2meniti, kako porazdeliti družinske dolžnosti.« Kako uspeva vam ob službi, možu in treh otrocih politično delo v stranki in poslanski mandat v dveh i skupščinah? »V družini in službi planiramo vse za sproti. V službi (osnovna šola Jakoba Aljaža) se dogovorim o nadomeščanju. Zelo mi gredo na roke. Doma pa se vsak teden sproti domenimo o urniku mojih in moževih obveznosti. Poskrbimo za varstvo, pomagata mama in tašča. Ostale dni pa skušam kar najbolj odklopiti politiko. Sprva je bilo težko, tokrat pa smo se konec tedna šli lahko maškare brez misli na politiko.« Ali potemtakem beseda o politiki teče tudi doma? »Če je v Kranju zasedanje, gotovo tudi doma še teče beseda o tem. Ravno zdaj, ko smo razpravljali o proračunu, oba z možem pa sva v službah kot proračunska porabnika, sva razpravo podaljšala še doma. Ni pa to prav pogosto, saj si po skupščinskih zasedanjih ožet kot limona. Moti me. da nekateri ljudje delo poslancev jemljejo kot lahko in enostavno, zgolj po nekaj posnetkih po TV. Toda ta posel je zelo naporen in mukotrpen, zlasti ko se sprejemajo in usklajujejo amandmaji (včasih jih je tudi po sto), ko pri glasovanjih tudi po tri ure pritiskamo na sive tipke. Potrebnega je več ur koncentriranega dela, potem pa novinar skopo povza- me, češ poslanci so glasovali o amandmajih in sprejeli zakon.« V vaši družini ste bili trije otroci, v moževi pravite, da sedem, ali je vaša odločitev za več otrok nekakšen družinski vzorec? »Trije otroci so bili načrtovani, nenačrtovanega pa človek vseeno sprejme z veseljem. Z možem imava k sreči stalne službe (državne službe so v tem trenutku še razmeroma stabilne, če že ne dobro plačane), ne grozi nama ne čakanje ne odpust. Navajeni smo tudi skromno živeti, otroci vse ponosijo, kakega luksuza ne poznamo. V posvetovalnici sem namenoma vprašala, kako je z rodnostjo. Čedalje več je žensk, ki donosijo tretjega otroka, četrtega pa ženske, ki so iz nižjih socialnih slojev, praviloma ne. Manj je pa privesnic, nosečnic s prvim otrokom, kajti generaciji od 20. do 30. leta, ki še nima materialnih pogojev, je čas resnično nenaklonjen. Za družine s stanovanjem in srednjim standardom je lažje, če je le zaposlitev. Res pa tudi mnogi iz lagodnosti zavračajo tretjega otroka. Nekateri so začudeni, kako si upam roditi še enega. Toda otroci prinesejo marsikaj, celo nova delovna mesta. 1000 novorojenčkov več v Sloveniji pomeni nekaj novih zdravnikov, varuhinj, učiteljev, matere ostanejo leto dni doma in ta čas sprostijo delovno mesto.« Boste prej rodili ali prej zaključili poslanski mandat? »V občini dotlej še ne bo novih volitev, kar pa se tiče republiške skupščine, upam, da bom do poroda dostojno zaključila svoj mandat. Zadnje mesece se ne bom več pogosto pojavljala v skupščini. Sodelavci, kolegi poslanci, zlasti moški, me zelo spodbujajo. Tudi sicer smo kar dobra, zdrava druščina, zlasti Demosovi poslanci v ZZD, kjer smo Sprejem pokojninskega zakona se je v skupščini ustavil zaradi enega samega člena, ki uveljavlja materinstvo kot olajšave pri trajanju delovne dobe. Težnje po izenačitvi delovne dobe moških in žensk izhajajo iz prizadevanj po približevanju Evropi, pravi sogovornica. Svet Evrope je baje do 1. januarja 93 predlagal, naj se to uskladi v vseh državah, razlike v delovni dobi moških in žensk naj se odpravijo, privilegij pa na/ bi izhajal le iz materinstva. Nekatere stranke lemu nasprotujejo, češ kaj pomaga ženski na stara leta olajšava pri delovni dobi na račun materinstva, ko bi privilegije potrebovala prej. »Moja mama je imela tri otroke, ostala je 4 leta doma in bi ji proti koncu delovne dobe prav prišlo, če bi šla lahko tista 4 leta prej v pokoj.« ^raz-iun. Sto let Josipine Grom Bistrica v Tržiču, 2. marca - Prijazna drobna ženičica Josipina Grom, Prapranečakinja našega pesnika Franceta Prešerna, je v ponedeljek v domu Petra L za rja v Bistrici praznovala svoj 100. rojstni dan. Z njo je Praznoval ves dom, čestitke z najboljšimi željami pa ji je v imenu tržiške skupščine izrekel župan Peter Smuk. Vsa drobna počiva na postelji, toda živahna, srečna. Danes je nJen dan. Silno si je želela, da bi ga dočakala in to prav tu, sredi svo-J'h Tržičanov, kjer je preživela večino življenja. Sedeminštirideset let Je učila tržiške otroke; njeno prvo delovno mesto je bilo v šoli v Lomu, nato v Tržiču, v Lešah. Včasih je zamenjala svojo sestro Franji-Co' ki je učila v Križah in dober semester je učila v najlepši slovenski vasi Sorici. Radi se je spominjajo ljudje in kar ganljivo je bilo pred 'e'i: ko jo je prišel obiskat njen nekdanji učenec - 80-letni očanec s soriških bregov. Največkrat pa je ob njej njena tržiška učenka Rozi H'vlin - Kihler, zdaj predstavnica RK Tržič in Josipinina osebna prijateljica. Njen mož ji je ta dan prinesel šopek trobentic z vrta hiše v poštah pri Žirovnici, kjer je Josipina preživela svoja otroška leta. Dlz premožne družine je bila doma, vendar usoda je hotela, da je oče °dšel za posli v Ameriko in se ni več vrnil, mati je ostala sama s hče-raiTui. ki pa sta se obe odločili za učiteljski poklic in vse življenje zapisali učenju in otrokom. Veljali sta za strogi, pobožni učiteljici. Zdaj ?,vi le še Josipina. ki v sebi še vedno nosi spomin na pripoved o svojem daljnem stricu Francetu Prešernu. Prenekateri slikarji so že Proučevali njeno podobo, če se v njej morda le ne zrcali podoba pes-n'ka. Vedno jim je bila nekakšen izziv. Neverjetno je sveža za svoja leta. Včeraj je štela ure do stotih let, kl.jih bo dopolnila danes. Tanko'prisluhne nežnim pesmim, ki prihajajo izpod strun kitarskih citer Marjana Betona in pevke Jožice Buči-nel- Slovenske in koroške ljudske imata na sporedu v njeni sobici ta dan. Včasih jima celo pritegne. Naglušnost je zaenkrat največja Josi-Pmina tegoba in to je potožila tudTžupanu Petru Smuku, pa se je po-Sa]'l, da to danes včasih prav pride, saj se je marsikdaj najbolje kar gluhega narediti". Čestitke so prihajale od vsepovsod, od njenih "vencev iz vse Slovenije, od znanih Tržičanov. Rozi jih ji je prebira-la' Popoldne bo prišel tržiški župnik in posebej zanjo naredil mašo manjšina in opozicija in nas to dodatno povezuje.« Kako, da ste svojo politično dejavnost vezali ravno na Zelene? »Morda se sliši smešno, toda z ekologijo me je že med študijem "okužil" Plut. ko je bil asistent na geografiji. Odločilen preobrat pa sem doživela po katastrofi v Černobilu, ko sem se nenadoma prestrašila za prihodnost svojih otrok. Z vso družino smo se tedaj udeležili protestnih demonstracij (s plinskimi maskami) v Ljubljani. Zelenim pa sem se pridružila 1989, po shodu v Mostecu. Morda bi se pridružila stranki krščanskih demokratov, ki so mi po prepričanju tudi blizu, če bi bila prej ustanovljena, ne vem. Prizadevanja za ekologijo so tudi v' Kranuju rodila stranko Zelenih, bila sem v ustanovnem odboru, kasneje pa smo postavili na noge tudiu vseh šest Demosovih strank.« Je tudi vaš način življenja ekološki? »Mož je celo bolj ekolog kot jaz in me včasih opozarja na ekološki način življenja. Da. živimo ekološko: varčujemo v gospodinjstvu, sortiramo odpadke, skrbni smo pri porabi elektrike. Imamo dobro izolirano podstrešno stanovanje, zato malo pokurimo. Zeleno navaja k skromnosti, odpovedovanju, česar sva z možem vajena že od doma, tudi potrošništvu nismo podvrženi.« Vaš odnos do obeh ženskih praznikov, dneva žena in materinskega dne? »8. marec kot ženski praznik mi je veliko pomenil, ko sem bila še dekle. Z dozorevanjem, zakonom in materinstvom pa se je zgodilo, da v prazniku nisem več našla kake izrazite motivacije. V časih Klare Zetkin in Roze Lu-xemburg je ta praznik nemara imel revolucionarno vsebino, ko so si ženske izborile svoje priznanje, danes pa je nima več. Svoje čase sem mislila, da je materam namenjen 8. marec, kasneje pa je prišlo spoznanje o 25. marcu, dnevu krščanskih mater. Družina izkaže pozornost ob obeh praznikih, vendar jaz do 8. marca ne čutim več tolikšne pomembnosti kot nekdaj, voščila pa sprejmem z. dobronamernost-jo.«« D. Z. Žlebir Velik praznik je bil ta dan, zanjo in za dom. Ne doživijo in ne praznujejo pogosto tako visokih obletnic. Sicer pa tule lahko zapišemo, da ima Josipina kot najstarejša in priljubljena oskrbovanka doma kar malo več prednosti. Radi jo pocrkljajo. Jožica Srečnikova, ki je bila nekoč njena negovalka, ji doma peče piškote. Vedo, kaj rada poje, malo pa tisto dobro, sem in tja ji postrežejo tudi s kapljico dobrega vinca za boljši srčni utrip. Domski zdravnik bedi nad njo, posebej pa ji posveča pozornost tudi dr. Tomazin. Kadar si zaželi, da bi uredila svojo pošto na mizi. jo sestre posadijo v stol. Takole ob oknu tudi rada pogleda po vrtu in za pticami. Lepo ji je, prizna tudi sama in posebej poudarja, da je v tem domu doma odkrita prijaznost. Pa srečno in še mnogo zdravih in zadovoljnih let, Josipina Grom! • D. Dolenc Za bolnike z multiplo sklerozo Gorenjski bolniki z multiplo sklerozo zbirajo denar za razgibalno napravo »Aktiv 2000«, ki jih bo dlje ohranjala gibke in zdrave. Darovalci lahko svoj prispevek nakažejo na žiro račun Društva MS Slovenije: 51300-678-21574 s pripisom Gorenjska podružnica - Aktiv 2000. POMISEL Bi poljubili star pepelnik? Mesec dni nam mediji že strežejo s sila dvoumno reklamo West. Nadvse pretanjeno, sprva samo z blagovno znamko, zdaj z žvečilnim gumijem. nam pripravljajo teren za bistvo te nadvse spretne reklame, za cigarete. Doživeli ga bomo menda kot hitri, enkratni medijski udar, kar dopušča zakonodaja, enkrat prihodnji teden. Reklama za tobak in alkohol naj bi bila kljub siceršnji propagandni svobodi dovoljena le pod določenimi pogoji, česar se držijo v vseh civiliziranih državah. Slednje namreč tozadevno propagando nujno pospremijo s »protireklamo« o škodljivosti kajenja in opijanja. Profitni interes industrije, ki proizvaja te izdelke, je dovolj močan in sposoben plačati najboljše marketinške strokovnjake, ki potem na ostrini britve med dovoljenim in nezakonitim znajo najti najustreznejši reklamni prijem. Škoda, ker ni enako vpliven tisti družbeni krog. ki mu je v interesu zdravje. Saj poznamo zloženke in plakate, ki nam suhoparno pridigajo o slabostih in posledicah kajenja, vendar te docela zbledijo ob medijski slikovitosti reklam za cigarete. Mnogo idej zanje smo si izposodili na tujem, ko je reklama še ponujala cigareto kot znamenje prestiža. Zakaj tam ne bi zajemali tudi reklamnih zamisli za promocijo zdravja in odnosa do cigarete kot škodljive razvade in za zdravje neprimernega vedenjskega vzorca. Iz tujih revij izpred poldrugega desetletja se spominjam mikavnih slik in besedil o škodljivosti kajenja. Najtrdneje se mije vsidrala v spomin šaljiva domislica: Bi poljubili star pepelnik? K nam pa je prodrla tista z okostnjakom in zapisom: kajenje povzroča vitkost. Ponekod v svetu tržišče ves čas zasipajo s tovrstno reklamo, kar pa seveda terja denar. V našem primeru od države, ki se je z novo zdravstveno zakonodajo zavezala kot eden od dejavnikov, odgovornih za narodovo zdravje. # D. Z. Žlebir VESTI Blizu 700 krvodajalcev Jesenice, februarja - Krvodajalske akcije, ki je bila 27. in 28. februarja na Jesenicah, seje udeležilo 692 ljudi, so nam sporočili z jeseniškega Rdečega križa. Prvega dne je na odvzem krvi prišlo 365 krvodajalcev, od tega kar 243 iz Železarne. Drugi dan pa je v domu TVD Partizan kri darovalo 327 ljudi, 112 iz Železarne. Zavod za transfuzijo krvi je tokrat odklonil odvzem 61 krvodajalcem. Vsem, ki so se udeležili februarske krvodajalske akcije, se pri Rdečem križu na Jesenicah lepo zahvaljujejo. Prihodnja akcija bo septembra. 064/211-373 TELEFON ZA KLIC V STISKI OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19. - 22. URE Svetovanje po telefonu Center za socialno delo v Kranju sporoča, da še vedno izvaja svetovanje po telefonu. Pokličete lahko ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih popoldne med 16. in 18. uro. Po telefonu 064/213-581 se bodo oglasile Darja, Lidija, Barbara ali Mojca. Zagotavljajo anonimnost. Stolpec za upokojence Izlet V Pleterje - Društvo upokojencev Žabnica vabi na zanimiv izlet v Pleterje, Olimje in Virštajn, ki bo v petek, 20. marca. Odhod bo ob 6.30 z vseh avtobusnih postaj od Zg. Bitenj do Dor-farij. Prijave sprejemajo poverjeniki društev. Prijavite se čimprej, kajti zanimanje je veliko! Strokovna pomoč pri odmeri dohodnine - Društvo upokojencev Kranj organizira strokovno pomoč pri izpolnjevanju napovedi za odmero dohodnine za leto 1991. Vsi zainteresirani naj se oglasijo v ponedeljek, torek in petek, 9., 10. in 13. marca, ter v ponedeljek, 16. marca, od 8. do 12. ure v veliki sejni dvorani društva na Tomšičevi 4. S seboj naj prinesejo obrazec za odme-TT- dohodnine, izpisek SPIZ o pokojnini, in ustrezne dokumente za olajšave vpoudi!a 0 Pečani stanarini, o.nakupu stanovanja ali hiše, o zdravstvenih storitvah in zdravi!!- !H drugem) in osebne izkaznice zaradi registrske številke. V Moravske Toplice - Društvo invalidov Kranj obvešča člane, da ima še nekaj prostih mest za štiridnevno zdravljenje v Moravskih Toplicah, od 27. do 30. aprila. Prijave sprejemajo v pisarni društva, Begunjska 10, Kranj, ali po telefonu 212-712. VODJE KOVINSKIH CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA ŠKOFJA LOKA, Stara Loka 31 razpisuje prosto delovno mesto TEHN1ČNO-KOMERCIALNEGA DELAVNIC Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: - inženir strojništva ali inženir organizacije dela - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - organizacijske in komercialne sposobnosti Mandat za razpisano delovno mesto traja 4 leta. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. (mMmmmnGLAs 6. stran OBVESTILA, OGLASI Petek, 6. marca 1992 Od nedelje imamo v Stražišču Trgovino ZALLO Pravijo, da so otroci, ki se rodijo na nedeljo, srečni v življenju. Tako za svojega "otročka", trgovino ZALLO na Delavski 19 v Stražišču (tik zraven Zapra-vljivčka) z izbranim jeans programom Emanuel in modno konfekcijo ASTIBO, ki sta jo odprli v nedeljo, 1. marca, upata tudi mladi podjetnici Gordana Kuželj in Vesna Kesič. Obe sta bili prej zaposleni v Tekstilindusu, vendar nista čakali križem rok. Zamisel, da bi začeli na svoje, je pri Gordani in Vesni zagorela zelo na hitro, septembra lani, in hkrati sta se tudi odločili: v prostorih nekdanjega Tekstilindusovega vrtca v Stražišču bosta odprli trgovino s konfekcijo. Tekstilno blago jima je pač najbolj blizu. Težke dneve sta preživljali, včasih sta pomislili, da sta se lotili nemogočega, na toliko problemov sta naleteli. A bili sta vztrajni, uporni in danes je tu prijetna, prijazna, svetla trgovina, z oddelkom ženske in moške konfekcije iz znanega programa ASTIBO ter posebnim oddelkom programa jeansa italijanske firme Emanuel. Prva trgovina z Emanue-lom v Kranju! Zanimivo je sodelovanje s firmo ASTIBO iz Štipa. Ravnokar namreč Gordana Kuželj in Vesna Kesič ustanavljata tudi mešano podjetje ASTIBO -ZALLA Export -Import d.o.o. Kranj, skozi katerega bo šla vsa dobava ASTIBA za Slovenijo. Podpisani pa imata tudi konsignacijski pogodbi z AL-MIRO iz Radovljice in z VEZENINAMI Bled. Torej Emanuel in ASTIBO bosta gospodovala v Zalli. Emanuel je tu že z vsemi modnimi jeans novostmi, tudi s črtastim jeansom in vsemi "ful dobrimi" majicami, srajcami, mikicami... Tudi ASTIBO program je že tu, kljub težavam pri pošiljkah po vojno razrvani Jugi, pričakujeta pa novih pošiljk za pomlad in poletje. Saj po- znate ASTIBO! Kvalitetni uvoženi materiali, izredno lepo izdelana oblačila, in včasih prav osupljivo nizke cene. Trenutno je v ZALLI precej bogata ponudba ASTIBO bluz, svilenih, iz kvalitetne viskoze, lahkih kostimčkov in oblek za posebne priložnosti. Veliko je tudi mladinskega in športnega programa, pajkovk, "stretch" kril majic, moških srajc in drugega. Moška konfekcija bo na voljo malo kasneje, bo pa prav tako v bogati ponudbi. Poskrbeli bosta tudi za drobnarije, kot so drobni modni dodatki, nogavice in podobno, saj je konec koncev cilj Gordane in Vesne, da kupca, ki. bo prišel v njuno trgovino, oblečeta od glave do nog. Naj povemo še, kako je trgovina ZALLA odprta: vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pridite večkrat pogledat, kajti v ZALLI se bo ponudba hitro menjala. Tako, kot moda! Hišna regulacija za centralno kurjavo, hladilnik GORENJE, 5 kopalniških omar KOLPA-SAN, 5 obtočnih črpalk IMP, 2 sistema UNIFLEX za zalivanje, ročna škropilnica, 3 ročne žage 10 ur GORENJE, 10 tehtnic GORENJE, 51 premoga LB»»WfflE i?] mmm mmmnai Sodelujete lahko ob nakupu nad 3000 SLT v prodajalnah Kovinotehne v času ugodnih nakupov do - 20.marca kovinOtehna O nagradah vas bomo obvastili v dnevnem časopisju Vektor PODJETJE ZA TRANSPORTNI INŽENIRING IN MEDNARODNO ŠPEDICIJO d. o. o. Ljubljana, Jesenkova 3 ORGANIZIRAMO: sejem rabljenih tovornih vozil, kmetijske in gradbene mehanizacije vsako nedeljo od 7. do 15. ure v Zg. Jaršah 82, Radomlje pri Domžalah Vozila vzamemo tudi v komisijsko prodajo. Vabimo vas, da nas za vse informacije po-' kličite po telefonu (061) 722-931 in 721-634, vsak dan od 9. do 13. ure. GASILSKO DRUŠTVO SREDNJA VAS razpisuje MESTO HIŠNIKA Enosobno stanovanje je na razpolago. Kandidati naj se javijo v roku 10 dni na naslov: Gasilsko društvo Srednja vas pri Šenčurju št. 85, . Terme Topolšica hotel Vesna POIŠČITE SVOJ MIR V POMLADNEM PREBUJANJU NAŠIH GOZDOV Nudimo vam 7- ali 10-dnevni oddih po izjemno ugodnih cenah: 7 dni 10 dni marec, april '92, 175 DEM 240 DEM upokojenci in invalidi 155 DEM 205 DEM Paketi vsebujejo: • 7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi • 1 x zdravniški pregled • 1 x medicinska storitev po odredbi zdravnika • neomejeno kopanje v termalnem bazenu in uporaba savne • vsak dan, razen nedelje, telovadba v bazenu in telovadnici • zabavne prireditve, rekreacija, plesni večeri, kulturne prireditve... Popusti: • otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje t otroci od 5 do 12 let imajo 40 % popusta (na tretjem ležišču oz. če spijo s starši) VELIKONOČNE POČITNICE Stari običaji v novem okolju 3 dni: od 17. 4. do 20. 4. 1992 2.490 SLT/osebo v 1/2 sobi upokojenci: 2.200 SLT/osebo v 1/2 sobi 5 dni: od 15. 4. do 20. 4. 1992 4.690 SLT/osebo v 1/2 sobi upokojenci: 4.220 SLT/osebo v 1/2 sobi 7 dni: od 13. 4. do 20. 4.1992 7.000 SLT/osebo v 1/2 sobi upokojenci: 6.600 SLT/osebo v 1/2 sobi V CENO JE VKLJUČENO: • 2, 4 ali 6 polnih penzionov • neomejeno kopanje v termalnem bazenu in uporaba savne • velikonočni zajtrk in kosilo • obisk velikonočne maše (po želji) • rekreacija in animacija pod strokovnim vodstvom • družabne prireditve • turistična taksa in zavarovanje POPUSTI: • otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje • otroci od 5 do 12 let imajo 40 % popusta (na tretjem ležišču oz. če spijo s starši) INFORMACIJE: Terme Topolšica, Hotel VESNA REZERVACIJE: 063/892-120/141/049 FAX 063/892-212 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Angela Tomanič - predanost glasbi MED KONCERTI IN ZBOROVSKIM PETJEM Kranj - Ko je lani decembra prejela veliko Prešernovo plaketo za svoje delo na glasbenem področju, je Angeli Tomanič Kranj pravzaprav na najbolj primeren način dal priznanje za njeno dolgoletno delo. Začelo se je že pred petnajstimi leti, to pa je bil čas, ko je bilo vodenje cerkvenega pevskega zbora eno, vodenje posvetnega pevskega zbora pa drugo. Zdaj že nekaj časa ostrih ločnic ni več. Med pevci jih sploh ni bilo, saj so povsem utečeno iz otroškega in mladinskega zbora prehajali v druge pevske zbore, kjerkoli so pač hoteli peti. Zadnja štiri leta pa na občinskih pevskih revijah, ki jih organizirajo Zveze kulturnih organizacij, pokažejo svoje pevsko znanje prav vsi delujoči zbori, če se na revijo prijavijo, seveda. Angela Tomanič vodi v Kranju dva cerkvena zbora -mladinskega Škrjančki in odraslega Komorni zbor J. Gallus. Kranjčani, pa ne samo oni, vas poznajo v več glasbenih vlogah: koncertirate na orglah, vodite dva pevska zbora in to že celo vrsto let. "Res je, minuli teden je minilo ravno petnajst let, odkar vodim Škrjančke, deveto leto Pa tudi Komorni zbor Gallus. Ko sem začela, je nastal najprej otroški zbor, potem pa se je pokazala potreba po mladinskem. Pa še po komornem." Cerkveni pevski zbori imajo najbrž specifični glasbeni program za potrebe liturgije. Dodajate tudi kaj takega za 'posvetno rabo'? "Naš glasbeni program obsega glasbo od renesanse naprej, seveda pa pojemo tudi sodob- no glasbo, slovenske ljudske in podobno. Posebej smo se s komornim zborom posvečali glasbi Gallusa, od njegovih maš pa do motetov. Včasih tudi gostujemo po Sloveniji ali v sosednjih deželah, potem pripravimo še dodatni glasbeni program." Drugo leto ima komorni zbor jubilej, boste praznovali? "Seveda bomo, delovno, kot se sposobi. Desetletnico je treba proslaviti najmanj s koncertom. Pol bo renesančne glasbe, ki je naša posebnost, drugi del programa pa bodo obsegale pesmi o raznih poklicih." Diplomirali ste na ljubljanski Akademiji za glasbo, poučujete orgle, koncertirate. Pred kratkim ste se tudi upokojili - je zdaj več časa tudi za glasbo? "Skoraj, da ne. Vodim tečaj za orgle, v katerega se pri nas vsako leto vpiše okoli 50 učencev, konča pa ga seveda nekaj manj. Zanimanja je vedno veliko, saj ima pri nas svoje orgle skoraj vsaka cerkev in zato cerkvenih organistov ni nikoli preveč. Nadarjeni seveda lahko študirajo naprej na akademiji, če opravijo diferencialne in sprejemne izpite. Orgle pa učim tudi v Celovcu na slovenski Glasbeni šoli. Za koroške PEVSKA REVIJA Kranj • V dvorani kranjske Gimnazije bo danes, v petek, ob 18. uri prvi del občinske pevske revije. Jutri, v soboto, ob 18. uri pa se bodo predstavili še naslednji pevski zbori občine Kranj. Na drugem koncertu revije se bo najprej predstavil Ml Meš PZ SKRJANČKI Kranj, ki deluje pri župnijski cerkvi od leta 1977. Goji predvsem liturgično glasbo za obrede, nastopa pa tudi kon-certno, zlasti z božičnim programom pesmi po Sloveniji in tudi v Zamejstvu. Za razvoj pevskih sposobnosti mladih in obkikovanja čuta za lepo, pa skrbi njihova zborovodkinja Angela Tomanič. prvič se bo predstavil na občinski reviji Meš CPZ OLŠEVEK, ki ga vodi Branka Jeretina. Zbor že nekaj let skuša na čim boljši način izpolnjevati poslanstvo cerkvenega zbora na Olševku, redno Pa sodeluje tudi na srečanjih pevskih zborov na dekanijski ravni. MoPZ KUD Triglav Duplje goji pevsko tradicijo v Dupljah že od ■eta 1929. S pomladitvijo zbora in s skupno prizadevnostjo z zbo-rovodjem Jožetom Moharjem, zbor sega spet po zahtevnejšem Programu. *Z DE PROFUNDIS je bil ustanovljen novembra 1990 na Prim-skovem kot mladinski župnijski zbor. Skupina goji predvsem duhovno glasbo, že od vsega začetka pa redno posega tudi po poletnih skladbah. Člani zbora so predvsem študenti in dijaki iz pranja in okolice, vodi pa ga študentka AG Branka Potočnik. ^a reviji bo pel prvič. peki PZ POJ MLADO SRCE sestavljajo dekleta pretežno iz j.ranjskih srednjih šol. Zbor bi bil lahko številnejši in delal v bolj-š,n razmerah, če bi za tovrstno dejavnost njihove šole pokazale nekaj več posluha; meni njihov zborovodja Janez Foršek. Zbor Prepeva že tretje leto in pridno koncertira doma in tudi v tujini, prugič se bo na reviji predstavil Meš CPZ Andrej Vavken iz Cer-^eU, ki ga vodi Damijan Močnik. Zbor goji raznovrsten pevski Program od liturgičnih, ljudskih, do sodobnih sakralnih skladb, *' bi jih rad predstavil tudi izven bogoslužnega prostora. ^eugnana želja po lepem petju je preteklo jesen v Cerkljah spet Prebudila iz zaspane dremavosti KPZ Davorin Jenko. Po letih negotovosti in iskanj, je zbor v letošnji sezoni začel delovati s polno "j'očjo, spet pod vodstvom Jožefa Močnika. S trdim delom bo poskušal nadoknaditi zamujeno in si povrniti sloves, ki ga je že užival pred leti. Da pevci mislijo resno, so dokazali že z nekaj uspe-"rni nastopi, za april pa pripravljajo samostojni koncert, ^leš PZ ISKRA Kranj se nam bo letos predstavil z novim zborovodjem Dušanom Bavdkom. Zbor deluje že 21 let; 10 let je pel fjw moški zbor, enajsto leto pa ga poslušamo v mešani zasedbi. ^sPešno obvladuje raznovrsten pevski program in prav pred *ratkim smo ga poslušali na PESMI TREH DEŽEL na Občini Kranj. 0fiRTNlŠKI MoPZ Janez Bleivveis prepeva že*" 11 leto, vseskozi Pa ga vodi Janez Foršek. Gostovali so širom po Sloveniji in za-meJstvu, zlasti v Furlaniji, kjer so navezali stike z zborom iz Ra- en. Programsko jim je posebej uspel ciklus božičnih koncertov v ačetku letošnje pevske sezone. J-etošnjo revijo bo zaključil MešPZ MUŠICA VIVA Kranj, ki ga e Šesto leto zelo uspešno vodi Nada Kos. Zbor ima dolgoletno Pevsko tradicijo, saj deluje nepretrgano že 46. leto. Zlasti v zadnjih letih pa se je izoblikoval v zbor s prepričljivo poustvarjalno , °.čjo, ki mu zagotavlja uspešne nastope, tako doma, kot tudi v luJ'ni. -Jubitelji zborovske pesmi vabljeni! Mihael Plajbes razmere je seveda še kako pomembno, da imajo tudi slovenske organiste, le tako je v cerkvi slišati tudi slovenska glasbena dela, ker jih pač poznajo. To je seveda podpora slovenščini v javni rabi v koroškem prostoru. Učencev je veliko, sprejmem pa jih lahko samo sedem, skupaj okušamo, kako je pozimi mraz na koru ob orglah v nezakurjenih cerkvah." Poznamo vas tudi po vaših orgelskih koncertih v kranjski župnijski cerkvi, na ljubljanskem tretjem radijskem programu vodite oddajo o orgelski glasbi, manjka morda samo še to, da tudi sami kje pojete... "Zdaj ne, sem pa pela pri prvem zboru slovenskih madriga-listov pri prof. Janezu Boletu in to celih devet let. Prof. Bole me je namreč spodbudil, da sem se vpisala na srednjo glasbeno šolo, potem ko sem že do-študirala romanistiko. Poznal me je kot organistko, na orgle sem se naučila igrati skoraj še kot otrok. Potem je bilo treba znati igrati še na klavir, po srednji glasbeni šoli, kjer je imela posebno gospa Jerajeva veliko razumevanja za pouk odraslih, pa je sledila še akademija. Koncertiranje potem nekako sodi zraven vsega tega." Ste posneli že kakšno ploščo? "Ne, tega še ne, pač pa imam nekaj kaset posnetih na koncertih. Vsako leto je okoli 30 koncertov po Sloveniji in tudi na gostovanjih. Lep spomin imam na polurni koncert na orglah v pariški notredamski cerkvi, tudi ta je na kaseti. Za ljubljanski radio sem tudi posnela glasbo slovenskih mojstrov, pa koncert francoske glasbe. Moram reči, da je orgelske glasbe kar nekaj, izvajalcev, ki obvladajo ta inštrument pa vsako let več." • Lea Mencinger TEDEN SLOVENSKE DRAME '92 Matjaž Zupančič: SLASTNI MRLIČ Danes zvečer bo letošnji Teden slovenske drame '92 s krstno uprizoritvijo novitete Matjaža Zupančiča Slastni mrlič začelo Prešernovo gledališče. Desetletna tradicija otvoritev vsakokratnega Tedna z novo uprizoritvijo gostitelja festivala se je prav letos izkazala povsem utemeljeno, saj je Ministrstvo za kulturo Slovenije zaradi Tedna posebej finančno pokrilo glavnino stroškov nove uprizoritve Prešernovega gledališča. Prešernovo gledališče v svojih repertoarjih namenja posebno pozornost do uprizoritev slovenskih novitet. Matjaž Zupančič je bil do letošnje gledališke sezone znan kot gledališki režiser. Njegovo dramsko pisanje gotovo izhaja iz izkušenj in dobrega poznavanja gledališkega medija. V ljubljanski Drami so v letošnji sezoni že krstili njegove Izganjalce hudiča, krstna uprizoritev Slastnega mrliča pa pomeni njegovo popolno uveljavitev kot gledališkega avtorja. Matjaž Zupančič tako v besedilu kot sami uprizoritvi (režija je bila v njegovih rokah) niansira dialog svojih likov skozi grotesko in črni humor. Dramske osebe so ujete v prostor in čas realnega in fantastičnega. Uprizoritev so ob avtorju pripravili igralci: Tine Oman, Bernarda Oman, Jožef Ropoša, Pavel Rakovec, Judita Zidar, Ludvik Bagari, Milan Štefe, Aleš Valič, Matjaž Višnar ter dramaturg Matija Logar, scenografinja in kostumografinja Janja Korun, glasbenika Mario Marolt in Igor Ožbolt, koreografi-nja Sinija Ožbolt in oblikovalec luči Miran Šušteršič. Jutri bo na TSD gostovalo Narodno kazalište Varaždin z "Burlesko o Grku" Andreja Hienga. (ar) Kranj - Tako obsežne pregledne razstave likovne ustvarjalnosti povojnih let na Gorenjskem v Gorenjskem muzeju Kranj prav gotovo še niso pripravili. V vseh prostorih prvega nadstropja stavbe Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, je na ogled več kot petdeset del likovnih ustvarjalcev, katerih dela je za razstavo odbral dr. Cene Avguštin. Posegel je daleč nazaj tja do slikarja Ljuba Ravnikarja, kiparja Janeza Dolinarja pa vse do današnjih ustvarjalcev, kot so Boni Čeh, Franc Novine, Henrik Markclj, Klementina Golija, Mirna Pavlovec, Miha Dalla Valle in drugih. Foto: Peter Kozjek KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, sta na ogled dve razstavi: Hrvaški vojni plakat in razstava Gorenjski likovni umetniki - modernejše smeri. V avli podjetja Gradbinec, Nazor-jeva 1, razstavlja slikar Jože Peternelj - Mausar. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Nove pridobitve v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja. V razstavnem salonu Dolik je na ogled pregledna razstava ročnih del članic odseka za ročna dela. V bistroju Želva razstavlja fotografije Klemen Čebulj. V galeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja fotografije Andrej Zigon iz Logatca. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Obsavski sprehodi avtorja Ivana Pipana. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja slike Irena Špendl. V galeriji Iskra Železniki razstavlja risbe na temo Zupančevih pravljic Zlato pod Blegošem slikar Peter Jovanovič. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja slikar Marjan Jesenovec. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo muzeja. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava Nevidne strani vidne umetnosti. V okroglem stolpu Loškega gradu so na ogled karikature Franca Jurija. ZIRI - Jutri, v soboto, ob 18. uri bodo v dvorani Svobode v Ži-reh nastopili učenci OŠ Žiri in otroci žirovskega vrtca ob mednarodnem Dnevu žena s posebnim kulturnim programom Za mamice z ljubeznijo. JESENICE - V razstavnem prostoru V. Gregorača na Javorni-ku bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli fotorazstavo Člana FKK Radovljica Benjamina Vrankarja. Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v Dovjem skupina Dovški oder premierno uprizorila izvirno domačo igro Vedno upaj. Ponovili jo bodo tudi v nedeljo, ob 18. uri. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo o kiparskem simpoziju na olimpijskih igrah v Albertvillu, na katerem je skupina slovenskih umetnikov za ledene skulpture osvojila bronasto kolajno. Predstavili bodo orodje, fotografije in video posnetke. KAMNIK - V dvorani kina Dom Kamnik bo jutri, v soboto, ob 20. uri v okviru srečanja gledaliških skupin Kamnika na sporedu recital Nečisti čas. RADOVLJICA - Danes, v petek, ob 13. uri bodo v avli občine Radovljica odprli razstavo fotografij Jasmine Vidmar. Vabi klub Ni nam vseeno pri LDS Radovljica. TRŽIČ - V razstavišču tržiškega paviljona bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli likovno razstavo akad. slikarja Ferda Mayerja. Na otvoritvi bo pela dekliška vokalna skupina Rosa iz Kovor-ja pod vodstvom Andreja Zupana. V tržiškem bistroju Polžek bodo danes, v petek, ob 19.30 odprli razstavo slik Viktorja Klo-futarja. Na otvoritvi bo pela skupina Rosa. V Kurnikovi hiši je do 9. marca odprta prodajna razstava ikon avtorja Mihajla Hardija s Hrvaškega. LJUBLJANA - V KUD France Prešeren, Karunova 14, razstavlja akad. slikarka Klementina Golija grafike z naslovom Remi-niscence. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: TEDEN SLOVENSKE DRAME - Na odru Prešernovega gledališča bodo na začetku Tedna slovenske drame danes, v petek, ob 19.30 premierno uprizorili dramo Matjaža Zupančiča SLASTNI MRLIČ - za izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bo nastopilo HNK iz Varaždina s predstavo Andreja Hienga BURLESKA O GRKU. V nedeljo, 8. marca, ob 19.30 bo predstava AGRTF Ljubljana ŽIVLJENJE PLEJBOJEV Dušana Jovanoviča. V ponedeljek, 9. marca, ob 19.30 bo predstava CD Ljubljana TOTALKA ODŠTEKAN DAN Milana Dekleve. BOH. BISTRICA - DPD Svoboda Boh. Bela bo jutri, v petek, ob 20. uri v domu J. Ažmana uprizorilo komedijo Carla Gol-donija Prebrisana vdova. Jutri, v soboto, ob 20. uri bodo komedijo uprizorili v kulturnem domu v Ribnem. V nedeljo, 8. marca, ob 20. uri pa v TVD Partizanu v Gorjah. ŠKOFJA LOKA: OTROŠKE MATINEJE - Jutri, v soboto, 7. marca, ob 10. uri bo na Loškem odru predstava lutkovne skupine Dobra misel OŠ Ivana Groharja z naslovom MALA ČAROVNICA Marie Clare Marchado. Odslej bo vsako soboto na Loškem odru otroška matineja z lutkovno ali gledališko predstavo za najmlajše. RADOVLJICA: JUTRO POZABLJENIH - V hotelu Grajski dvor bo v ponedeljek, 9. marca, ob 19.30 predstavitev treh knjig Mohorjeve družbe iz Celja posvečenih spominu padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih in pozabljenih literarnih ustvarjalcev. Knjige bo predstavil avtor France Pibernik, glasbena spremljava na večeru čelist Milan Hudnik. VELIKA FOTOMONOGRAFIJA _O SLOVENIJI Kakšnih 300 izbranih fotografij bo obšlo ves svet v monografiji o Sloveniji, ki jo pripravlja slovita založba Sothebv skupaj s Flint River Books iz Londona za več kot sto založnikov, združenih v znani Motovunski skupini. Monografija bo tiskana v več jezikih. Knjiga velikega formata bo obsegala več kot 300 strani in se bo pridružila vrsti izredno uspelih podobnih izdajo posameznih deželah sveta, je dejal Stane Stanič na tiskovni konferenci Turistične zveze Slovenije (TZS) prejšnji teden v Ljubljani. Knjiga naj bi svetu kar najbolje predstavila našo državo, njene kraje in ljudi, naravo in življenje. Pri tem naj bi sodelovali vsi slovenski fotografije poudaril predsednik TZS dr. Marjan Rožič. Na pobudo in pod pokroviteljstvom TZS organizira Fotografska zveza Slovenije (FZS) v sodelovanju z Agencijo za promocijo Slovenije javni natečaj in vabi k sodelovanju poklicne, profesionalne in nepoklicne fotografe. V poSlev pridejo izjemni pokrajinski, kvalitetni reportažni in naravoslovni posnetki. Izbor bo opravila posebna strokovna žirija, ki bo začela z delom takoj, saj želijo organizatorji pripraviti monografijo v najkrajšem možnem času. Avtorji naj zato pošljejo svoja dela, ne starejša od petih let, čimprej. Najboljših deset posnetkov bodo nagradili, objavljene fotografije pa bodo honorirali po svetovnih cenah na dan izplačila Posnetke - barvne diapozitive malega formata in 6 x 6 cm ter barvne fotografije velikosti 18 x 24 cm sprejema Fotografska zveza Slovenije, Erjavčeva 20, 65000 Nova Gorica. Vsa dela morajo biti natančno dokumentirana (naslov, kraj posnetka, ime avtorja itn.). FZS in TZS pripravljata tudi razstavo turistične fotografije. Prva bo prihodnje leto, ki bo leto turizma. Pozneje naj bi prireditev postala tradicionalna. Marko Aljančič GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK. GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Plače za november V kranjskem KOP-u so minuli petek tik pred drugo uro dobili plače za november, povprečje je znašalo 11.643 tolarjev, skupaj z dodatki 13.500 tolarjev. Petkovo spontano stavko so nato prekinili, agonija se nadaljuje, sindikalni zbor v sredo rešitve ni prinesel. Agonijo KOP-a je moč pojasniti še z nekaj številkami. V zaključnem računu so prikazali približno 16 milijonov tolarjev izgube, kar je po direktorjih ocenah več kot maja lani, ko je prišel v KOP. Kranjskemu Merkurju so bili kot glavnemu dobavitelju materiala za proizvodnjo že ob koncu lanskega leta dolžni 13 milijonov tolarjev, že septembra lani jih je dal na črno listo, kar pomeni, da pri njem lahko dobijo material le še za gotovino. Dolgovi zdaj znašajo že približno 18 milijonov tolarjev, kar po grobih izračunih pomeni, da bi morali delati v KOP-u tri leta zastonj, da bi lahko dolgove poravnali. Za avstrijsko firmo Alco sicer izdelujejo krožne žage, kar pomeni, da njihova kvaliteta ni vprašljiva, vendar je posel stekel s pomočjo in prek Merkurja, zato je to kompenzacijski posel za dolgove. Izdelovati znajo akustična vrata za radijske in televizijske studie, zanje imajo ateste, toda tovrstnih poslov ni. Nekaj jih je podjetje že zapustilo, tisti seveda, ki so lahko dobili službo drugod. Drugi oklevajo, kaj storiti, počakati na morebitno opravnino ali oditi takoj in začeti na svoje, saj lahko slutimo, da se "šlosarji", ki očitno znajo dobro delati, preživljajo s popoldanskim delom. Drugače bi že zdavnaj obupali, saj so zdaj dobili šele novembrske plače, občasno nekaj prehrambenih bonov. Zanimiva je direktorjeva ocena, da jih lahko reši finančna injekcija v višini 300.000 mark. Podjetju na robu zloma jih seveda ne bo dal nihče, minili so časi metanja denarja v luknje brez dna. Na dlani je namreč, da jih zgolj finančna injekcija ne more rešiti. Denar bi bil hitro porabljen, neučinkovito kolesje pa bi se vrtelo naprej. Zanimiva je bila lanska poteza direktorja Mirana Kovača, kije za pridobivanje poslov pogodbeno zaposlil Uroša Aljanči-ča, dobro znanega bivšega Elanovca. Vendar je KOP že zapustil, čeprav je menda prinesel nekaj dobrih poslov, tudi zaradi očitkov, da preveč zasluži. Sicer pa tudi direktorju očitajo dobro plačo, stanovanje, za katero sam pravi, da ga je dobil po pravi poti, potem ko je poskrbel, da ga je izpraznila bivša delavka podjetja. Prav takšni očitki kažejo, da je zaupanje v KOP-u na psu. Botruje temu slabo vodstvo ali kolektiv, ki se še ni otresel samoupravnih navad, je težko reči, verjetno je resnica na sredi. Kaj se bo zgodilo? Morda bodo odstavili direktorja, toda mnogi se sprašujejo, je to prava rešitev, bomo uspeli dobiti drugega, ki bo pripravljen rešiti podjetje? Bo šlo podjetje v stečaj, saj je zanj zrelo? Bo odločilno potezo kot glavni upnik potegnil Merkur? Po zgled, kaj je sploh moč napraviti, Kopovcem ni treba daleč. Ozrejo se lahko na sosednje dvorišče, kamor so se še pred leti ozirali zviška. Tedaj je tam propadal bivši Inženiring, ki ga je nato kupil zasebni podjetnik, danes tam cveti podjetje Dolnov. Tam je kot tehnični direktor zaposlen tudi bivši direktor KOP-a. Rešitev torej tiči v lastnini. V KOP-u bi se torej morali vprašati: nas je kdo pripravljen kupiti? IZ GOSPODARSKEGA SVETA Slovenska turistična ponudba na ameriškem tržišču Ljubljana, 2. marca - Turizem je ena od najbolj pomembnih gospodarskih panog, zato je treba poskrbeti, da bi v Slovenijo privabili čimveč tujih turistov. Konkreten projekt, kako privabiti čimveč turistov iz Amerikje, pa so pripravili v okviru Združenja slovenske turistične industrije in ga poimenovali "Promocija slovenske turistične ponu'dbe v Združenih državah Amerike". To je prvi večji projekt tega združenja, ki je potekalo v sodelovanju z ameriškim partnerjem. Sicer pa bo novoustanovljeno združenje za razvoj in promocijo slovenskega turizma (Turism Development Association - T.D.A.), ki ga sestavljajo članice s področja turistične industrije, med drugim povezovalo zainteresirana podjetja pri pripravi in izvajanju večjih projektov, pomembnih za razvoj turizma, sodelovalo bo pri konceptu razvoja turizma in zbiranju sredstev za njegovo promocijo. Kot je povedal minister za informiranje Jelko Kacin, so se za projekt odločili, ker pričakujejo, da bodo ZDA Slovenijo kmalu priznale. Predstavitev slovenske turistične ponudbe na ameriškem tržišču pa naj bi prispevala, da bo že letos Slovenijo obiskalo okrog 30 tisoč ameriških turistov. Projekt je vreden okrog 280 tisoč dolarjev. • (vs) Priprave na sejem pohištva v Kolnu Komisija za sejme Združenja lesarstva pri GZS zahteva natančne priprave na kolnski sejem pohištva, ki bo januarja prihodnje leto, udeležujejo pa se ga vodilni izdelovalci in trgovci pohištva na svetu. Gre namreč za prvo samostojno predstavitev slovenskega pohištva, saj je slovenska pohištvena industrija doslej na tem sejmu nastopala v okviru jugoslovanske, zato bo zelo pomembna. Z vlakom le na Hrvaško Železniški promet z drugimi republikami bivše Jugoslavije je še vedno pretrgan, vlaki vozijo le do Zagreba oziroma v Istro. Povsem negotovo je, kdaj bo promet stekel, na evropski voznoredni konferenci za potniški in tovorni promet so napravili ločen vozni red za poletno in zimsko obdobje, v njem pa pustili možnosti za morebitne vlake proti Beogradu. Že zdaj pa lahko napovemo, da bo junija začel vsak dan voziti Interci-ty vlak Kras, ki bo povezoval Zagreb in Benetke. V energetiki 5,6 milijarde tolarjev izgube Proizvodnja energije v Sloveniji je bila lani nekoliko večja, vendar so izgube velike, trenutno znašajo približno 5,6 milijarde tolarjev. Razliko med stroški in prihodki v zadnjem času krijejo s sredstvi amortizacije, zato seveda nastaja primanjkljaj sredstev za investicije in razvoj. Poraba energije pada, vendar ne tako kot industrijska proizvodnja, zato ne moremo govoriti o racionalnejši porabi energije. Madžarski trgovski predstavnik v Kranju Madžarska in slovenska podjetja iscejo nove trge Nekatera gorenjska podjetja so pred leti že sodelovala z madžarskimi, zdaj začenjajo znova. Kranj, 4. marca - Madžarski trgovski predstavnik dr. Janos Pansci-ty se je srečal s predstavniki nekaterih gorenjskih podjetij, namen srečanja, ki ga je pripravila Območna zbornica Kranj, je navezovanje obojestranskih gospodarskih stikov. Nekatera gorenjska podjetja so pred leti že sodelovala z madžarskimi, v času velikih sprememb pri njih in pri nas je sodelovanje zamrlo, zdaj pa je interes za sodelovanje obojestranski, saj so tako kot slovenska podjetja izgubila južne trge, madžarska izgubila vzhodne. Madžarska ima trgovsko predstavništvo pri ambasadi v Zagrebu, v kratkem namerajo trgovsko predstavništvo odpreti tudi v Ljubljani, kar seveda kaže na velik interes Madžarske za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Dr. Janos Pan-scity je spregovoril o novih gospodarskih razmerah na Madžarskem, njegov obisk pa ni bil zgolj vljudnostnega značaja, saj so ga spremljali predstavniki dveh večjih madžarskih tr- govskih podjetij Transelektro in Ferunion, ki so vestno beležili, kaj gorenjska podjetja ponujajo v zameno za madžarsko blago. Madžarska se je obrnila na Zahod Po razpadu vzhodnoevropskega trga je Madžarska lani svoje zunanjetrgovinsko poslovanje zasukala na Zahod, konvertibilni izvoz je znašal 10,2 Kranjski Ikos je imel do leta 1985 kooperacijo z madžarskim podjetjem, zdaj bi sodelovanje radi obnovili. BPT Tržič bi rad začel izvažati tudi na Madžarsko. IBI Kranj ima stike prek Mercatorja, zanima ga predvsem predstavljanje na sejmih, kupovali pa bi viskozna vlakna. Blejski LIP je občasno že prodajal na Madžarsko, v stikih so zlasti z mešanimi madžarskimi podjetji, prodajati želi opazne plošče, stavbno pohištvo in žagan les, kupovati pa lesonit in steklo. Sava Kranj odpira v Budimpešti 2. aprila svojo firmo. Jeseniška Železarna je pred leti že sodelovala z madžarskimi, nato so zaradi privatizacije madžarskih železarn stiki usahnili, zdaj bi jih radi obnovili, zanimanje obstaja tudi na madžarski strani. Kranjska Agromehanika ima po sodelovanja na radgonskem sejmu že določen izvoz na Madžarsko, stike bi rada navezala tudi kranjska Creina, ki se zanima za uvoz pločevine, gume in hrane. Agrotehnika pa bi uvažala umetna gnojila in izvažala slovenske in druge stroje. Žirovsko Etiketo zanima predvsem uvoz poliestersko-bombažnih trakov. Gorenjski tisk iz Kranja bi rad sodeloval s turističnimi agencijami, v zadnjem času so dobili nekaj ponudb za kartonažo, stike pa imajo s predstavništvom avstrijske firme v Budimpešti. Škofjeloški LTH je pred leti prav tako že sodeloval z madžarskim Titanom, dober posel pa je kasneje ugasnil, zdaj bi ga radi obnovili. Kranjski Merkur prav tako skuša navezati stike z madžarskimi podjetji, sodelovali so že z železarnami, težave pa imajo zaradi slabih telefonskih zvez. milijarde dolarjev in je bil kar 40 odstotkov večji kot leto poprej. Se bolj pa se je povečal uvoz, ki je znašal 11,6 milijarde dolarjev, v primerjavi z letom poprej se je povečal za 87 odstotkov. Trgovinski deficit je torej znašal kar 1,4 milijarde dolarjev, vendar je bila na račun uspešnosti prometa in turizma zunanjetrgovinska bilanca izravnana in težav s servisiranjem tujih dolgov nimajo. Za Madžarsko se namreč že zelo zanima tuji kapital, lani so tuji investitorji vložili 1,5 milijarde dolarjev kapitala. Kar polovica lanskega izvoza in uvoza je odpadlo na države EGS, na socialistične 22 odstotkov, države bivše Sovjetske zveze imajo le še 13- odstotni delež madžarskega izvoza in 18-odstotni delež uvoza. Velika liberalizacija zunanje trgovine Druga značilnost madžarskega zunanjetrgovinskega poslo- vanja je velika liberalizacija, kar 93 odstotkov uvoza je povsem svobodnega, podjetja zanj ne potrebujejo nikakršnih dovoljenj. Liberaliziranega je tudi več 75 do 80 odstotkov izvoza, omejitve se nanašajo le na prehrambeno industrijo in kmetijstvo ter na nekatero strateško blago. Vsako podjetje je pri zunanji trgovini samostojno, saj ustvarjajo celovit sistem notranje in zunanje trgovine, pri slednji se seveda pojavljajo trgovski posredniki, nekatera podjetja pa izvažajo in uvažajo sama. Slovensko-madžarsko sodelovanje skromno Slovensko-madžarsko trgovanje je uravnoteženo že nekaj časa, čeprav ne gre samo za barter posle, večjih problemov ni. Tako madžarska kot slovenskega podjetja zdaj iščejo nove trge, saj je madžarskim propadel vzhodnoevropski, slovenskim pa jugoslovanski trg. Razmere so zelo podobne, izvoz je za vse življenjskega pomena. Vendar je dosedanja menjava skromna, znašala je le 120 milijonov dolarjev letno, lahko bi ga torej povečali. Stiki sicer obstajajo, vendar je medsebojno poznavanje slabo. Informacije daje in pri navezovanju stikov posreduje trgovinsko predstavništvo pri madžarski ambasadi v Zagrebu, kjer so štirje trgovinski uslužbenci. Špediter-ske predstavnike imajo na Reki in v Kopru. V kratkem bodo trgovinsko predstavništvo odprli v Ljubljani. • M. Volčjak Območna zbornica Kranj je pripravila srečanje z madžarskim trgovinskim predstavnikom, dr. Janos Panscity je povedal, da bodo v kratkem odprli trgovsko predstavništvo v Ljubljani. Foto: G. Šinik Tržiški direktorji pričakujejo pomoč občine Povsod več ali manj slabo Po prvih, nedokončnih podatkih, je imelo lani na Gorenjskem 66 podjetij izgubo višjo od 1 milijona tolarjev. Skupaj je v teh podjetij znašala 3,5 milijarde tolarjev. V podjetjih, ki so imela lani izgubo, je zaposlenih 17.867 ljudi. Križe, 3. marca - Tržiški direktorji so tokrat v svojem klubu namenili pozornost rezultatom poslovanja v lanskem letu. Nismo sicer izvedeli, kakšne plače imajo v tržiških podjetjih, kakor je bilo napovedano, zato pa več o lanskih plačah na Gorenjskem. Cemu bi pripovedovali drug drugemu, kakšne plače imamo, podatke naj zberejo v občinskem oddelku za gospodarstvo in postrežejo z njimi, sicer pa je povsod bolj ali manj slabo, so se tržiški direktorji izognili medsebojnemu informiranju o plačah in poslovnem zaključku lanskega leta. Ugibamo seveda lahko, zakaj niso uresničili napovedane točke dnevnega reda, ker imajo tako slabe ali ker se nočejo pohvaliti z dobrimi plačami, vsaj v prisotnosti novinarjev ne. Kopico podatkov pa je natresel Andrej Prislan, direktor Območne zbornice iz Kranja in iz primerjave med gorenjskimi občinami lahko razberemo, da so bile lani najslabše prav plače v tržiškem gospodarstvu, decembra pa so povzpeli na drugo mesto med gorenjskimi občinami. Najboljše na Gorenjskem so bile lani plače v Kranju, kjer je mesečno neto povprečje znašalo 10.519 tolarjev; v gospodarstvu 10.252, v negospodarstvu Trenutno ima žiro račune blokirane 66 podjetij v skupni višini nekaj nad 1 milijardo tolarjev. Od tega jih ima 5 podjetij blokirane več kot 25 dni in 44 podjetij v znesku, ki je višji od 200 tisoč tolarjev. Med 66 podjetji, ki imajo blokirane račune, je kar 40 zasebnih podjetij. to plače; v gospodarstvu je znašala 8.447 in v negospodarstvu 11.576 tolarjev. V Sloveniji je lani povprečna neto plača znašala 10.322 tolarjev; v gospodarstvu 9.906 tolarjev in v negospodarstvu 12.193 tolarjev. Le v Kranju so torej za kanček presegli republiško povprečje, vendar na račun višjih plač v gospodarstvu, saj so bili v negospodarstvu tako kot drugod na Gorenjskem pod republiškim povprečjem. Decembra so bila razmerja podobna, le da tržiške plače niso bile več najslabše na Gorenjskem. Slovensko povprečje je decembra znašalo 16.634 tolarjev; v gospodarstvu 15.488 tolarjev, v negospodarstvu 21.573 tolarjev. Nadpovprečne so bile le plače v kranjski občini, kjer je povprečje znašalo 17.844 tolarjev; v gospodarstvu 17.119 in v negospodarstvu 21.660 tolarjev. Na drugem mestu je škofjeloška občina, kjer je bilo povprečje 15.580 tolar- Konec lanskega leta je bilo na Gorenjskem registriranih 2.133 zasebnih podjetij, od tega je bilo približno 1.400 "živih", v njih je zaposlenih 1.333 ljudi. Na Gorenjskem je bilo ob koncu lanskega leta 9.648 brezposelnih, od tega 4.476 v kranjski, 1.865 v jeseniški, 1.542 v radovljiški, 1.229 v tržiški in 636 v tržiški občini. Brezposelnost je bila približno 9-odstotna. 11.999 tolarjev. Na drugem mestu je bila škofjeloška občina, kjer je povprečje znašalo 9.443 - tolarjev; v gospodarstvu 9.135 in v negospodarstvu 11.989 to- ,v v !X««^r°jie^ Igralnistvo se brez zakona prečje znašalo 8.915 tolarjev; v gospodarstvu 8.486 tolarjev in v negospodarstvu 11.635 tolarjev. Tik za radovljiško je jeseniška občina, kjer je povprečje znašalo 8.908 tolarjev; v gospodarstvu 8.448 in v negospodarstvu 11.403 tolarjev. Na zadnjem mestu pa je tržiška občina z 8.785 tolarji povprečne ne- jev; v gospodarstvu 14.759 in v negospodarstvu 21.989 tolarjev. Na tretjem mestu je tržiška občina s povprečjem 15.541 tolarjev; v gospodarstvu 14.941 in v negospodarstvu 20.229 tolarjev. Sledi radovljiška občina s 14.534 tolarji povprečne plače; v gospodarstvu 17.119 in v negospodarstvu 21.660 tolarji. Na zadnjem mestu pa je jeseniška občina s 14.755 tolarji povprečne plače: v gospodarstvu 13.707 in v negospodarstvu 20.025 tolarji plače, Bistveno bolj kot v gospodarstvu so se torej decembra povečale plače v negospodarstvu, najbolj v Kranju, kjer so bile decembra plače v primerjavi z novembrom večje za 32,4 odstotka, povečanje v slovenskem negospodarstvu pa je bilo 27,3-odstotno, kar kaže, da so zlasti v Kranju skušali vsaj deloma nadomestiti zaostajanje za slovenskim povprečjem. • M. V. Ljubljana, marca - V ponedeljek je zasedal odbor slovenske skupščine za proračun in javne finance. Seja je bila nesklepčna, sklenili pa so, da skupščinskim zborom predlagajo, da od ministrstva za finance kot predlagatelja zakona o igrah na srečo, zahtevajo pripravo novega osnutka zakona. Predsednik odbora Janez Kopač namreč meni, da je bistvena pomanjkljivost zakona o igrah na srečo, da je brez koncepta razvoja igralništva ter da ne ločuje podjetniškega od monopolnega dobička. V zakonu tudi ni rešeno vprašanje igralnih avtomatov. Teh pa je trenutno v naših lokalih okrog pet tisoč. • (vs) ALENKA KOVŠCA Da ne bi pozabile -ali pa berete prvič!? 1865 1866 1869 Ker se je ozadje praznovanja 8. marca pozabilo, zlorabilo, zredueiralo na eno rožico, ne da bi točno vedeli zakaj, sem si sposodila iz knjige dr. Mace Jogan kronologijo najpomembnejših dogajanj, povezanih z emancipacijo žensk iz njene knjige Družbena konstrukcija hierarhije med spoloma. 1831 - Angleški delavci v The New Charter zahtevajo enakopravnost moških in žensk vključno z glasovalno pravico 1839' Čartisti v Angliji v prvem osnutku "Charter of Rights and Liberties" zahtevajo žensko volilno pravico 1848- V ZDA začetek gibanja za žensko glasovalno pravico -V Leipzigu prva (meščanska) ženska konferenca • K. Marx zahteval zakonsko varstvo za zaposlene ženske. Meščansko žensko gibanje je zahtevalo pravico žensk do dela -A. Bebel in K. Liepknecht zahtevata enakopravnost žensk in žensko glasovalno pravico. Ustanovljeno je "združenje nemških učiteljic in vzgojiteljic". Splošna skupščina katoliških zvez v Nemčiji (tudi ženskih) je sklenila sodelovati v družbenih gibanjih na podlagi katoliških stališč Meščansko organizirane ženske na Dunaju so kot ključne točke v programu zahtevale gimnazijsko izobraževanje za dekleta in svoboden dostop na univerzo ■Poslanci AUER, Bebel, Blos so prvič v parlamentu dali predlog za varstvo pri delu, kije vseboval tudi posebno varstvo delavk V Nemčiji je bila ustanovljena prva Centralna bolniška blagajna za ženske in dekleta 1887- V Prusiji začetek boja meščanskega ženskega gibanja za izobraževanje žensk 1888 - Začetek internacionalizacije meščanskega boja za žensko glasovalno pravico -V Avstriji je zaposleno 61 odstotkov žensk v svilarski industriji in 56 odstotkov v bombažni. C. Zetkin in E. Ihrer predlagata na kongresu Internacionale 1870- 1877 1884 1889 načelo enako plačilo za enako delo delavcev obeh spolov 1890 - Prvi maj praznujejo pod geslom "8. urni delavnik in splošna, tajna, enaka ter neposredna volilna pravica." Na Dunaju je ustanovljeno izobraževalno društvo za delavke 1891- V Nemčiji so z zakonom določili za ženske 11-urni delavnik in 4 tedne porodniškega dopusta. V sindikate se lahko včlanjujejo tudi ženske. 1893 - Na Dunaju so ženske prvič samostojno uspešno izvedle večjo stavko 1897 - V Avstriji ženskam odprejo fdozofske fakultete 1900 - Ženskam postane dostopna medicinska fakulteta 1901 - Na Norveškem ženske dobijo splošno vo- lilno pravico na ravni občin (1907 na vseh ravneh) 1908 - Na Danskem in Švedskem ženske dobijo splošno glasovalno pravico 1910 -Na drugi konferenci Internacionale je sprejet sklep o Mednarodnem dnevu žensk, ki ga v Avstriji leta 1911 že množično praznujejo pod geslom "zahtevamo politično enakopravnost" 1911 -V Islandiji so ženske dobile splošno vo- lilno pravico in dostop do vseh uradov 1915 - Na Danskem dobijo ženske aktivno volilno pravico In kako je bilo v Sloveniji? Prve ženske stavke so bile že leta 1871 v Ljubljani in 1876 v Trbovljah. 1901 je bilo ustanovljeno splošno žensko društvo. Čeprav so ženske v večini evropskih držav dobile volilno pravico po prvi svetovni vojni, so bile na Slovenskem brezpravne do leta 1945. Kronologija dogajanj v Evropi nam kaže, kako zapleteno in dolgotrajno je bilo prizadevanje žensk, da so si pridobile formalno pravne pravice in z njihovo pomočjo začele vstopati v javno sfero. Torej, bistvo praznovanja 8. marca ni v rožici. Za tem dnem se skriva trd boj in nasprotovanje izkoriščanju in podrejenosti. % M LA CUCARACMA, IA CUCARACHA. Karikatura: F. Juri (z razstave v Škof ji Loki) - Foto.J. Cigler E Urednikova beseda Današnje Odprte strani prinašajo namesto uvodnika prispevek Alenke Kovšca o ženskem gibanju, nadaljujemo z zapleti v hokeju na ledu, kijih je opisala Vilma Stanovnik, sredico smo odstopili zapisu o Glasovi preji, pripravil ga je Jože Košnjek, zaključujemo pa jih s predlogom za ureditev kranjskega Slovenskega trga, ki ga je napisal Štefan Žargi. Prihodnji teden bodo izšla Snovanja. Leopoldina Bogataj V. STANOVNIK Bomo zaradi zdrah med hokejskimi klubi ostali brez olimpijske reprezentance? Jeseničani ogorčeni nad sklepi hokejske zveze Kot kažejo zadnji dogodki, je slovenska hokejska kuhinja še pikantnejša od jugoslovanske, tako da le še iJTalokdo upa, da bomo letos dobili prvega slovenskega hokejskega prvaka. Vprašanje pa je tudi, ali t^CM/ vsej zmedi moč najti prave krivce. Jesenice, 4. marca - Od ponedeljkove seje predsedstva Hokejske 2veze Slovenije je bilo pričakovati, da bo dala odgovor, kako naj se, Po zapletih s sodniki, nadaljuje in konča prvo slovensko hokejsko Prvenstvo. Namesto tega pa so na dan prišle vse hujše zdrahe, ki Prav gotovo niso v čast enega najbolj priljubljenih športov pri nas. Jeseniški ekipi (Acroni Jesenice in Jesenice) so po glasovanju enostavno izključili iz prvenstva, razrešili so predsednika sodniške organizacije in preprosto sprejeli sklep, naj novi finale igrata ekipi ulimpije Hertza in Bleda Promolinee. Takšna odločitev predsed- že vse vnaprej pripravljeno -stva Hokejske zveze Slovenije Da je še isti večer seveda razvnela hudo kri v jeseniškem hokejskem klubu (novico sta iz ^-jubljane na Jesenice prinesla M'rko Klinar in Franc Smolej, ufadno pa o izključitvi na Jesenicah še niso imeli sporočila), ako da so za torek opoldne sk,|cali izredno tiskovno konferenco (podobno kot pred ted-npm dni, ko so iz ljubljanskega *'ur>a dobili obvestilo, da bo ^''rnpija Hertz igrala končnico Prvenstva le v primeru, če bodo J^me Sodili tuji sodniki), predsednik H K Acroni Jesenice , enk0 Cund je najprej povela1: "Sklep HZS nas je milore-^er|o "šokiral". V klubu nepre- tano zvoni telefon, dobivamo . >ce in podporo iz vseh krajev ^ vsi se čudijo, kako je mogo-l^j>. da se je kaj takega zgodilo. ^' Pa ocenjujemo, da je bilo to Tudi dve tekmi končnice za tretje mesto med Jesenicami in Bledom Promolineo nista bili odigrani. O razmerah ob ledu pa sekretar HK Bled Brane Terglav pravi: "Če se gordijski vozel ne prekine in če se ne ugotovi krivcev za nastalo stanje, bomo izstopili iz zveze. Krivce pa je moč ugotoviti. S to "bando" se ne mislimo več iti. Celo sezono smo pošteno igrali, ustvarili smo si image, s tem pa so nam sedaj vse pokvarili. Naš klub ni obremenjen s preteklostjo, to nas ne zanima. Nismo rekli, da hočemo biti prvi, saj smo realno tretji. Naša perspektiva je. da vzgojimo svoje mlade igralce, to moštvo imamo le zato, da se prezentiramo. Imamo svoj koncept razvoja, kije tesno povezan z razvojem turizma na Bledu, z nočitvami na račun programa v ledeni dvorani... Sedaj so nam vse to uničili, v tujini naših "štorij" več ne razumejo. " Brane Terglav pa je tudi povedal, da dokler se nastalo stanje v HZS ne reši, ne mislijo igrati končnice ne za tretje in ne za prvo mesto. tako scenarij kot posledice zapleta. Prav tako mislim, vsaj če imam pravilne informacije, da predlog, če so štirje za, trije vzdržani in eden proti (to pomeni 4:4) ni izglasovan." Že v sredo dopoldne so na Jesenicah sklicali predsedstvo H K Acroni Jesenice in HZS Jesenice. Na seji so sklenili, da zahtevajo sklic izredne skupščine HZS, kjer se bodo pritožili in zahtevali razveljavitev sklepov predsedstva z ugotavljanjem odgovornosti zanje. Poleg tega naj bi Športna zveza Jesenice zahtevala zaščito zakonitosti pri republiški Športni zvezi, ministrstvu za šport in olimpijskem komiteju. Sklep predsedstva HK Jesenice in H K Acroni Jesenice je tudi, da se vse neodigrane tekme ekip Acroni Jesenice in Jesenice v superfinalu registrirajo z rezul- Nepravilnosti pri delegiranju sodnikov so bile iskra pri obračunavanju med hokejskimi klubi. Po neodigrani petkovi tekmi v L jubljani je HK Acroni Jesenice poskrbel, da so vsi sodniki pravočasno dobili vabila za drugo tekmo končnice na Jesenicah. Ker do torka zvečer ni prišlo na klub uradno obvestilo o izključitvi Jeseničanov iz prvenstva, so domači igraki prišli na led, prav tako dva sodnika, ni pa bilo gostujoče ekipe Olimpije Hertza. Tako tudi za to tekmo zahtevajo, da se konča : rezultatom 5:0 v korist Acroni Jesenic, prav tako kol tekmi med Jesenicami in Bledom Promolineo, ki nista bili odigrani. tatom 5:0 v korist domačih klubov. Preko rednega sodišča pa bodo zahtevali tudi odškodnino za povzročeno materialno in moralno škodo. Na torkovo izredno tiskovno konferenco je bil povabljen tudi predsednik sodniške sekcije (do ponedeljkove razrešitve) Ciril Vister, ki je dogodke, ki so pripeljali hokej v tak položaj pojasnil: "Sodniška sekcija ima pravno veljavno dokumentacijo, ki lahko vsakomur dokaže, kaj se je dogajalo okrog delegiranja sodnikov. Kar se je dogajalo v ponedeljek na predsedstvu, pa je največja sramota, kar je more biti. Bil sem v jugoslovankem predsedstvu, marsikdaj smo se skre- Bodo namesto bojev na ledu o naslovu državnega prvaka odločali na sejah? gali, vendar dogovori so veljali. Tukaj gre za stvari podtikanja in potvarjanja dokumentov, česar pa nihče v tem predsedstvu noče poslušati. Fdina rešitev te hokejske zveze je, da se takoj razpusti. Kajti ti ljudje, ki sedaj tam sedijo, nimajo več moralne pravice, da sodelujejo v takem organu. Konec koncev je za vsem šport, ki je v Sloveniji priljubljen..." In kaj ob tem pravijo igralci? "Rečem lahko le, da sem šokiran. Dvajset let treniram, sedaj smo vse sile podredili končnici, za katero kaže, da je sploh ne bo. Mi se na tekme še vedno pripravljamo. Poznamo le šport, led, treninge, za nas sej ni. Še vedno upamo, da se bo vse pametno rešilo," razmišlja Zvone Šuvak. Še bolj od igralcev je nad razpletom prvenstva začuden ruski trener ekipe Acroni Jesenice Vladimir Krikunov, ki pravi: "Mislim, da je to, kar dela hokejska zveza, kar dela Popo-vič, predvsem slabo za hokej kot olimpijski šport. V Sloveniji sta zaenkrat le dve dobri ekipi, Olimpija Hertz in Acroni Jesenice in ti dve imata tudi najboljše igralce. Če ne bo hokeja na Jesenicah, ga ne bo tudi v Sloveniji. Treba pa je predvsem gledati naprej. Ti igralci, pa tudi mladi, s katerimi se res dobro dela, bi se morali pripravljati Za nastop na olimpijskih igrah čez dve leti, vendar to očitno ni interes HZS." GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA Predsednik vlade LOJZE PETERLE na Glasovi preji: GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA Koalicije ne ponujam zaradi obstanka na oblasti, ampak zato, da bi skupaj kaj naredili "Ne, ne kupujem petih stanovanj... Jaz delam zadeve javno, ne sumim človeka apriori in ne vidim povsod zarote... Soglašam, da na prižnicah ne sme biti politike. .. Ce bi bil rajši duhovnik kot to, kar sem, bi to gotovo naredil... Tudi jaz, če želim do gospoda nadškofa, ne pridem skoz, ker so pri njem ali Ribičič ali Rupel ali Zakelj, celo po trije iz ene stranke. Ko sem zadnjič poskušal, sta se ločeno javila Rupel in Bavčar, za Bučarja pa je zmanjkalo prostora." To je nekaj iskric z odmevne prireditve Gorenjskega glasa. ŽAKEU: Skupščinsko glasovanje o zaupnici oziroma nezaupnici vladi je bilo nekaj posebnega, za vas osebno, za vlado, za ves parlament in seveda za javnost. Kako vi komentirate razplet glasovanja? PETERLE: "Nič nisem imel proti taki vaji iz demokracije, ki je bila nekaj posebnega za slovenski parlament. Kakor sem razumel odmeve številnih ljudi, tega niso vzeli za neresno zadevo. Izida glasovanja ne ra-zjagam tako kot opozicija, ki se seveda trudi zadevo prikazati kot poraz vlade in mene. Opozicija oziroma predlagatelji niso zbrali 121 glasov in jaz imam to za njihov neuspeh in za uspeh te vlade in tudi mene osebno." Nesmiseln in nevaren Ruplov izziv ŽAKEU: Ko ste dobili podporo, ste očitno brez posvetovanja z ostankom Demosa napovedali razrešitev treh ministrov Rupla, Bavčarja in Kacina. Ali je bilo to potrebno? PETERLE: "Posebej vesel sem tega vprašanja, ker smo pri nas v velikem pomanjkanju glede državljanske vzgoje in razumevanja osnovnih pravil demokracije. Jaz sem bil dolžan narediti tisto, kar pač ni naredila sama stranka, ki ne podpira več vlade oziroma njeni ministri, ki bi bili lahko še bolj zaslužni, sposobni ali lepši, vendar v svetu, ki mu vladajo demokratična pravila, velja zadeva za povsem preprosto. Ne poznam primera v svetu, da bi stranka, ki sodeluje v poskusu zamenjave mandatarja oziroma vlade, še naprej vztrajala v vladi. To je zame predvsem vprašanje morale, časti, ne toliko vprašanje politike. Od ministrov sem pričakoval, ne glede, ali so moji prijatelji ali ne, da bodo sami naredili ta naravni in nujni korak. Povedal sem, da bom to predlagal koaliciji, ki si je po prvem sestanku vzela čas, danes smo se ponovno dobili in sklenili, da damo v proceduro zakon o vladi, ki bo racionaliziral vlado oziroma zmanjšal število ministrov in uredil nekatere pristojnosti v zvezi z novo ustavo. Dobil sem pooblastilo, da se pogovarjam z drugimi strankami za razširitev koalicije. Žal mi je, da teh razlogov nekateri ne razumejo in uveljavljajo kriterij sposobnosti oziroma zaslužnosti. Jaz lahko dobim v vlado veliko spomeničarjev, veliko zaslužnih ljudi, seveda pa ti nimajo v vladi kaj iskati, če ji niso lojalni. Jaz tako razumem demokracijo. Pričakujem, da o tem na tej skupščini še ne bo govora. Prej bi pričakoval ponovno vprašanje nezaupnice. Imam vtis, da imajo v delu novega mandatarja." ŽAKEU: Zanj ne vem. Vendar, je sedanja vladna kriza izzvana v bistvu z odnosom znotraj Demosa, predvsem med Demokratsko stranko in vami ter krščansko demokracijo. PETERLE: "Res je, da je do bistvene krize prišlo znotraj Demosa, ko je nekdanja Slovenska demokratična zveza razpadla na dve stranki in je potem novonastala Demokratična stranka odpovedala lojalnost vladi. S tem smo prišli nekako ob večino v parlamentu. S strani Rupla, nekdanjega predsednika Slovenske demokratične zveze, je bila vržena tista prava rokavica, ki se nam je zdeia popolnoma nesmiselna, nepotrebna, nekoristna, celo nevarna. Mislim na tisti njegov nastop, ko je rekel, da imamo dve možnosti: ali gremo nazaj v komunizem ali klerikalizem, in tretja, SDZ naprej v nove zarje. Ničesar od tega se ni zgodilo. Zgodil pa se je tisti nepotrebni bipolarizem, ta dvo-polnost, ki jo nekateri pridno zalivajo, Slovencem pa ničesar ne prinaša. Model klerikalci -liberalci je nepotreben. Mi v to nismo šli in tudi na tak način nismo nastopali. Celo mislim, da smo bili med strankami najmanj antikomunistični, v nobene hude besede nismo šli, s politično kulturo, z novim pogledom na politiko smo sledili vprašanju tega večera: kako naprej. Ta zadeva se nadaljuje. Pisanje Spomenke Hribar v Delu spet sodi1 v ta okvir. Govori se, da smo mi pozno prišli zraven, da smo izdali Slovensko demokratično zvezo, ki je želela biti na začetku neki državljanski forum, pokriti vse, po modelu hrvaške HDZ, vendar mislim, da je dobro, da do tega ni prišlo, posebej ne pod ljudmi, ki so vodili Slovensko demokratično zvezo. Vodili bi koncept, ki se je enkrat v naši preteklosti že izkazal kot prazen. Sem kar vesel, da je prišlo do kolikor toliko normalnega razvoja slovenske politične strukture in imamo nekatere razvojne prednosti pred nekdanjimi vzhodnoevropskimi državami, ki so šle na koncept velikih, masovnih strank. V tem smislu je treba gledati razpad Demosa, ki v nekem smislu živi naprej, sicer precej okrnjen, vendar skuša izvajati program, ki je bil zapisan, ki so ga volilci podprli in ni bil do kraja uresničen. Prst, ki kaže zoper krščansko demokracijo, je rez zunaj zgodovine, zunaj utemeljenosti. Mislim, da je to prehoden pojav in da bo prišlo do drugačne kulture, do drugačnih interesov, mogoče tudi do drugačnih zasedb v nekaterih strankah, da bo potem mogoče normalno živeti. Krščanska demokracija je dejstvo tega prostora." Krivično enačenje s Cerkvijo ŽAKEU: Kakšen je odnos stranke do katoliške Cerkve? Obtoževanje s klerikalizmom prihaja predvsem od vaših dov-Čerajšnjih partnerjev. Logaški dim je to potrdil in je stvari, ki jo vi zagovarjate, več škodoval kot koristil. PETERLE: "Preden je naša stranka resno nastala, se je govorilo, da bomo neka strašna črna stranka. Nekateri so to metali v isti koš s Cerkvijo in spodbudili identifikacijo s stranko, ki je mi sami ne želimo. Mi natančno razlikujemo med poslanstvom Cerkve in politične stranke, med človekom v Cerkvi in človekom v javnosti. Ne čudi pa me, da kdo tega po desetletjih političnega nepouka tega ne razume. Upam, da mi gospod Viktor ne bo zameril, da krščanski kandidati na kandidatnih listah nismo ponujali nobenega duhovnika, za vašo stranko pa sem slišal, da je na Štajerskem ponudila tri, ne vem pa, koliko jih je bilo izvoljenih. To s klerikalizmom je zelo relativno." ŽAKEU: Ostanek Demosa naj bi po izjavah nekaterih povezoval krščanski etos. Videti pa je, da med krščanskimi demokrati in sedanjo Ljudsko stranko ni kaj veliko krščanske ljubezni. Ljudska stranka pred vas kot predsednika vlade postavlja zahteve, ki jih vi preprosto ne morete uresničiti. Samo primer pre-levmanov ali uvoznih zaščit. PETERLE: "V našem programu piše, da izhajamo iz krščanskega etosa. Tudi za marsikatero drugo stranko ne bi bilo nič nenavadnega, če bi rekla, da izhaja iz vrednot solidarnosti, pravičnosti, socialne demokracije ali kaj takega. Vendar v tem ne vidimo ideološke opredelitve, ampak etično, ki je za politiko tudi nujna. Če smo krščanski demokrati, je to etična in ne eshatološka opredelitev. V tem smislu se nimamo ne za versko ne za cerkveno stranko. Mene moti govorjenje, da so druge stranke laične. Naša stranka je povsem laična, ni vezana na cerkveno institucijo, ni vezana na doktrinarne direktive Cerkve. Mene ne čudi, da na krščanski etos poudarja tudi Slovenska kmečka zveza, Ljudska stranka je pogojna, ker to ime na kongresu še ni bilo sprejeto in je vprašanje, ali bo, saj so na osnovi krščanskega etosa mogoče različne politične izpeljave. Vsak si lahko vrednoto ljubezni, solidarnosti in pravičnosti razlaga po svoje in je lahko v hudem nasprotju s svojim bližnjim, ki zagovarja drugo rešitev. Nikoli si nisem predstavljal, da je treba na osnovi krščanskega etosa ustvariti blok in to se ni zgodilo. Poznam praktične kristjane v stranki zelenih, v socialdemokratski stranki. Dr. Mencinger je socialdemokrat, pa je kristjan. Nekateri nas hočejo nagnati v neko stajo in te volje in potrebe ne vidim. Mislim, da bo precej tega ostalo tudi vnaprej, da bodo ljudje na osnovi istega etosa delovali v različnih strankah zaradi različnih poudarkov, na primer v zeleni stranki zaradi varstva okolja. In tudi vprašanje prelevmanov je v tem kontekstu. Zahteve so včasih zelo hude, tudi s strani drugih strank. To ni prijetno, to so mučne zadeve za človeka, ki vodi vlado. Jaz mislim, da je pojav preobilice mleka dokaz, da se mleko splača prodajati. Ne moreš hkrati govoriti, da je treba ceno zaščititi in jo ugodno držati, po drugi strani pa govoriti nekaj nasprotnega. Tu gre za politiko države, vlade in ne za politiko ene stranke. Jaz sem to tej in drugim strankam, ki so želele na tak način uveljaviti svoje interese, povedal. Ne morem biti služabnik enih ali drugih, ampak moram gledati celoto. Ob prelevmanih je treba reči, da vsaka država, ki ima kmetijstvo, ščiti svojo proiz- "H vodnjo, vendar je problem, če je skoraj vsak kmetijski proizvod zaščiten in povsod država nekaj zraven daje. Sem za razvitje nekih normalnih evropskih, svetovnih standardov. Čaka nas težka debata in zahtevna politika. Pri nas je šlo kmetijstvo preveč v mlečno smer. Nujen bo premik k mesu ali bolj proti sadjarstvu, vinogradništvu in tako naprej." Osamosvajanja nismo ločevali od gospodarstva ŽAKEU: V projekt osamosvajanja je bilo vloženega veliko dela, tudi vašega, vaše vlade, pa skupščine, predsedstva, pa cele vrste anonimnih ljudi, v Sloveniji in zunaj. Sedaj je pred nami graditev gospodarskega in upra-vljalskega sistema mlade države, tu pa se zatika. Ni skupne volje, je ne znamo organizirati, nočemo, smo v strukturah ljudje za velike teme. PETERLE: "Jaz jemljem to, kar se je zgodilo, vendarle za skupno podjetje, kjer je imel Demos določene posebne zasluge. Ko me sprašujejo, kaj mislim o gospodu Kučanu, vedno rečem, da je bil glede temeljnih političnih ciljev v določenem obdobju zelo zaslužen. Toliko pošteni moramo biti. Marsikdaj slišimo nekakšno tezo, izjavo: doslej smo se osamosvajali, sedaj pa se pojdimo gospodarstvo. V imenu vlade bi rad povedal, da nikoli nismo videli osamosvajanja kot nekaj posebnega. Uvedba lastnega denarja je bilo izrazito osamosvojitveno dejanje, ki je bilo v gospodarski funkciji. Tudi to, da nismo dajali naših fantov v armado, je bilo v funkciji gospodarskega osamosvajanja. Mi smo dali predlanskim za armado približno milijardo dolarjev, lani polovico manj, letos pa bo šlo, kot kaže, še za polovico dol. S tega vidika postaja ta država cenejša, čeprav bo minister za obrambo zelo hud, ker ne moremo vzpostaviti tiste normalne obrambne strukture, ki jo druge države imajo. Enkrat bo treba v to investirati. Ne pristajam na tezo, da je sedaj čas za gospodarstvo. Tudi takrat, ko smo se tolkli, da bi Markovič menjal tečaj, je šlo za gospodarstvo. Mene skrbi blokada odločanja, ki je izrazito politična kriza. Menda je zadnjič gospod Bučar v Žarišču govoril, da v parlamentu ni krize. Zame je in se odslikava tudi na delo vlade. Če parlament ne sprejema zakonov, če od lanskega poletja ne sprejme zakona o lastninjenju, če dva zbora en zakon sprejmeta, eden pa ne, pa mi rečejo, da narobe razmišljam, ko pravim, da manjšina diktira večini. Kaže, da se bo ta stvar še nadaljevala. Na usklajevalni sestanek o zakonu o zadrugah neodvisnih poslancev oziroma predstavnikov zbora združenega dela spet ni bilo. Temu ne morem reči drugega kot norčevanje in oviranje normalnih procedur. Pri nas se vedno išče krivec na napačni strani. Če bi mi izšli iz krize Neznani Elanovi igralci "Ta zadeva je prišla pred vlado takoj, ko smo začeli delati. Mi nismo prišli nikakor do potrebnih informacij. Šele gospod Lam-pič, ki so ga mnogi kritizirali, je prispeval k temu, da so se začele nekatere stvari odstirati, čeprav še danes ne vemo vsega, kako je z Elanom v tujini. Mi smo ustanovili pri vladi ekipo, pripravili smo rešitve, nismo pa bili pripravljeni dajati denarja v jamo brez dna. Zahtevali smo garancije in vpliv. Zanimivo je to, da sodišče naše rešitve ni sprejelo, ko pa je podobno predlagal eden od stečajnih upraviteljev, mislim, da gospod Triler, pa je bila rešitev nekako sprejemljiva. Po moje gre za več iger in da vseh akterjev ne poznamo. Zame je izredno simptomatično, potem ko je policija svoje delo opravila, da zadeva na sodni ravni ni našla epiloga. To nekako stoji. Poznate tudi nekatere kranjske zgodbe na to temo. Gotovo sem tisti, ki bi najprej želel resnico o Elanu. Kodra so mi iz različnih strank predlagali za finančnega ministra. Rekli so: če kdo zna s financami, je to Koder, ker so vsi denar vrteli pri njem. Kot mije znano, so gospoda Kodra obiskale pristojne službe, gd* vprašale to in ono,.vendar zadeve ne gredo nikamor naprej. Mislim, da je sedaj nekje zaposlen. Precej sem se pogovarjal z njim in mije zadevo predstavil zelo enostavno. Takratna vlada spomladi leta 1989 ni posvečala pozornosti Elanu, pomagala je drugim podjetjem, Elanu pa ne. Mene je zanimalo, zakaj ne. vendar nisem dobil odgovora. Bil sem pri gospodu Ši-nigoju, pa mi je tudi on rekel, da je šele pred koncem mandata zvedel, da gre Elanu slabo. Tukaj preprosto ne pridemo do zadnjih resnic." odločanja, bi šli lahko zelo hitro naprej, če pa se bo izčrpavanje nadaljevalo, potem bo to država drago plačevala in tega noben mandatar, nobena nova vlada ne bosta mogla rešiti." ŽAKEU: Kateri so ključni problemi slovenskega gospodarstva? PETERLE: "Slaba gospodarska struktura oziroma slaba interna sestava gospodarstva, slabi smo v vodenju podjetij oziroma v miselnosti. Gledam na kljuko, na katero pritiskajo podjetja, računajoč, da ta oblast tako rešuje podjetja, kot jih je prejšnja. Tretja slabost pa je tehnološki zaostanek za modernimi gospodarstvi." ŽAKEU: Kdaj lahko računamo na znatno finančno pomoč razvitega sveta? PETERLE: "Gospodarstvo naj bo čim bolj odvezano od države. Jaz ne morem direktorju z dekretom odrediti, naj ne izvaža v Srbijo, čeprav ve, da od tam ne bo dobil plačila v treh letih ali šestih mesecih. Ne morem vplivati na podjetje, ki v Ameriki prodaja vino ceneje kot drugi izvoznik mineralno vodo. Vlada ni tista, ki bi predpisovala marketinške prijeme. Gospodarstvo je organizem, ki mora skrbeti zase, država pa vzpostavlja pogoje za normalno in uspešno delovanje gospodarstva. Glede tuje pomoči je pomembno, da pridemo do Članstva v Mednarodnem monetarnem skladu, Svetovni banki, v raznih drugih bankah, da uredimo naše zadeve z dolgovi. Stvari se te dni intenzivno odvijajo, vendar tega ne dajemo v javnost, ker tuji partnerji ne želijo takih obvestil. Zelo dobro nam kaže pri formaliziranju teh odnosov. Ko bomo skozi ta vrata vstopili, potem se nam odpirajo tudi možnosti, da od tega nekaj dobimo. Vesel sem izjave prve delegacije Evropske banke za razvoj, da imajo v Slovenijo polno zaupanje. Z njimi se pogovarjamo o ugodnih kreditih za posodobitev Dravskih elektrarn, s čimer bi dobili čez 70 novih megava-tov. Potem je tu Eftin sklad za Jugoslavijo, 100 milijonov dolarjev za razvoj malega gospodarstava in podjetništva. Vendar nas vsak vpraša: ali ste že privatizirali, kako naj investiram, ko ni znanega lastnika. In še eno vprašanje je. Ne omenjam ga zato, da bi odklanjal naslednjega mandatarja. Vprašujejo nas, ali smo politično stabilni. Vsaka naložba ima komercialni in politični rizik. Zanimivo je, da v drugi delegaciji Moda in kvaliteta GRADITELJI ! GRADBENI MATERIAL ODSLEJ TUDI V TRGOVINI BOBER v Tupoliloh pri Preddvoru, odprto: 8-12, 14-18 NIZKE, OTVORITVENE CENE DO 1 JUN 1992 Telefon: 064/43-620 Izjavi tedna » Moje je to, kar obhodim in prešlatam! Peter Bekeš iz SDP: »Naša franka je bila proti denaciona-Hzaciji, saj menimo, da se del Premoženja res lahko vrne bivšim lastnikom, brez novih krivic pa se vsega premoženja enostavno ne da vrniti. V svetu so znane razne oblike lastnine, v svetu poznajo vsaj 50 tipov delniških družb. • Pri nas pa prevladuje grun-tarska logika: »Moje je to, kar v enem dnevu obhodim in pre- šlatam.« Nobena druga vzhodnoevropska država ni šla v denacionalizacijo! Sploh pa ni bilo ničesar vrnjeno ljudem, ki so kolaborirali z okupatorjem! Tovarno Renault so Francozi gospodu Renaultu odvzeli prav zaradi njegovega kolaborira-nja, jo podržavili in danes še zadnjemu Francozu niti na kraj pameti ne pade, da bi bil Renault kdajkoli vrnjen njegovi družini! « • D. S. Letošnji dobitnici Stopovih limon sta bili simpatični Metka Centrih -Voaelnik in Saša Gerdej, ki sta prišli na slavnostno podelitev. Pa še prav nič užaloščeni nista bili. Kako le, ko pa sta zaradi svoje lepe pojave vzbujali vsesplošne simpatije in občudovanje. - Foto: Gorazd Sinik Kva se pa Bled zdej naraša... Hokejski dvoboj med beljaškimi in gorenjskimi policisti BREZ IZKLJUČITEV Jesenice - V četrtek opoldne so se na jeseniškem ledu "spopadli" policisti iz Beljaka na Koroškem in policisti Zgornje savske doline. Rezultat je bil 6 : S za Gorenjce, povratni dvoboj bo septembra v Beljaku. PREBERITE PODELILI SO VIKTORJE IN LIMONE KAJ PRAVI JELKO KACIN JEŽ: NEDELJA JE TUDI ZA BANKIRJE GOSPODOV DAN CIGUMIGU, MAČKE STRIGU JOSIPA LISAC: TEŽKO SEM PREBOLELA MOŽEVO SMRT Ob zadnji hokejski aferi so Sle hokejske Jesenice razumljivo hudo pokonci, še posebej strastni hokejski navijači in hokejski delavci. Tako smo v minulih dneh slišali malo morje grozečih izjav. Od tega, da se je hokejska mafija očitno preselila iz Beograda v Ljubljano in da bi bilo Prijetno presenečenje, ko bi se ljubljanski hokejisti enkrat že naučili hokeja do tega, da je v Sloveniji spet nekaj »kampelj-cev«, ki si v celoti lastijo pri- mat nad slovenskim hokejem. In najbolje bi bilo, ko bi Acroni Jesenice kar zapustili slovensko ligo in odšli v italijansko ali kamorkoli že. Kdo pa bo gledal tb slovensko hokejsko mafijo! Anonimni ljubitelj hokeja pa jo je usekal tudi takole: »Ubogi Blejci! Še vedo ne, kakšno uš so dobili v kožuh! Sploh pa: le kva se Bled zdej naraša, saj je komaj na led stopil in še to s pomočjo jeseniških hokejistov! Da ne govorim o Ljubljančanih: ti so še hujši!« • D. S. B,ed, 2. marca - Člani Smučarskega kluba Bled so v ponedeljek 8°poldne pripravili svečan sprejem za svojo najboljšo smučarko sPelo Pretnar. Špela sicer na olimpijskih igrah ni imela sreče, zato Pa je na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojila kar dve medalji -srebrno v veleslalomu in bronasto v kombinaciji. Številni mladi in Judi starejši Blejci in okoličani so navdušeno pozdravili tudi obetajočega blejskega smučarja Aleša Pibra. Špeli so čestitali Vladimir Cerne, Martin Merlak, zbrane pa je pozdravil tudi Tone Vogrinec. F«to: J. Cigler Čigav bo pack? Hokejisti so igrali trikrat po dvajset minut. Tekma, na kateri sta sodila mednarodna sodnika, je bila resna, dobra, navijači, ki so pričakovali "nerodne" prizore, so se pošteno ušteli. Gorenjski policisti so se namreč na dvoboj pripravljali po dve uri na teden, da niso amaterji, pa so dokazali tudi gostje iz Beljaka, ki sicer tekmujejo v tamkajšnji divji ligi. Srečanje je bilo pod pokroviteljstvom gorenjskega kluba I PA, ogledali so si ga tudi šte- vilni policijski "šefi" z obeh strani meje. V domačem moštvu sta se najbolje izkazala Dominik Mavčec in vratar Boris Grilc, pri gostih pa je zlasti izstopal Kuno Pichler, ki je tokrat iz vloge mednarodnega hokejskega sodnika stopil med igralce. Tekma je bila izjemno fair, "mehka", kar potrjuje tudi podatek, da nihče od igralcev ni bil izključen. "Pravi" hokejisti si torej "policaje" lahko vzamejo za vzor. • H. J., foto: G. Šinik Jutri na otroško matinejo Čeprav je 8. marec v naši na novo porojeni demokraciji domala že bogokletni praznik, ga vsaj najmlajši še vedno negujejo. Tega dne se s šopkom zvončkov in nežnim objemom zahvalijo svojim mamicam, babicam, "tovarišicam", ki jih imajo radi. Ena redkih prireditev v počastitev dneva žena bo v soboto, 7. marca, ob 10.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Morda vas bo navdušila in vas bodo mamice popeljale tja. Kaj se bo dogajalo? V otroški matineji boste lahko spremljali risane prigode našega Pikija, gledali nastop plesnega kluba Urška, razstavo ilustriranih pesmi o mamicah, ki so jih poslikali ali narisali otroci od 2. do 14. leta starosti, sodelovali v likovni delavnici, v kateri bo poslikavo pesmi o mamicah vodila Renata Bovhan, skratka, doživeli boste marsikaj zanimivega, prijetnega. VREME Vremenoslovci narn tudi za naslednje dni napovedujejo še naprej SONČNO in razmeroma toplo vreme. Lunine spremembe: V četrtek, 12. marca, bo PRVI KRAJEC. Ker se Luna spremeni ob 3. uri in 36 minut, naj bi bila po Herschlovem vremenskem ključu SNEG IN VIHAR! Dovški oder praznuje pomlad Igralska skupina DOVŠKI ODER domačega KUD Jaka Rabič Dovje in Mojstrana bo v soboto, 7. marca, ob 19.30 uri in v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri v kulturnem domu na Dovjem pripravila izvirno igro z naslovom VEDNO UPAJ! Dovški oder bo obiskovalcem tudi tokrat pričaral vzdušje simpatičnosti, domačnosti in zadovoljstva. Pripravljajo majhno presenečenje. • D. S. Zlata ptička Razstava fotografij V petek, 6. marca, bodo v delavskem domu na Javorniku °dprli razstavo fotografij pod naslovom Telo, avtorja Benjamina rankarja iz Radovljice. Razstava bo odprta do 13. marca vsak aar>, razen sobote in nedelje, od 16. do 18. ure.« D. S. Prave ljudi na pravo mesto na|izacr°ren'Sk'h ol:)^'nah sPreiemai° vloge po zakonu o denacio-^sikje je silno nerodno, ker |e treba pregledati vse doku-w, dopovedovati uradniku, kako in kaj se je v resnici zgodilo. ran,, v škofjeloški občini so tozadevno denacionalizirana lahko 'aaostni. ki Ia ki!ten P°s,m ie namreč oseba - pravijo denacionaliziranci -cin! pred toliko in toliko leti med tistimi, ki so izvrševali na-c,onalizacijo. •WW'5mDI,° imamo nekle vendarle prave ljudi na pravih me- Cerklje - Otroška dramska skupina KUD Velesovo bo v petek, 6. marca, ob 17. uri uprizorila v dvorani OS Davonn Jenko Cerklje igro Philipa Walsha Zlata ptička. Gorice - Dramska skupina KUD Velesovo gostuje v nedeljo, 8. marca, ob 15. uri v dvorani v Goricah z burko Jaka Stoka Trije tički. PONUDBA VEL) Med rednimi bralci Gorenjskega glasa, ki na časopis niso naročeni, je bila ugodno sprejeta ponudba o "časopisu na pokušino". Izpolnjeno naročilnico nam pošljite na CP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, takoj po prejemu Vaše naročilnice Vam bomo začeli dostavljati časopis. Dostavo izvaja PTT podjetje. Najlepša hvala za zaupanje, spoštovani bralci! NAROČILNICA II. Gorenjski glas mi pošljite na naslov: (ime in priimek, ulica oz. naselje, hišna št., pošta) Časopis je do konca marca 1992 brezplačen. Če tega naročila do 31. marca ne preklicem, sem od aprila 1992 dalje redn. naročnik. Izrežite in pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Kako se prileze IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 6. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 9.20 9.20 9.45 10.10 10.40 11.00 12.00 12.05 13.40 13.50 13.55 16.20 16.50 16.55 17.00 17.10 17.20 19.05 19.10 19.17 19.24 19.30 19.55 20.10 20.15 21.05 21.10 22.10. 22.15 22.40 1.45 Video strani Program za otroke Legende sveta, kanadska nanizanka Pravljice iz lutkarjevega vozička Jelenček, ponovitev serije HTV Euroritem, ponovitev Po sledeh napredka Poročila Video strani Video strani Napovednik Umetniški večer Gospodarska oddaja EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Slovenska kronika Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV dnevnik, vreme, šport Forum EPP Bertinljevi, nemška nadaljevanka EPP Zgodovina Vatikana II. EP, Video strani TV dnevnik, vreme, šport Sova Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka Junak, švedski film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.25 Video strani 15.35 Sova, ponovitev Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka Cellini, italijanska nadaljevanka 17.15 Euroritem, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik ZDF 20.00 Alternativni program: Studio City 21.00 Dobrodošli 21.30 Večerni gost: P. dr. Edvard Kovač 22.15 Koncert orkestra Festival Strings iz Luzerna 22.50 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.15 Stari poklici 9.35 Dokumentarni film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Povejte mi, kaj naj delam 11.35 Dragi John 12.00 Poročila 12.05 Lovejov, angleška nanizanka 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 3-2-1 kviz 15.10 Občutek krivde 16.00 Poročila 16.15 Veni, vidi 16.20 Pregled sporeda 16.30 Družinsko popoldne 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 20.05 Hrvati v južni Afriki 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.35 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija, otroška serija 19.30 Dnevnik 20.06 Roseanne, ameriška humoristična nanizanka SLOVENIJA 1 20.15 BERTINTJEVI 1. del nemške nadaljevanke. Nadaljevanka pripoveduje zgodbo družine koncertnih pianistov, ki se srečujejo z uspehi in porazi, z bogastvom in bedo. 20.35 42. festival italijanske kancone, posnetek iz San Rema 22.10 Ciklus filmov R. W. Fassbin-derja: Bovvieser, 2. del nemškega barvnega filma 23.45 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega spore da 19.00 A Shop 19.15 Izbran mozaik mojstrov ameriške zabavne glasbe 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 Dempsev - veliki borec, 1. del ameriškega filma 22.10 A Shop Lahko noč TV AVSTRIJA l 8.30 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Doogie Hovvser 10.00 Šolska TV 10.30 Kako težko je biti sin Vittoria Gassmana, TV film 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sužnja Isaura, telenovela 14.00 VVichertovi iz soseske 14.55 Popaj, risanka 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 16.05 Julijana, zadnji del perujske nadaljevanke 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 17.45 Mi 18.30 Srečna družina 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Stari; Vse je bilo čisto drugače 21.10 Zdravje danes 21.25 Pogledi s strani 21.35 Kletka norcev II, italijansko francoski film 23.15 šport 23.35 Moje telo za igro pokra, italijanski vestem 1.10 Poročila RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, Kulturna dediščina. Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualno, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjcil - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja -14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Planinsko športni kotiček -15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila -18.20 - Nebeška vrata - oddaja o filmu - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje - 1. RADIO žmi 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - Misel za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Zrcalce, zr-calce. - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Borza živil - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19.00 - EPP -17.00 - Športne novice - 17.10 - Povabilo na klepet -18.00 - Novice-osmrtnice -18.15 -Ženske - mikrofon je vaš - 19.00 -Odpoved programa - KINO 6. marca CENTER amer. ris. REŠITEUI IZ AVSTRALIJE ob 16. uri, amer. ljub. drama HAVANA ob 17.45 in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. LJUBEZENSKI STROJ ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. krim. drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 19. uri KOMENDA amer. krim. drama DOBER POLICAJ ob 20 uri LAZE hongkon. akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 19. uri ĆEŠNJICA amer. akcij, film TATOVI PORSHEJEV ob 20. uri DOVJE amer. krim. film WARSHAWSKI ob 19.30 uri RADOVUICA amer. zgod. krim. film IME ROŽE ob 20. uri BLED amer. pust. film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 20. uri Namesto klasičnih proslav Pokukali v življenje Kranja Kranj - Učenci in učitelji osnovne šole Simona Janka so letošnji kulturni praznik počastili drugače kot prejšnja leta. Pokukali so v življenje svojega mesta. Raziskovalno delo so predstavili na razstavah najprej učenci z razredne stopnje v enotah Center in Primskovo ter v matični šoli, pred tednom dni pa so Kranj skozi zgodovino, njegov gospodarski razvoj in tehnične zanimivosti, literarne ustvarjalce, pevske zbore, fotografsko dejavnost, mesto v številkah in skrb za prihodnost mesta, njegovo okolje in kulturo bivanja v njem predstavili še učenci predmetne stopnje. Razstavo si je v petek poleg*šolarjev ogledalo tudi veliko staršev in drugih Kranjčanov. otroci pa veseli, ko so v prijetnem razburjenju iskali svoje izdelke. Tisti, ki so napisali najboljše pesmice in zgodbe, so dobili tudi simbolične nagrade. »V začetku šolskega leta smo Novinarka Mojca Peternelj si je ogledala razstavo v enoti Center in z nje odnesla najlepše vtise. Takole je zapisala. V tednu pred 8. februarjem so se otroci in učitelji v tej podružnični šoli mrzlično pripravljali. Prvošolčki so obiskali dva mojstra obrti, čevljarja in zlatarja, drugošolci so si ogledali Prešernov gaj in tam upodabljali staro kapelo in spomenike pomembnih mož, ki so v gaju pokopani. Pripravili so tudi razstavo starih predmetov od amfor do različnih ključev. Tretješolci so obiskali Mestno hišo, brskali po literaturi in ustvarjali zapise. Četrtošolci pa so se pozabavali z ekologijo. Izdelali so najrazličnejše smetnjake, nekateri izmed njih so bili narejeni z izredno domiselnostjo. Vse, kar so otroci videli in doživeli, zbrali in raziskali, so prikazali na svoji razstavi. Učitelji so bili zelo zadovoljni, Pogovor s ptičko Nekega dne je bil zunaj strupen mraz. Zagledal sem lačno siničko. Odločil sem se, da bom naredil krmilnico. To mi je bila mala malica, saj sem hodil k modelarjem. Nažagal sem deske in jih zbil. Na streho sem dal pločevino. Bila je prekrasna. Pritrdil sem jo na ograjo in vanjo nasul seme. Gledal sem, kako je sinička zobala zrnje. To sem počel nekaj dni. Naposled sem siničko vprašal, koliko je stara. Odgovorila mi je: "Čiv, čiv, čiiči, čivči!" Nisem vedel, kaj to pomeni, zato sem ji rekel: "Prosim, govori človeško!! S kretnjami mi je pokazala, naj jo naučim govoriti po človeško. Pokazal sem kretnjo in povedal, kaj pomeni. Kmalu je znala že vso slovnico. "Koliko si stara?" sem bil radoveden. Dobil sem odgovor: "Eno leto, tri dni in devet minut." "Kaj najraje ješ?" "Koruzo in proso." "Zdaj moram na rokomet." Postala sva res dobra prijatelja. Pogovarjala sva se še ves vikend. Grega Simonič, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka si zastavili projektno nalogo Kranj - naše mesto. Vsako leto je zgodovinski krožek obdeloval neko temo, na primer, kranjske gostilne, biologi raziskujejo smetišče in Bobovek, na podo- ben način so se dela lotili tudi učenci z mentorji pri drugih predmetih. Projekt se nadaljuje, saj je tem, vrednih raziskav in obdelave, toliko, da je vse nemogoče predstaviti v enem dnevu,« je povedal ravnatelj Jenkove šole Roman Savnik. Aprila, ko bo športni dan, bomo predstavili športni projekt, povabili pomembne kranjske športnike, zlasti naše nekdanje učence. Predvidoma ob izteku šolskega leta, za zaključek osmih razredov, pa nameravamo antološko obdelati naša šolska glasila Vaje, ki praznujejo okroglo obletnico.« Na petkovi razstavi smo tako med drugim videli vrsto predlogov učencev, kako naj bi se lepo po slovensko reklo kranjskim trgovskim in gostinskim lokalom, ki zdaj preneka-teri nosijo tuja imena, zvedeli, da je pokončni kvader kranjskega nebotičnika enak ležečemu "kanarčku", spoznali, kako lahko varčujemo z energijo, kakšni so rezultatu bioloških analiz onesnaženja voda, skratka, sprehod po razstavnih učilnicah je bil tudi za odrasle v marsičem zelo poučen. • H. J., foto: J. Cigler Naša družina Naša družina šteje štiri člane. A ti je v službi v Alpe-touru. Mami dela v knjižnici. Imam brata Mateja, ki je še dojenček. Jaz hodim v prvi razred. Tudi jaz se rad igram. Rok Frelih, 1. b r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Bedanec Brada kosmata, flika na rit, po gorah se potepa, živali lovi, ga Kekec prežene za vse žive dni. m Urška Čadež, 5. a r. OŠ Bistrica pri Tržiču aHTrnTrni PUST - Narisala Mateja Gruden, 2. r. OŠ Primskovo Vse tO za prazen • v nic "Kje je moja kravata in kje moj klobuk?!" je kričal oče, mama pa je vsa zmedena iskala zlato zapestnico, ki si jo je nedavno kupila v mestu. "Pojdiva že, zamudila bova predstavo v gledališču!" je zabrundal oče, ko si je nazadnje le nadel klobuk in stopil skozi vrata. Kmalu sem se znašla sama v temni kuhinji. Zvečerilo se je in noč je padla na zemljo. Daleč nekje je skovikala sova, črički so utihnili in po hišah so se prižgale luči. Sama sem sedela v obokani kuhinji, ki jo je oblivala žlatorumena svetloba. Nenadoma je v shrambi nekaj zaropotalo. "Miške imajo svoj ŠOPEK ZA MAMICO -Narisala Bojana Ber-gant, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka direndaj," sem si mislila. Toda zaropotalo je še huje, da sem se kar stresla od strahu. Toda zmagala je radovednost in previdno sem se odpravila proti shrambi. Stopala sem počasi, kajti noge so bile težke. Srce mi je divje tolklo in še dihati si nisem upala. Približala sem se shrambi in zavladal je grozljiv molk. Prekinil ga je še bolj grozljiv ropot v shrambi. Z roko, bolečo od neprestanega tresenja, sem odprla shrambo. V njej sta sedeli dve miški in me prav nedolžno gledali. Prestrašili sta se in zbežali skozi okno. Saj pravim: "Strah je znotraj votel, zunaj pa ga nič ni." Z velikim olajšanjem sem se sesedla na stol in se zagledala v temno noč. Aleksandra Hace, 6. b r. OŠ Jakoba Aljaža Kranj Rok Petrovič Kljub krizi naj bi otroci znali smučati Kranj, marca - Dober mesec je, odkar je naš vrhunski smučar Rok Petrovič izdal knjigo "Kdo, kje, kdaj, kako, zakaj, otroka na smuči?". Knjiga se je priljubila mladim smučarjem in staršem, saj je dragocen pripomoček pri prvih korakih na snegu. ,: f|| "Knjižica je namenjena otrokom nekje - i med tretjim in šestim letom, tistim, ki se w x postavljajo na smuči in tudi staršem. I Mislim namreč, da so starši tisti, ki bi M i morali otroke prvič postaviti na smučke m in jim dati prve informacije. Celo, če f starši sami ne znajo smučati. Prav zato pa sem napisal to knjigo, ki naj bi dala osnove znanja, da vsi starši to lahko na-/ / J redijo," pojasnjuje namen izdaje knji- n.. -j? ^ 8e avtor Rok Petrovič: ji Tako so v knjigi predstavljene wJ igrice s katerimi se začne "zabava" na snegu, pa vse do učenja prvih zavojev. Knjige ni moč kupiti v knjigarnah, pač pa se lahko naroči preko revije Zdravje. In kar ni zanemarljiv podatek - je zastonj. "Revija Zdravje se je javila kot distributer. V zalogi smo imeli tri tisoč izvodov knjige, starši pa so se zanjo zelo zanimali, tako da nam je zaloga že skoraj pošla. Vendar smo sklenili, da če bo interesentov še dovolj, bomo našli nove sponzorje, ki bodo pokrili nove stroške tiska. Tudi tokrat smo imeli sponzorje, tako da je knjiga lahko zastonj... saj vemo, kakšno je stanje v denarnicah večine staršev. Ni pa treba, da ravno otroci iz naše krize "odnesejo" najslabše. Zato, ker so težji časi, mislim, da se ne bi smelo zgoditi, da mladi ne bi znali smučati," pravi Rok Petrovič. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik \ M Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033, 324-034 ZA DOM IN DRUŽINO Petek, 6. marca 1992 UREJA: DANICA DOLENC 13. STRAN (OTSSKMESGLAS Lepotna delavnica v Creini Vzemi si čas 21. in 22. februarja je v veliki spodnji restavraciji hotela Creina pod naslovom CARPE DIEM - Vzemi si čas - delovala nekakšna kozmetična delavnica, Buty servi-ce, v kateri so se predstavili vsi, ki lahko kaj storijo za naš obraz in telo, nas olepšajo od vrha glave do peta. V kateri glavi je zamisel nastala, ne vemo, o prireditvi pa nam je pripovedovala Doris Tudor - Krušec iz Podjetja za trženje Kotin d.o.o., ki je bilo organizator te nenavadne frizerske, kozmetične, pedikerske, fitness in še kakšne druge "štafete", saj so stranke šle iz enih skrbnih rok v druge in prišle ven čisto drugačne, olepšane, Polne samozavesti, skratka prerojene. Restavracija Creine je bila polna malih delavnic, skritih med cvetličnimi aranžmaji. Tu je bil Fitness studio Irena z Orehka, Buty energetic center Cosmanova z Brda, Oblikovanje in nega nohtov Lavička iz Kranja, Frizerstvo Mali iz škofje Loke, Grand hotel Toplice so imele tu svoj program ročne masaže, Alma Nail je skrbela za medikuro in pediku-ro, program nege zob in dlesni so pripravili skupaj Lek, Belli-ne in Zima iz Ljubljane ter fir-rna Corona iz Škofje Loke. Skratka, prav vsi, ki lahko kaj Za zdravo prehrano storijo za naše dobro počutje, za lep videz in našo urejenost. Ženske so imele enkratno priložnost na enem mestu kompletno spremeniti svojo zunanjost, si nadeti svežo, pomladno podobo. V preddverju hotela so svoje najnovejše modele oblačil razstavile tudi tri najvidnejše gorenjske konfekcijske hiše, Gorenjska oblačila, Kroj in Triglav konfekcija. Vsi, ki so prišli, so bili navdušeni in zadovoljni. Organizatorji razmišljajo o ponovitvi. Kdaj bo, vam bomo, drage bralke, pravočasno sporočili, kajti obisk se splača: nekaj storitev je bilo povsem brezplačnih, vse druge pa so bile vsaj za 20 odstotkov cenejše, kot sicer. Bilo pa je vse skupaj zanimivo doživetje že zato, da na enem mestu lahko spoznamo, kaj vse danes lahko storimo za naš lepši videz in boljše počutje. Saj nas veliko še nikoli ni bilo pri kozmetičarki, mar ne?! • D. D. Ta mesec na vrtu Biološki koledar opravil v vrtu nam svetuje, da 9. in 10. marca sejemo dišavnice in listnate vrtnine, 11. in 12. sejemo cvetne vrtnine in okrasne rastline, 13. in 14. sejemo plodovne in listnate vrtnine, to so najboljši dnevi za setev paradižnika, če pa že raste, ga pa prepikiramo, sejemo redkvico in damo kalit krompir. 17. marca sejemo ognjič in okrasne rastline (astre) ter sadimo bob, 18. sejemo okrasne rastline, 21., 22. in 23. sadimo drevje in grmovje, 26., 27. in 28. obrezujemo in cepimo drevje. Slednje dni tudi zalivanje v vrtu najbolj zaleže, če je potrebno seveda. 29. in 30. plevemo in rahljamo prst ter uničujemo škodljivce: škropimo proti plesni, rji, ušem. Zadnji čas je, da pripravimo toplo gredo. Na dno grede damo 10 cm debelo plast listja, nanjo 50 cm plast svežega hlevskega gnoja, nanj 10 cm preperelega hlevskega gnoja in na to še 20 cm debelo plast zemlje, ki mora biti razkužena. Ko gredo napolnimo, počakamo teden dni, da se ogreje, potem sejemo solato, cve-tačo, zelje, ohrovt. Gredo moramo vsak dan zračiti, da znižamo temperaturo v njej, sicer bodo rastline prehitro rasle in bodo "pretegnjene", kot Pravimo. Zalivamo vedno zjutraj, da se do večera rastline posuše m se na njih ne razvija plesen zaradi prevelike vlage. Če pa so nam rastline že ušle z vajeti in so pretegnjene, jih sadimo globlje, ker se predvsem pri zelju in paradižniku razvijejo stranske korenine tudi po tistem delu stebla, ki ga posadimo v zemljo. Tako Posajene rastline imajo čvrsto koreninsko balo in so primernejše za presajanje. Bolj enostaven pripomoček za zgodnje setve in saditve je tunel. Sončni del vrta, kjer najprej skopni sneg, pokrijemo s prozorno polietilensko folijo, kar pospeši ogrevanje zemlje in omogoča zgodnejše setve. Ta košček zemlje moramo obdelati že jese-ni. spomladi pa ga samo zrahljamo in sejemo, prekrijemo zemljo z vrteksom ali covertanom in potem še postavimo tunel. Taka dvojna zaščita omogoča zgodnejši vznik in pobiranje, predvsem solate in redkvice. Do srede marca sejemo v tunel solato, do konca marca pa zgodnje zelje, kolerabico, cvetačo. Se vedno pa tudi marca lahko sejemo paradižnik, jajčevce, papriko in podobno v korito na okenski polici, aprila pa potem vse to prepikiramo v toplo gredo. Ne pozabimo pa v lončke na okenski polici sejati vrtno krešo, saj nam bo dala prepotrebne prve vitamine. Sejmo jo vsakih štirinajst dni, da je bo vedno dovolj na voljo. Pravijo, da ščep kreše, zmiksane v mleku ali preprosto zrezane na solato, da dovolj vitaminov za ves dan. MAKROBIOTIKA (1) Na človekovo zdravje je potrebno gledati celostno - v fizičnem in duševnem smislu in zato je tudi hrana v razvoju osebnosti pomemben element. Zaradi izrednega vpliva navad, reklam in nereda v prehrani nasploh, prehrana mnogim ni vir zdravja, temveč nasprotno - s tem, ko pojemo preveč, hrane ne žvečimo zadosti in imamo porušeno razmerje hranil, se izpostavljamo mnogim boleznim, značilnim za današnji čas. "Nehajmo se slepiti, daje le medicina odgovorna za naše zdravje," opozarja Mojca Nastran, lastnica trgovine Pehar v Škofji Loki, ki je specializirana za zdravo prehrano. "Medicina nima dovolj razvite preventive, ljudje so v tem smislu odvisni predvsem od lastne iznajdljivosti. Medicina ima nalogo, da nas z zdravim načinom življenja in s tem tudi prehranjevanja seznanja, vsak pa se mora sam zavestno odločiti, da spremeni način življenja. Izkušnje, ki si jih pridobi, bodo odločilno vplivale na njegovo nadaljnje ravnanje." Zametki makrobiotike segajo v kitajsko tradicionalno medicino, ki temelji na ravnovesju življenjske energije, kar pomeni zdravje, medtem ko neskladje povzroča bolezen. Če hočemo ohraniti zdravje, moramo pozornost posvetiti ravnovesju med jinom in jangom; živila imajo v sebi karakteristike obeh. V območjih z zmerno klimo je dobro, da v svoj jedilnik vključimo čimveč jin živil, da dosežemo energetsko ravnotežje v organizmu. V mrzlih predelih pa je dobro, da zaužijemo več jang hrane (meso). Makrobiotska prehrana torej ni izključno vegetarijanska. Je zdrava in biološko pol-noveredna, njene glavne sestavine pa so: cela žita in izdelki iz njih, nerafinirana hladno prešana olja, zelenjava vseh vrst, stročnice, sadje, in najrazličnejša semena. Živalska hrana naj bo zastopana v največ osmini celotne prehrane. Pomembno pa je, da je vse, kar pojemo, predelano na čimbolj naraven način. In še recept za tiste, ki bi poskusili spremeniti svojo prehrano. Izbrali smo lečo, ki je pri nas dovolj znana in je ni težko pripraviti. Spada med stročnice, uporabljamo pa jo za pripravo juh, enolončnic, v omaki, prikuhi in solati. LEČA Z GOBAMI Potrebujemo: 200 g leče, 100 g krompirja, 1 čebula, 1 strok česna, lovor, sol in poper. Lečo namočimo in kuhamo skupaj s krompirjem, lovorom in soljo. Dodamo na olju pre-praženo čebulo, prevremo, pretlačimo in popopramo.# M. A. IJoskusimo še me Spinačni zavitek s šampinjoni v smetanovi omaki To kulinarično posebnost, ki jo lahko pripravljamo vse leto (špinača je v zamrzovalnikih, šampinjoni rastejo leto in dan v zaprtih rastiščih), nam je posredovala znana slovenska kuharica in zbiralka posebnih receptov, tudi onih iz diplomatskih kuhinj, Kristina Mere - Matjašič z Bleda. Količine so za 4 osebe. Ugnetemo testo iz 32 dag moke, 3 jajc, 3 žlic olja in solimo. Ugneteno testo zavijemo v prozorno folijo in ga pustimo počivati 30 minut. Medtem operemo in očistimo špinačo, jo na drobno narežemo. Potrebujemo 1 kg špinače. Dušimo jo 10 minut na 4 dag drobno zrezane , čebule in 4 dag zrezane mesnate slanine. Solimo in popramo in večkrat pomešamo. Testo zvaljamo na 30 x 40 cm in špinačo razdelimo po testu. Po špinači naribamo še 5 dag gauda sira, zavijemo v kuhinjsko krpo, povežemo z vrvi- co in zavitek kuhamo v slanem kropu 25 minut. Omaka 30 dag šampinjonov očistimo, operemo ter zrežemo na lističe. Drobno sesekljamo eno čebulo in dušimo šampinjone na maslu ali margarini s čebulo 15 minut. Popramo, solimo, malo pomokamo, popečemo, zalijemo z 1/4 1 juhe in 1/2 del smetane. Omako dobro prevremo in okisamo z nekaj kapljami limoninega soka. Kuhani spinačni zavitek previdno odvijemo, zrežemo na primerno široke rezine, zraven pa ponudimo omako. Pa dober tek! Ogled bio kmetije Hortikulturno društvo Kranj prireja v soboto, 21. marca, izlet v Belo krajino, kjer si bodo člani društva pa tudi drugi, ki bi jih zanimalo, ogledali bio kmetijo v Ziljah blizu Vinice, tkanje platna in izdelavo pisanic v Adlešičih ter še marsikaj zanimivega. Prijavite se lahko v prostorih društva pri Prešernovem gaju v Kranju v petek, 6. in 13., in v ponedeljek, 9. in 16. 3., od 16. do 17. ure. Cena prevoza je 350 SLT. Moda Pisani jeansi Mladi bodo navdušeni, saj * se od jeansa, kaže, ne bodo nikoli ločili. Zapovedovalci mode so mu spremenili le barve. Zakaj ne bi bile kratke hlače, ki se bodo nosile spomladi, iz rumenega jeansa, zraven pa bodo dekleta oblekla prav tako rumeno bluzo, rjav "lajbč" in modro jeans jakno. Lahko pa so hlače dolge, iz rjavega jeansa, zraven pa bo izredno lepo šla toplo rdeča bluza. Morda pa bi se navdušile za rdeče kratke hlače, zeleno bluzo, oboje iz jeansa, jakna pa bi bila iz mehke rumene flanele (v Suknu jo imajo). Ali pa travnato zelene jeans hlače, svetlo modra srajca in temno modra jeans jakna. Ali pa črne hlače, rdeč brezrokavnik in travnato zelena srajca. Nič čudno ne bo izgledal tudi komplet kanarčkovo rumenih hlač in prav take jakne, zraven pa oranžna bluza, ali pa klasično modre jeans hlače, prav tako moder pulover in močno zelena jakna... Razmislite o tej MIX-harmoniji! To pomlad bo TOP! SOBOTA, 7. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.55 Video strani 8.05 Izbor 8.05 Angleščina - Follow me 8.25 Radovedni Taček: Taček in smrček 8.40 Koledar: Marec 8.55 Klub klobuk 10.40 Alf, ponovitev 64. epizode 11.00 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Tok, tok, ponovitev 13.50 Video strani 14.00 Napovednik 14.05 Večerni gost: P. dr. Edvard Kovač 14.55 Tvariete, ponovitev 16.00 Tednik, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Pika in Kit, avstralski risani film 18.10 Rapunzel, ameriški film 19.00 EP, Video strani 19.05 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.10 EPP 20.15 Ona + on 21.15 EPP 21.20 Delo na črno, ameriška nanizanka 22.10 EV Video strani 22.15 TV dnevnik, vreme, šport 22.40 Napovednik 22.45 Sova Murphy Brovvn, ameriška nanizanka Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka Razmerje, ameriški film Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program 2.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 15.50 17.05 17.30 17.45 18.00 18.30 19.00 19.25 19.30 20.00 22.20 23.50 Video strani Sova, ponovitev Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka Klasika Da ne bi bolelo Angleščina v poslovnih stikih Poglej in zadeni Videomeh, 64. oddaja Kremenčkovi, ameriška risana serija Napovednik TV dnevnik RTV Srbija Batman, ameriški film Alternativni program Yutel, eksperimentalni programi 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled programa 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.15 Stari poklici 9.30 Dokumentarni film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Šibenik '91: Klopke, otroška predstava 12.00 Poročila 12.05 Veliki koreografi 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.10 »U kamenu vrele«, 2. del posnetka koncerta 15.15 Ali me je kdo iskal, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 16.00 Poročila 16.20 Jezik in govorica 16.35 Leteči medvedki, risana serija 17.15 Risanka 17.30 Usode: Družina Glavaševič 18.00 Poročila 18.10 V registraturi, dramska nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Me je kdo iskal?, zabavna oddaja 20.50 Dubrovnik - hrvaške Atene 21.20 Ekran brez okvirja 22.35 dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.10 Video strani 16.30 Video strani SLOVENIJA 2 20.15 BATMAN ameriški barvni film; igrajo: Jack Nicholson, Michael Kea ton, Kim Basinger. Film je nastal na osnovi priljubljenega stripa. V ospredju dogajanja je Jack Napier. V fantazijskem, mračnem, zanemarjenem, vendar veličastnem mestecu vlada zlo in njegov vladar predstavlja stalno nevarnost za mesto in njegove prebivalce... 16.40 16.50 17.40 18.30 19.15 19.30 20.05 20.35 22.05 23.40 1.40 TV koledar Nonni in manni, nemško/avstrijsko/španska nadaljevanka New Kinds on the Block, posnetek koncerta Zlatko in detektivi Risanka Dnevnik Pri Huxtablovih, ameriška humoristična nanizanka San Remo '92 Poročil sem se z dekletom z naslovnice, ameriški film Hit DEPO Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 Vox populi 10.45 Dempsev veliki borec, 1. del ameriškega filma 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Intervju: Metka Mencin, ljudska poslanka 21.00 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 22.00 Video grom 23.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe 0.15 Erotična uspavanka Lahko noč TV AVSTRIJA 2 .8.30 Vremenska panorama 14.10 Popotna knjiga iz avstrijskih Alp 15.10 Allegro 16.00 Ozri se po deželi 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče - živali iščejo dom 18.00 Doogie Hovvser 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Deseti človek, ameriški film; Anthonv Hopkins RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Duhovna obzorja, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, kuharsko nasvet, tečaj angleškega jezika - BBC, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. Zabavno glasbena kontaktna oddaja -izmenoma Ugani številko ali Moja je lepša kot tvoja, čestitke, 19.00 -Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - B.zu -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja -14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Velike ideje malih glav -15.00 - Regionalna poročila -15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 17.00 - Glasbena lestvica 333 - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Pot do luči (verska oddaja) 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - Misel za dan - 14.40 -Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Dam-daš -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila -17.00 Športne novice - 18.00 - Novice - osmrtnice - 19.00 - Odpoved programa - KINO 7. marca CENTER amer. krim. film WARSHAWSKI ob 17., 19. in 21. uri STOR-ŽIČ amer. ris. REŠITELJI IZ AVSTRALIJE ob 16. uri, amer. trda erot. SEKS 3000 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, filma HLADEN KOT KAMEN ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA amer. krim. drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 17., 19. in 21. uri RADOVLJICA amer pust. film HOJA PO OGNJU ob 20. uri BLED amer. grozlj. OZEK PREHOD ob 20. uri BOHINJ amer. krim. OBRAČUN V PREDMFSTJU ob 20. uri mssm^mBUkB 14. stran ZANIMIVOSTI Petek, 6. marca 1992 NEDELJA, 8. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.05 Video strani 8.35 Živ žav 9.05 Superbabica, angleška nanizanka 9.30 Plesi pod slovensko lipo, 4. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.10 Kremenčkovi 12.35 Videomeh, ponovitev 13.05 Video strani 14.00 Video strani 14.10 Plava laguna, ameriški film, ponovitev 16.00 Kapitan James Cook, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Zapoznela nevesta, irsko/angleški film 18.35 Bajke med rožami 18.50 TV mernik 18.55 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Zrcalo tedna 20.10 EPP 20.15 Zdravo 21.15 EPP 2V.20J0ftodaata arnkafcfan angleška dokumentarna oddaja 22.30 TV dnevnik, vreme, šport 22.40 Sova Ko se vname star panj, angleška humoristična nanizanka Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka 0.20 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.25 17.40 18.55. 19.30. 20.00 20.55 21.50 22.10 23.15 Video strani Sova, ponovitev Murphv Brovvn, ameriške nanizanke Sovražnikov sovražnik, španska nadaljevanka DP v nogometu: Koper Maribor TV dnevnik: HTV Potovanje, angleška poljudnoznanstvena serija Dekalog, poljska nanizanka Športni pregled Vmesni čas, TV drama Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba 9.15 Stare obrti: Balada o človekovih dlaneh 9.30 Platon in Atlantida, dokumentarni film 10.00 Prenos maše iz baročna cerkve Sv. Marije v Varaždinu 11.10 Nedeljski živec, otroška oddaja 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Slika na sliko 14.25 Poročila 15.05 Leteči medvedki, risana serija 15.30 Show Rudija Carrella 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Mozart na turneji, dokumentarna serija 18.00 Poročila 18.10 Življenjske preizkušnje 19.30 Dnevnik 20.00 Tujec, 1/3 del nadaljevanke 21.30 Sedma noč 22.30 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 16.45 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Rdeči prah, ameriški film; Clark Gable, Jean Harlovv 19.15 TVfortuna 19.30 TV dnevnik 20.00 Hollywoodski spomini 21.05 Bagdad Cafe, ameriška humoristična nanizanka 21.30 Blue Moon SLOVENIJA 1 17.10 ZAPOZNELA NEVESTA irsko-angleški barvni film; igrajo: Donald McCann, Saskia Re-eves, Ciaran Hinds in drugi. Sredi mogočne irske pokrajine se na prelomu stoletja odvija nenavadna ljubezenska zgodba: na kmetiji živijo Sarah, mlado, čedno in samozavestno dekle in dva sinova umrlega gospodarja, ki se oba vanjo zaljubita. Ona obema ljubezen vrača. 22.30 Prostor v visoki družbi, angleški film; Simone Signo-ret, Laurence Harvev 0.15 Video strani KANALA 9.00 Ponovitev programa prejšnje nedelje 20.00 Dempsev - veliki borec, 2. zadnji del ameriškega filma; Treat VVilliams 21.35 Intervju: Metka Mencin, ponovitev 21.50 Kupček za davek 22.00 Ponovitev filma na željo gledalcev: Mala mama, nemško/jugoslovanski film TV AVSTRIJA l 9.00 12.00 12.30 13.00 13.10 13.35 15.25 15.30 15.55 16.15 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 19.48 20.15 21.10 21.55 22.00 0.00 0.30 Jutranji program Tednik Orientacija Čas v sliki Doogie Hovvser Noč pred poroko, ameriški film; Katherine Hepburn, Ca- ry Grant Biblija za otroke Jaz in ti, otroški program: Hobotnica, kviz Jaz in ti, pregled otroškega programa za prihodnji teden Dekle iz mesta Mini čas v sliki X-large Čas v sliki X-large Srečna družina Čas v sliki Šport Regina na stopnicah, nadaljevanka Red in kaos: 100 let Josepha VVeinheberja Vizije Mož iz zastavljalnice, TV film Gustav Mahler Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Pričetek, ura za najmlajše, minute z godbami na pihala, Slovenci v svetu, Špikov kot, kuharski nasveti, kupim - prodam, Nedeljsko popoldne, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.20 - Za ljubitelje klasike -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domaČe na Kranjskem radiu - 12.00 - Brezplačni mali oglasi - 13.00 - Danes do trinajstih - 13.20 - Dobrodošli med praznovalci - 15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - športna oddaja -18.00 - Regionalna poročila - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - športne novice - 10.20 - Drugi del oddaje o krompirju - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi -13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96.4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis -pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po ki-nodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa - KINO 8. marca CENTER amer. krim. film WARSHAWSKI ob 17. in 19. uri, amer. krim. drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 21. uri STORŽIČ amer. pust. film LICENCA ZA UBIJANJE ob 16. uri, amer. trda erot. SEKS 3000 ob 18.15 in 20. uri ŽF.LEZAR amer. akcij, film HLADEN KOT KAMEN ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 21. uri DUPLICA amer. akcij, film TATOVI PORSHEJEV ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. LJUBEZENSKI STROJ ob 21 uri TRŽIČ amer. ris. REŠITELJI IZ AVSTRALIJE ob 18. uri, amer. krim. drama DOBER POLICAJ ob 20. uri RADOVLJICA amer. kom. FANTASTIČNA BRATA BAKER ob 18. uri, amer. zgod. krim. IME ROŽE ob 20. uri BLED amer. avant. film ČLOVEK NA BEGU ob 18. uri, amer. pust. film OBRAČUN V PREDMESTJU ob 20. uri BOHINJ amer. grozlj. OZEK PREHOD ob 20. uri Pomlad prihaja v deželo in kmalu bo vse vzbrstelo, ozele-nelo in zacvetelo pa ptički bodo v jutrih žvrgoleli pa na polju se bodo začela spomladanska dela. Ob vsem tem vzradoščenem prebujanju narave pa bomo na sončni strani Alp- srečevali same mrke, potrte in žalostne obraze načeloma hudo obubožane raje, ki se bo vrgla v vsesplošne in za prvo demokratično oblast hudo sramotne štrajke. Veliko vprašanje je sicer, proti komu se v teh razmerah sploh lahko štrajka? Proti managerjem v podjetjih? Nak! Managerji bodo enkrat za spremembo prostodušno pogrunta-li, da so v resnici in po naravi stvari pravzaprav samo upravljavci in nameščenci lastnikov. Proti lastnikom? Dvakrat nak! Lastnikov sploh še ni, ker se je s privatizacijskim zakonom moralo več kot leto dni mečkati, da je zdaj primečkal na svoj start! Proti komu potlej? Proti vladi?!? Saj ta vlada pa ja nič ne more, lepo vas prosim! Vse od izvolitev sem se je šla en cigumigu, mačke strigu in pridelala na področju gospodarske strategije en sam ljubi nič, da o drugem sploh ne izgubljamo besed. Povolilno obdobje jih je bilo en sam ljubi protikomunizem, ko so padale prenekatere sposobne glave in gojili so brezmejno oblastniško samoljubje. Kmalu seje pač moralo izkazati, da jim gre za preganjanje samo tistih totalitarizmov, ki niso »naši«. In tedaj seje začel strankarski krah in nejevera v TEMA TEDNA Cigumigu, mačke strigu tako pozicijo, ki je zmožna v parlamentu producirati tak pri-mitivizem, da ti gredo lasje pokonci. Saj je res, da tudi drugod po svetu v nobenem parlamentu ne sadijo rožic, ampak kar je preveč, je pač preveč. V britanskem parlamentu bi padli dol od rezanja, če bi prišel za govorniški oder poslanec in dejal: »...Sem samo ubog kmet, ki nič ne ve in ne zna povedati, ampak bom vseeno nekaj povedal...« Protikomunizem ali novodobni totalitarizem se je najbolj izživljal na lokalni ravni, v republiškem središču pa le nad tistimi, ki so bili na ključnih položajih in ki so bili tako pogubno neumni, da so bili nestrankarsko opredeljeni. Se pravi: niso imeli zaslombe v kakšni stranki vladne koalicije, pa so frčali, vsej njihovi prizna- ni strokovnosti navkljub. Cigumigu, mačke boš strigu! Zakaj pa nisi hotel biti naš ali vsaj član tistih, ki so v naši oblastni koaliciji! In tako so bili na mačje striženje poslani vsi, ki so bili pogumno izven - samo neprimeren svetovni nazor se jim je prilepil, pa smo šli adijo. Zato osebno spuščam jako čudne in na pol histerične zvoke, kadarkoli že ugledam kakšne javnomnenjske ankete o popularnosti, ki več ali manj vedno operirajo s ključnimi obrazi naše politične in ministrske scene. In štejem: prvi -se ve kdo - je bil komunist; drugi komunist; tretji komunist; četrti komunist; peti, šesti, sedmi... Osmi? Buh! Ortodoksni komunist!! Dvanajsti? No ja, ta končno ni bil komunist! Same komunistične face, ki se jim zaradi neprimernega svetovnega nazora ni zgodilo čisto nič! Zaščiteni kot medvedje! In na bivše sodruge, ki jih cigumigu vržejo na cesto, se požvižgajo! Juhuhu, hojladri in hojlahej, mi gremo naprej - če me hoč', me pa glej! Naravnost zagnusi se ti vse skupaj, ko pri-lezeš s podstrešja s kakšno staro knjižico Prešernove družbe -da je bila ja večja naklada in večji avtorski honorar! - ki jo je spisal neki današnji antikomu-nist, v njej pa z neizmerno strastjo in gorečo pripadnostjo socialistični ideji orisal lepote komunizma na vasi in v mestu. In ko bereš vse te kozlarije, ti radio spet pove, da so odžagali tega in tega, ker ni imel pravšnjega svetovnega nazora! Za kozlat! Vse skupaj bi lahko zreduci-rali na hudo pomanjkanje etičnih in družbenih vrednot. Taka »morala« pa poraja tudi vsakršne druge družbene odklone, vse skupaj pa ob cigumigu pravni državi predstavlja en sam ljubi kaos. Poraja se vsakršna mafija, proletariat pa nemočno gleda in strada, ne ve-doč, kaj bi, saj je izgubil čisto vsako orientacijo, koga je pravzaprav treba zabosti in zaklati. V taki situaciji štrajki ne bodo prinesli nič ali samo kakšne kapljice. Edina rešitev je v tem, da se tisti, ki so nas nagnali v cigumigu, čimprej poberejo in da z volitvami spravimo na plan nove ljudi. Bognedaj, da bi se potem neskončni cigumigu spet začel, v obtoževanju prejšnjih, kaj in koliko so kradli in kje vse so ga srali. Potem bomo v cigumigu špilu na veke vekov...© D. Sedej w So na Toneta Cuffarja pozabili? Delavski dom propada Po silni novodobni vnemi, da je treba nemudoma preimenovati tiste šole, ki nosijo imena herojev, borcev, kurirjev, predvsem pa komunistov, slovijo zlasti lokalni demosovski jurišniki po občinah tu in tam. V redu! Vse bi drugačemisleči, ki bodo do smrti ponosni na antifašistični odpor, še nekako požrli, če bi bili pobudniki teh preimenovanj vsaj dosledni in izbrisali z obličja te zemlje čisto vse komuniste! Tako se vam pa zgodi, da recimo v jeseniški občini hočejo preimenovati štiri osnovne šole, Id nosijo imena borcev in kurirjev in odredov, na tazaresne in velike komuniste pa kar pozabljajo. Tone Čufar, po katerem nosi ime največja jeseniška šola, je bil res pisatelj, bil pa je tudi velik in zagrizen komunist. Bil je celo idejni vodja jeseniških komunistov in med drugim je marksistično vzgajal skrivaj, kar pod odrom.. Hočete še kaj, ali bo čisto dovolj, da se vehementno spravite še nad Toneta Ču-farja? • D. S. Delavski dom pri Jelenu na Jesenicah nasproti Železarne je že dolgo dolgo časa pravi pastorek. Leta 1940 ga je kupila jeseniška Železarna, ki pa očitno vanj ni kaj prida vlagala, kaj šele da bi ga -zaščiten je kot kulturni spomenik - vzdrževala. Tega bremena ni nikoli zmogla tudi občina, tako da danes pred vsemi očmi hitro propada in se bo prej ali slej kar sam od sebe podrl. Danes je vanj mogoče priti kadarkoli in kjerkoli že hočete: tudi skozi razbite šipe in majava vrata. Predvsem starejši Jeseničani, ki se pomena delavskega doma dobro zavedajo, so ogorčeni. A kaj pomaga, ko ni denarja in ga verjetno še lep čas tudi ne bo... • D. S. Bankirski in poštarski gospodov dan Naj upokojenci hodijo kar peš? Dandanes številni upokojenci zares težko živijo. S pokojninami, ki jim jih danes odmerja država, marsikdo, ki plača vse položnice, še za kruh in mleko nima več. Piskrček k takemu stanju so primaknili tudi naši vrli poslanci, ki zavlačujejo in zavlačujejo s sprejetjem pokojninskega zakona, po katerem naj bi se pokojnine usklajevale z rastjo plač. Zato je popolnoma razumljivo, da upokojenci - tako kot še druge kategorije vedno bolj obubožanega prebivalstva na sončni strani Alp - skrbno preračunajo vsak izdatek In tiste tolarčke, ki jih dobijo, stokrat preobrnejo. Kranjski upokojenci so zatorej januarja in februarja letos preračunali tudi CENE oziroma PODRAŽITEV prevozov v mestnem prometu. In ugotovili: Alpetour jim je mestni prevoz januarja tako krepko podražil, da so se prijeli za glavo! Kar za 53 odstotkov je šla vozovnicam cena gor: od 300 na 460 tolarjev in pristala na 700 tolarjev! Ne bi pa tega Alpetouru tako zamerili, če ne bi, iznajdljivi, kot so, vzeli pod lupo podražitev vozovnic na relaciji Kranj - Ljubljana. Na tej relaciji pa so podražili vozovnice januarja od 80 na 100 tolarjev ali »samo« za 25 odstotkov! In potem so se spraševali: mar pri Alpetourju ločijo privilegirane in manj privilegirane kategorije ljudi? Mar ni podražitev mestnega prometa za kar 50 odstotkov prehuda? Mar je upokojence res treba tako hudo udariti, češ januarja, ko je sneg in led, pa hodite kar peš? Vendar pa so za marec pri Alpetourju ostali pri 700 tolarjih, kar je malce pomirilo razburjene upokojence, ki upajo, da naj bi tako ostalo vsaj še mesec ali dva, pa bodo »kvit«. Vprašanje pa je, kako bodo pri Alpetourju njihovo željo lahko upoštevali, saj pravijo, da jih inflacija že tepe in da ni realno pričakovati, da bi mogli kaj dolgo upoštevati tovrstne želje upokojencev... • D. S. Turizem nam dokaj plaho trka na vrata, zato bi vse, kar se nam ponuja, morali zagrabiti z vsemi štirimi! A kaj, ko je navada železna srajca ali drugače: ni vraga, ki bi lahko kakorkoli premaknil monopoliste v turističnih krajih. Tako je na Bledu in v Kranjski Gori še vedno lepa navada, da se pošta in banka - Ljubljanska seveda • zaprejo ob sobotah sredi dopoldneva. Da ne govorimo -bognedaj! - o nedelji, ki je gospodov dan tako za bankirske kot poštne menjalnice, pa naj se pred vrati tare turistov, kolikor se jih že hoče. V Kranjski Gori zadrego turistov rešuje izključno le menjava v Turisti- čnem društvu, kjer pa potemtakem opravljajo storitve tudi za Ljubljansko banko, saj navsezadnje marke, šilinge in lire nosijo v banko. Hudo pa jim je, če je naval prevelik in nimajo toliko tolarske gotovine, kot je zahtevajo tolarjev željni turisti. Da bi si večjo količino tolarjev izposodili, pa sploh ne pride v poštev: so občutno predragi, tako zelo, da jih ne pokrije niti provizija. Če bi mene vprašali, jim dam zastonj nasvet: v vsem postanite stranka SKB, kjer menjalniški tolarji ne bodo nič obremenjeni in tudi prevoz bi se že nekako dal »zrihtati«. Bomo potem videli, ali bo nedelja v sezoni še Ljubljanske banke in gorenjske pošte gospodov dan!« D. S. Prosim, ne motite - Takšna-le opozorila svetovljani običajno obešajo na vrata hotelskih sob, ko imajo "nekaj" za bregom. Mi smo ga dokumentirali na vratih ene od pisarn nekega kranjskega podjetja. Le kaj je uradnik za njimi počel sredi belega dopoldneva? Fo-to: J. Cigler REPORTAŽA Stopovi naj naj izbranci leta 1991 PAR VIKTORJEV IN PAR LIMON Ljubljana - Podelitev Stopovih Viktorjev in li-jnpn je bila v stilu: elitni hotel, elitni povabljenci od dr. Pluta, dr. Ribičiča, Žaklja, Gosaka, Mateje Svet, teve urednikov in zvezd s slovenske estrade od Helene Blagne do Petra Lovšina in Alenke Pinterič in še koga. Jokal ni lihče, niti zdaj že stalni aboniranki na limone. Zadovoljen je bil tudi Miha Brun, v.d. Urednika Stopa: show je bil, kot se sika. Miha Brun, v.d.direktor Stopa: "Toliko kandidatov, pa tako malo '"ion, se vam ne zdi minister Kacin?" čeprav so v modi zadnje ča-Se tudi drugi pridelki z južnih m°rij, pa revija STOP prav nemoderno vztraja pri klasičnih Imonah za vse kikse, spodrs-'Jaje in spodrsljajčke, velike in ^ale minuse, zamere in zamejce za obraze, ki jih slišimo ali v'dimo v javnih medijih. (Na Srečo ali nesrečo je tisk pri tem P°vsem krivično prezrt). Priganja s pozitivnim predznakom pa, kot se ve, nosijo dosti "flenitnejše ime - viktor, ki se Podeli za vse nasmehe, prijaznost, simpatičnost, pogum, zdr-*'j'Vost in kar je še drugih čed-°sti, ki krasijo ljudi ob jav-em oglašanju in nastopih. Le-?Sr>ji kipec za naj naj nastopajo sta prav gotovo zasluženo j1 obila Jelko Kacin, minister za ■^formiranje in Marjan Jer-ran; radijski novinar. Medtem ° je Jelko Kacin na svojih daJ že zgodovinskih konferen-an v času desetdnevne vojne v 'oveniji nazorno pokazal, ka-P° se stvari streže, se pravi intoniranju javnosti, pa je Mar- jan Jerman v vojni na hrvaških tleh pokazal, kaj je to biti novinar v vojni. Do tu vse lepo in prav, aplavz sta si oba viktorja več kot zaslužila. Pri nagradah z negativnim predznakom, to je pri limonah, pa se je zdelo, kot da so obe dobitnici, Sašo Gerdej in Metko Centrih Vogelnik izžrebali. Toda to ju ni posebno motilo, občinstva na svečani podelitvi v hotelu Bellvue pa tudi ne -zadovoljni so bili vsi skupaj, da sta kisli priznanji - dober kg limon v stekleni skledi - prejeli vsekakor obe od glave do peta očarljivi gospe. Obe bi si zaslužili še kakšno priznanje za profesionalno pokončno držo, smisel za humor in vedrino, s katero sta to prenesli in še posebej, ker to sploh ni bilo prvič. Tako kot oba dobitnika z Viktorjema pa sta tudi dobitnici limon dajali intervjuje levo in desno, kajti mediji so zato, da iz vsega tega naredijo dogodek in da imajo tudi bralci in gledalci od vsega tudi svoj delček. selena Blagne je na prireditvi odtajala začetni led, vročino pa je do Vrelišča dvignil šele Peter Lovšin z nekdanjimi Pankrti. Jelko Kacin v intervjuju za Gorenjski glas Popularnost je včasih sitna reč, kako prenašate takšna priznanja, kot je Stopov viktor? "Ne obremenjuje me preveč. Viktorja razumem kot posledico obdobja, v katerem smo vsi skupaj dozoreli ob vsem, kar smo od junija dalje doživljali. Slovenci smo takrat postali zgodovinski narod, danes ga ni, ki bi jamral, da nas je malo in bi jokal nad skupno usodo. Nasprotno - čuti se pozitiven naboj, samozaupanje - vse pa je posledica izkušenj, ki smo jih skupaj opravili profesionalno in učinkovi-'Sk.ft&?JHHMMH to. Viktorje posledica tega, da smo delali z ljudmi v 'živo'. Vsak moj odgovor, odbito žogico so ljudje razumeli kot svoj odgovor naši in tuji javnosti, nasprotnikom in novinarjem. Viktor je zato rezultat skupnega in izjemnega sodelovanja." Sedanja vloga vam je napisana na kožo. Imate občutek, da bi se tako znašli prav v vsaki situaciji? "Vsaka dosedanja vloga mi je bila pisana na kožo. Kaj hudega pa me bo še doletelo, ne vem. Toliko pa se spet ne cenim, da sem mojster tudi za babištvo in težko industrijo. To so gotovo panoge, kjer se ne bi znašel." Uspešnega moškega naredi njegova žena, pravijo. Se strinjate? "No, to je že druga zgodba. Bi mi kdo verjel, če bi trdil, da imam doma take razmere, da sem vsega hudega vajen in potem je lahko biti drugje uspešen. V glavnem pa drži, da posli, ki jih zdaj opravljam, zahtevajo celega človeka. Vse, kar se dogaja doma, je zdaj po sili razmer ženina domena in dolžnost, da ne rečem pravica ali monopol ali celo 'štrafnga'". Bi tudi sami radi komu podelili recimo limono? "Saški Gerdej vsekakor ne. V medijih bi se našlo kar nekaj takih, ki ne poznajo več dvojine, sklanjatev in še česa, ki bi bolj zaslužili ta sadež kot Saša. Posel opravlja korektno, ne vem po kakšni norosti in nesporazumu je že drugič dobila tole vitaminsko injekcijo." Bi limono radi podelili tudi komu v politiki? "Dandanes se res na veliko delijo naokoli južni sadeži, prinašalcev tega sadja je kar precej in bi si gotovo zaslužili kakšno limonsko opozorilo. Prava plat Viktorjev in limon pa je, po moje, da sta to kolektivni priznanji, veliko ljudi ima zasluge za to, da nekdo dobi viktorja ali limono. Če bi še kaj rekel o tem, bi pa to bilo že zlorabljanje oblasti in funkcije ministra za informiranje: slovenska država bi se zaradi tega lahko osebno skozi Kacina in demokratsko stranko, ki ji pripadam, znašala nad drugimi strankami in političnimi velmožmi. Tega si pač ne morem privoščiti." Tudi Metka Centrih Vogelnik je prijazno odgovorila ne nekaj vprašanj. Niste preveč žalostni zaradi kislega priznanja? Uf "^r' Javnem delu Je vsa'c izpostavljen tako hvalam kot grajam, obo-*'' " je pa je treba jemati resno. Limona ' me ni prizadela, me pa sili k ra/ mišljanju, kaj sem dobro naredila I * in česa nisem." Limono so vam prisodili za delo na radiu in to kranjskem. Bolj vas M poznamo kot televizijsko napovedovalko in povezovalko... t "Res največ delam za televizijo. . J Hotela pa sem se preskusiti tudi v i l novem mediu, na radiu. Bilo mi je v veselje, imam znanje, izkušnje. Po moje rezultat ni bil tako slab, kot kaže limona." Boste zdaj rekli radiu adijo? "Nisem, človek, ki kar takoj vrže puško v koruzo. Tudi nisem pripravljena zbirati limon, tale je bila že druga. Trudim se, da delo opravljam kar se da korektno. Sicer pa, saj poznate tisto, če dobro delaš, še že najde kdo, ki te skuša onemogočiti. Sama pa pravim - obrnimo list in gremo naprej." arjan Jerman - viktor 92: "Saška, pa limono, ne me hecat!" • Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik y Saša Gerdej je bila na prireditvi nasmejana, kot da bi prejela viktorja, ne pa limono. Kaj menite, ta tretja limona lahko pomeni kakšno katastrofo za vas? "Sem najbolj prijazna oseba, kar' jih je, limone pa dobivam za neprimeren odnos do gledalcev, za jecljanje, praskanje po glavi in ponavljanje, zadnja je bila za spakova-nje." Ste pa s tem naredili veliko reklame za svoj medij? "Seveda, trije intervjuji prejšnji teden, dva na prireditvi, ali ni dovolj?" Kaj menite o kriterijih za dodeli-r KI tev limon in Viktorjev? "Kriteriji? Saj jih ni. Mateja Svet je dobila viktorja, ker je prišla prva v cilj, Janez Lombergar, naredil je čudeže v otroškem in mladinskem programu, pa je dobil viktorja, ker je po dveh mesecih bolniške prišel v službo, ne pa za svoje delovne uspehe. So potem to kakšni kriteriji?" Bi jih bilo treba sploh izdelati? "Po takšnih kakršni so zdaj, lahko vsak, ki se pojavi na ekranu, nekaj dobi. Sicer pa bi morali vse skupaj jemati malo manj resno. Vsa čast obema letošnjima Viktorjema; za limoni pa velja - dobro je, če se piše o tem, če se govori, - če že ne dobro, pa manj dobro, ampak, da se sploh govori." PONEDELJEK, 9. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 9.05 10.10 11.00 11.15 11.30 11.45 12.00 12.05 16.15 16.55 16.30 17.00 17.10 17.20 17.20 17.35 18.10 18.35 18.45 19.05 19.24 19.30 20.00 20.05 20.25 20.35 21.40 21.55 22.35 22.25 23.05 0.35 Video strani Festival otroške in vedre pesmi '88 Karkoli drugega bi bilo pohlepno, ponovitev angleške nadaljevanke TV mernik, ponovitev Forum, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Poročila Video strani Video strani Poslovne informacije Podarim - dobim, ponovitev TV dnevnik Slovenska kronika Program za otroke Radovedni Taček: Lutka Jelenček, serija HTV Obzorja duha, ponovitev EP, Video strani Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja Risanka EPP TV dnevnik, vreme, šport EPP Nadloge gospoda Beana, angleška nanizanka EPP Svet na zaslonu Nore gobe, drama HTV EP, Video strani TV dnevnik, vreme, šport Napovednik Sova Svetnik, angleška nanizanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.40 16.50 18.10 18.30 19.00 19.25 19.30 20.05 20.30 21.25 21.55 22.25 22.45 0.20 Video strani Sova, ponovitev Ko se vname star panj, angleška nanizanka Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka Euroritem DP v nogometu: Koper - Maribor Videošpon Napovednik TV dnevnik, Koper-Capodi- stria Žarišče Znanost in resnica Videogodba Alpe - Donava - Jadran Sedma steza Gospa, ki izginja, angleški film Yutel, eksperimentalni program » 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.15 Stare obrti 9.35 Grška Sicilija 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Srečni ljudje, serija za otroke 11.20 Zlatarjevo zlato, lutkovna serija 11.35 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Lovejov, angleška nanizanka 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 Nedeljski živec 16.00 Poročila 16.15 TV razstava in pregled sporeda 16.25 Poročila v angleščini 18.00 Poročila 16.15 TV razstava Pregled sporeda 16.25 Poročila v angleščini 16.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.10 Besede, besede, besede 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Svet športa 20.50 Hrvaška v svetu 21.25 7/7, zunanjepolitična oddaja 21.45 Dnevnik 22.10 Ogenj, opera B. Bersa 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija - Daktari, ška nanizanka SLOVENIJA 1 20.05 GOSPOD BEAN angleška barvna humoristična nanizanka; glavna vloga: Ro-wan Atkinson. Gospod Bean je neustavljiv: vsakdanje situacije in težavice rešuje z domnevno zvitostjo, ki pa se praviloma sprevrže v kaos, zmedo, junakovo zadrego. 19.30 Dnevnik 20.05 Popolna tujca, humoristična nanizanka 20.35 Šeherezada, francosko/italijanska nadaljevanka 21.25 Električni kavboj 22.00 Gabrielov ogenj, ameriške nadaljevanka 22.50 Brez toka 23.50 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev sobotnega programa 10.30 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 19.00 A shop 19.15 Rolanje s hobotnico, glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.50 Businness - Velika poslovna igra 21.15 Vroče maščevanje, ameriški barvni film; Richard Hatch 22.50 Dance Session, oddaja o modernem plesu 23.35 A Shop TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Velike ceste sveta 17.00 Lipova ulica 18.00 Doogie Hovvser 18.30 Srček, oddaja z Rudijem Car- rellom 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Vaški zdravnik 21.00 Novo v kinu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22.30 Sestra Sol in prostitutke iz Manile 23.15 Sporna vprašanja 0.15 Hello Austria, hello Vienna, ponovitev 0.45 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, glasbena rubrika -klasična glasba, pregled nastopov gorenjskih športnikov, Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualna tema, čestitke poslušalcev, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.000 -Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna -14.20 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) -15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - l. RADIO ZM 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - Misle za dan - 14.30 -Devizni tečaj -14.40 - Lepota not in tonov - 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - Gorenjski glas se predstavlja - 17.00 - Športne novice -17.10 - Otorški program 18.00 - Novice - 18.15 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved progra ma - KINO 9. marca CENTER amer. krim. film WARSHAWSKI ob 16., 18. in 20. uri STOR-ŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. krim. drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 19. uri RADOVLJICA amer pust. film HOJA PO OGNJU ob 20. uri BLED amer. zgod. krim. IME ROŽE ob 20. uri GLASBENI KOTIČEK TOREK, 10. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.40 Video strani 8.50 Program za otroke Zgodbe iz školjke 9.50 Nekoč je bilo ...življenje... 10.15 Angleščina: Follovv me 10.35 Kamnine šmarske cerkve 10.40 Zakaj rib v vodi ne zebe 10.45 Kako se premikajo lutke 10.50 Euroritem, ponovitev 11.10 Sedma steza, ponovitev 11.30 Da ne bi bolelo 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.30 Video strani 14.45 Gospa, ki izginja, ponovitev angleškega filma 16.20 Mostovi, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Risanka 17.30 Alf, ameriška nanizanka 18.00 Niko Kurent: Obuti maček, posnetek 2. dela lutkovne igrice 18.25 EP, Video strani 18.30 Svet poroča 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 EPP 20.05 Pravi junak, angleška nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Novosti založb: Odprta knjiga 21.10 Osmi dan 22.00 EP, Video strani 22.05 TV dnevnik, vreme, šport 22.30 Poslovna borza 22.40 Avstralija, prikloni se, avstralska dokumentarna oddaja 23.10 Sova Chelmsford leta 123, angleška nanizanka Svetnik, angleška nadaljevanka 0.25 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.45 15.55 17.30 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.30 21.25 23.25 23.55 Video strani Sova, ponovitev Svetnik, angleška nanizanka Zvezdne steze - Naslednja generacija, ameriška nanizanka Slovenci v zamejstvu Regionalni programi - Koper Orion Napovednik TV dnevnik, Sarajevo EPP Žarišče Nixon, angleška dokumentarna serija Omizje: Slovenija in politika Alternativni program: Talk show Yutel l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled programa 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.15 Stari poklici 9.20 Anton Pavlovec - Čehov, dokumentarni film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Mali veliki svet 11.35 Dragi John 12.00 Poročila 12.05 Lovejov, angleška nanizanka 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.10 Gabrijelov ogenj, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Risanka 15.10 Šeherezada 16.00 Poročila 16.15 Veni, vidi 16.45 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter 21.05 Razseljena Hrvaška 21.50 Glasba 22.05 Dnevnik 22.25 Fluid 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA SLOVENIJA 1 20.05 PRAVI JUNAK, angleška nadaljevanka. Hugh zagrizeno dela, da bi se mu povrnila nekdanja telesna sposobnost. Odločen je, da bo kmalu spet letel. Na veliko grozo njegove matere, ki upa, da se to ne bo nikoli zgodilo. Podpira pa ga Marjorie, saj ve, da je to zanj življenjskega pome- 16.15 Malavizija, ameriška nanizanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Odloženi raj. angleška nanizanka 21.00 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka 21.25 Jazz 22.00 Šeherezada, francosko/italijanska nadaljevanka 22.50 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Vroče maščevanje, ameriški barvni film 19.00 A Shop 19.15 Rolanje s hobotnico, glasbena oddaja 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 S kolesom vzdolž Himalaje, potopisna serija 21.05 Pravica ljudstva, ameriški barvni film; Michael Ontkean 22.40 Greentovvn Jazz Band v Ameriki 23.05 A Shop TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 16.45 Biblija v slikah 17.30 Orientacija 18.00 Doogie Hovvser, serija 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Da ali ne 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, Domače novice I, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, torkovo popoldne z Bracom Korenom, vmes čestitke in obvestila, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Oziramo se - 13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - 1. RADIO ŽIRI 15.55 Video strani 16.05 TV koledar 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - Misel za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Vaš bančni svetovalec - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Aktualna tema - 18.00 - Novice - 18.10 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - KINO 10. marca CENTER amer. krim. film VVARSHAVVSKI ob 16., 18. in 20. uri STOR- ŽIĆ amer. trda erot. SEKS 3000 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film HLADEN KOT KAMEN ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. krim. film SMRTNE MISLI ob 20. uri Novi predlog: George Michael & Elton John - Don't Let The Sun go Dovrn On me Tokrat poklanjamo kar dve nagradi: Prvo GOSTILNA PRI ZALO-GARJU (tel.: 064/64-083). Tja bo odšla na 2 VEČERJI naša iz-žrebanka MARIJA FERKULJ, Britof 304, iz KRANJA. Dober tek! Srečo pri žrebu pa je imela tudi VERA NASTRAN, Studeno 16, iz Železnikov, ki dobi nagrado v PARFUMERIJI "HELENA" v Frankovem naselju v Skofji Loki. Čestitam! Bralci Gorenjskega glasa glasujte za svojo pesem, čakajo vas lepe nagrade! KUPON domača pesem GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI Vabljeni v glasbeno sredo, 12. marca, od 16. do 19. ure na valovih RADIA ŽIRI. Tokrat bo čisto zares naša gostja Helena Blagne, vodilna na domači lestvici RŽ in GORENJSKEGA GLASA. Pripravite vprašanja! DOMAČA LESTVICA 1. Helena Blagne Nocoj 2. Čuki Rdeča mašna 3. Donjuan Rad bi ti rekel... 4. Miki Šarac Lizika 5. U'redu Na vrhu nebotičnika 6. Ivo Radin Pesem srca 7. ZlatkoDobrič Bele ladje Novi predlog: Ultrazvok - V senci mrtvih trav Tuja lestvica 1. Guns'n Roses Don't cry 2. Oueen The Show must go on 3. Michael Jackson Black or VVhite 4. Nirvana Smeli Like Ten Špirit 5. Scorpions Send me an Angel 6. Boy George Hare Krishma 7. Vaja Con Dios What's a Woman Z Beneškega karnevala Od elegance do podgan Sončkov kot tuja pesem novi predlog Naslov: Kupončke pošljite na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri! Pust je dobil svoje in mi navadni ljudje smo za razliko od onih v slovenskem parlamentu sneli maske in se vrnili v kakršnokoli že realnost. Letošnja slovenska pustna scena se najbrž ni izneverila prejšnjim desetim. Pustni plesi, zabave, pustni sprevodi, kurenti, laufarji, Cerknica in podobne zadeve so se kakopak zgodile. Tisti, ki ste si tokrat od pusta obetali nekaj več, ste se najbrž odpravili na tovrstne prireditve v tujino. Eden največjih pustnih karnevalov že vrsto let privablja reke turistov v Benetke. Mesto na kolih, Meka za umetnike, ljubezenska srečanja in Japonce s fotoaparati, je te dni doživljalo pravi stampedo. Po nacionalni strukturi črede smo za Italijani drugo mesto zasedli Slovenci. Kljub temu da se Benetke znanstveno dokazano vsako leto en malo pogreznejo, da je glasbeni koncert Pink Flovdov pred dvema letoma čez noč pri-' delal dve toni smeti in odstop beneškega župana, da so lani zaradi Zalivske vojne karneval odpovedali, da se italijanske oblasti še vedno niso odločile ali Benetke ali turizem, so bila prejšnjo soboto parkirišča v Li-du polna. Res, vse poti so vodile proti Markovemu trgu, a me občutek nikakor ne vara, če re- čem, da so bile množice turistov manj goste kot prejšnja leta, manj obiskovalcev je bilo našemljenih, zagotovo pa je bilo zelo pogosto slišati slovensko govorico. Mesto samo, ozke ulice, kanali, mostiči, občutek, ki ga daje množica, glasba, veselje in ples vsepovsod, ljudje z vsega sveta, stojnice in prodajalne s karnevalskimi spominki, pizze, špageti... predvsem pa, letos sicer manj pogoste pa vendar izstopajoče, tradicionalne maske iz časov cvetoče Beneške republike, to je tisto, kar vabi znova in znova. Doži, markizi, harle-kini, nasoni, lune, sonca, snežinke, smrti, veselja, žalosti so do perfekcije izdelane maske, ki se s pravo eleganco sprehajajo med množico in narcisoidno požirajo fotografij željnim turistom. Pa vendar. V razkošnih hotelih, izza katerih oken se na internih pustnih plesih dogaja tisti high Beneški karneval, ki je dostopen le za visoko družbo, za imena, ki v svetovnem biznisu nekaj pomenijo. Mi navadni smrtniki smo jih videli, ko so se izborno maskirani z gondolo pripeljali po kanalu, ob katerega zidu se je nekaj minut pred njimi sprehajala mastno debela, vsega sita podgana. • Besedilo in foto: Igor Kavčič Nirvana je prva... ...in prvi njihov hit je nič drugega kot Smells Like Teen Špirit, za hit Red Hot Chili Peppersov pa niste vedeli, zato vam naslova za kazen tudi jaz ne povem, zveste pa ga lahko na MTV-ju. Dopisnic je bilo tokrat malo manj, kot prejšnjič, očitno se na domačo sceno bolj spoznate. Zato se je žrebalo zares z občutkom in naš fotograf Peter K. ga zares ima, kajti po polurnem treningu je na samem žrebanju potegnil rumeno dopisnico, ki jo je napisala Anja Žezlina, Struževo 47d, 64000 Kranj. Ha, pri vas ste pa včas imeli naročen Ljubljanski Dnevnik, jaz sem bil pa raznašalec (kakih 8 let je od tega). No ja, čestitamo. Počakati na dopis in priti v Sončka. TOP 3 1. Nevermind - Nirvana 2. Dangerous - Michael Jackson 3. Špela - Zoran Cilenšek NOVOSTI Že prejšnji teden smo napovedovali, sedaj pa je tu. Izšla je namreč kaseta legendarnih Pankrtov mega, d'best slovenskega benda. Naslov je Izbrana dela (77 - 88), gor pa najdete zadeve od Anarhista do Zadnje ljubezenske pesmi. Tu je še en obetaven rockovski bend Mad Dog s kaseto "R'N'K banda", čisto drugi svet je kaseta Rože moji najdražji, na eni strani kasete rolajo Wolf, Junker, Mojzer, Vidmar... in podobni sugarji, na drugi pa alpinci od Slaka do Dovžana in Kova-čičev. No, na ovitku kasete so zelo lepe vrtnice, je izjavila Svetlana. Aja, še Marjan Smode je spet nekaj posnel. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 38: Tokrat sprašujemo po slovenski skupini 1/5 stoletja, kjer je nekoč prepeval Pero Lovšin in sicer Bandiero Rosso, Gospodarja, Za železno zaveso, Lublana je bulana, Osmi dan, Janez kurbin sin, Sedemnajst...? Rešitve na dopisnice, pa do srede, 11. marca, na Gorenjski glas - "Za Sončkovga', nagrada v stilu, jest pa čav. Našezvezde * * * *'A" ^ * * * Josipa Lisac * Temna zvezda zna ustvariti pravo vzdušje Prekrasen glasbeni večer je ustvarila znana pevka zabavne glasbe Josipa Lisac iz Zagreba ob otvoritvi razstave slik Klav-dija Tutte v Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. Sli-karjeva dela občuduje že vrsto let in ima doma več njegovih oljnatih slik, saj so družinski prijatelji. Najbolj je bila navdušena nad spontanim sodelovanjem in odzivom občinstva, ki je ustvarilo pristen kontakt. Josipa Lisac je bila v glasbenem delovanju, kot tudi v zasebnem življenju povezana s Karlom Metikošem, s katerim sta ustvarila briljantno kariero od prve skupne uspešnice Dok razmišljam o nama z zagrebškega festivala leta 1972 do njenega velikega povratka na sceno leta 1987 na MESAM-u s skladbo Ja bolujem. Vmes je zabeležila vrsto uspešnic: Magla, Ležaj od suza, Kao stranac, Knock down, Danas sam luda. Sredi sedemdesetih let je na kompozicijo Karla Metiko-ša, tekstopisca Ivico Krajača in aranžerja ter dirigenta Miljen-ka Prohaska pela naslovno vlogo v prvi domači rock operi Gubec-beg. Nepozabna je ostala njena interpretacija teme Ave Maria, ki smo jo slišali tudi na begunjski komorni predstavitvi. "Zadnja leta je bilo zame zelo težko za ustvarjanje. Glede na vojne razmere, sploh ne morem ustvarjati. Odpadlo je vse, kar sem si želela narediti, počakati bo moralo na svobodne dni. Na številnih nastopih pa ponavljam stare uspešnice. V živo pa sem posnela lansko poletje koncert v Zagrebu, ki bo to pomlad izšel kot album. Gre za umetniško delo z legendarnimi pesmimi, ki mejijo že na evergreensko klasiko, ki jih je Karlo Metikoš napisal kot Dnevnik ene ljubezni, kot ene mladosti. Ob njegovih skladbah izvajam tudi znane svetovne skladbe rock žanra. Konec leta, natančneje, 11. decembra 1991, je umrl moj mož Karlo Metikoš, ki je bil v šestdesetih letih v zabavni glasbi znan tudi po psevdonimu Matt Collins. To so bili žalostni trenutki, odločila sem se, 31 da nadaljujem njegovo oz. najino skupno delo, kot sva si ga zamislila, začrtala. Skozi pesmi, ki jih izvajam, je on še vedno med nami prisoten, za; pustil nas je le telesno... Moj smisel življenja bo nadaljevati glasbeno umetnost v mojen1 stilu, z mojimi kreacijami, saj imam še veliko Karlovih pe' srni, skic, idej. Mnoge so še ne objavljene, nekatere skladb* pa bi bilo mogoče ponovn" oživiti, tako, da bo dela še dO' volj," je povedala Josipa Lisac-Z optimizmom vidi svojo po' v glasbenem svetu. Poudarja-da mora biti na nastopih v o$' predju glas, za imidž pa je dO' polnitev tudi obleka. Njen gla* (kako briljantno je v uvodi1 brez instrumentalne spremljav* zadeva napeva Dobrodošli prl' jatelji moji in nam poznanj Avsenikovo - Slovenija odko" lepote tvoje!), njene pesmi njena obleka sestavljajo podp' bo Josipe Lisac na nastopu i*1 rada ima, če ljudem ugaja... Na veliko humanitarnih na' stopih je sodelovala v zadnje11 letu na Hrvatskem in tudi I Sloveniji. Pravi, da zelo pog0' sto prihaja v Slovenijo in ka precej koncertov ima dogovof' jenih za letos, pogovarja se tU' di za poletne nastope na B^ du... Drago Pap'ef petek, 6. marca 1992 17. stran (m^msmr,GLAs GLASBENA ŠOLA AKORDEON K vpisu vabimo nove učence. Informacije po tel. 212-007. Nudimo tudi ugoden nakup inštrumentov! REOKS d.o.o. • razvoj in proizvodnja elektronskih naprav (napajalniki, kontrolne enote, vmesniki...), • servis računalniške opreme (monitorji, printerji, napajalniki...), • servis industrijske elektronike, • servis wd\o naprav Tel. & Fax: 064/801 -481, od 9. do 15. ure IVI MERCATOR - KZK KMETIJSTVO KRANJ obvešča lastnike gozdov, da odkupuje vse vrste gozdnih lesnih sortimentov. Odkupne cene glavnih sortimentov so naslednje: gozdni lesni sortiment hlodovina: smreke, jelke hlodovina: bora, macesna hlodovina: bora, macesna hlodovina bora, macesna hlodovina bukve hlodovina bukve hlodovina bukve hlodovina bukve celulozni les smreke, jelke celulozni les smreke, jelke bukove goli kakovostni razred odkupna cena v SLT/m3 5.228,00 4.241,00 3.151,00 7.372,00 5.324,00 4.262,00 3.276,00 2.190,00 1.752,00 2.440,00 Vse cene veljajo fco kamionska cesta in so neto cene za prodajalca lesa. Rok plačila je 15 dni! Izvajamo tudi vsa ostala dela v gozdni proizvodnji (sečnja, izdelava, spravilo in prevoz lesa) ter odkup lesa na panju! Vse nadaljnje informacije po telefonu, št.. 064/213-364, 064/211-252. Sklenete zavarovanje, dobite več kot le zavarovanje Za varnejšo vožnjo Vam pri sklenitvi obveznega avtomobilskega zavarovanja poklanjamo kupon za brezplačni preventivni pregled vozila Pri zavarovanju živali prejmete posebne kupone za veterinarske preglede. Vse informacije in nasvete Vam nudimo na naslednjih naslovih: • Adriatic, zavarovalna družba d.d. Poslovna enota Kranj, Bleivveisova 4, Kranj tel. (064)211-688, 211-686 Pooblaščene agencije: • Dema, Škofja Loka, Titov trg 4 b, tel. 064/621-961, int. 360 • PAM, Žirovnica, Moste 27 a tel. 064/801-212, • SVETING, Preddvor, Olševek 74, tel. 064/43-346 Adriatic Varovalna družba d.d. koper AVTO ŠOLA VIKTOR RAZPISUJE TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV. KI SE BO ZAČEL V PONEDELJEK, 9. 3. 1992.0B16.uriv prostorih srednje gradbene šole, CANKARJEVA 2 (CENTER MESTA KRANJ). INF. PO TEL-.324-746 MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE Ključavničarstvo Janez Vreček Zg. Brnik 143 tel. (064)422-778 t Izdelava peči za centralno ogrevanje ter cistern za olje • Popravilo vseh vrst peči za centralno ogrevanje • Ugodne cene - Prepričajte se! 2©* TV-HIFI-VIDED CENTER Oatovni tm od por«MM|kJ do p*lka 9O0 12.00 »i 15OO t»XX) pri gostilni BLAŽUN Ml SMO NAJCENEJŠI SHARP TV 70 cm, digital, stereo, teletekst 78.990,- SLT SHARP TV 63 cm, digital, stereo, teletekst 72.990,- SLT SHARP TV 37 cm, daljinsko 27.990,- SLT SAMSUNG TV 51 cm, teletekst 36.990,- SLT SAMSUNG videorekorder, daljinsko, VPS 28.990,- SLT NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI LJUDSKA UNIVERZA CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO KRANJ vas vabi v t RAČUNALNIŠKE TEČAJE vseh stopenj za odrasle § TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG za zasebna podjetja in obrt z računalniško podporo • JEZIKOVNE TEČAJE za odrasle in mladino N0V0-N0V0-N0V0-N0V0-N0V0-N0V0 -N0V0-N0V0-N0V0-N0V0 IDENTIFIKATOR DENARJA za kontrolo denarja in dokumentov • KONTROLA ZGORNJEGA TISKA • KONTROLA VODNEGA TISKA • KONTROLA UV TISKA PRODAJA: PAN elektronik tel. 064/47-700 in UNI Biro 061/448-967 N0V0-N0V0-N0V0-N0V0-N0V0-N0V0-N0V0-N0V0-N0V0-N0V0 Zanka nagrajuje vse V torek, 3. marca, je bilo v butiku Zanka slavnostno žrebanje udeležencev velike nagradne križanke Gorenjskega glas, objavljene v škofjeloški prilogi. Sponzor križanke je bil butik Zanka, ki je tudi prispeval večino nagrad. Žrebal je sam škofjeloški župan Peter Havvlina, dogodku pa so prisostvovali še drugi znani ljudje: direktor Šeširja Miro Pinterič s ženo, pesnica Neža Maurer, pevec Tomaž Domicelj, lastnica kozmetičnega salona Barbara VVeber, Mira Mohorič iz Foto Aki in gospe z Mestnega trga. Butik je bil premajhen za vse, ki so želeli spremljati žrebanje, tako da so, žal, mnogi morali ostati pred vrati. Bilo je tudi veliko maškar, zabave, smeha, skratka, bil je redek, nadvse prijeten družaben dogodek. SREDA, 11. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.05 9.15 10.05 11.10 12.00 12.05 15.40 15.50 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 17.20 19.05 19.10 19.17 19.24 19.30 20.00 20.05 21.55 22.10 22.25 22.40 0.45 Video strani Program za otroke Geniji in genijalci, domača nanizanka Vmesni čas, ponovitev drame TV Sarajevo Pravi junak, ponovitev angleške nadaljevanke Poročila Video strani Video strani Napovednik Potovanja, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Slovenska kronika Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV dnevnik, vreme, šport EPP Film tedna: Gospod Klein, francosko/italijanski film EPP in EP, Video strani TV dnevnik, vreme, šport Napovednik Sova Krila, ameriška nanizanka Svetnik, angleška nadaljevanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Video strani 15.40 Osmi dan, ponovitev 16.30 Sova, ponovitev Chelmsford leta 123, angleška nanizanka Svetnik, angleška nanizanka 17.40 Euroritem, ponovitev 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik, ORF 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 Komorna glasba skozi stoletja: Nacionalne šole v romantiki, ponovitev 21.10 Yutel, eksperimentalni program 22.10 Nigel Kennedy izvaja Štiri letne čase l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.55 Horoskop 9.00 Glasba, risanka 9.15 Stari poklici 9.30 Aleksander Puškin 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Risanka 11.35 Dragi John 12.00 Poročila 12.05 Ljubljeni sin, ponovitev; Har- ry Hamlin, Linda Kozlovvski 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.10 Odloženi raj, ponovitev angleške nanizanke 15.10 Šeherezada, ponovitev 16.00 Poročila 16.15 Glasba 16.25 Poročilo v angleščini 16.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 21.40 TV dnevnik 22.25 Lepa naša: Čakovski nokturno 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar 17.00 Malavizija Risanke 19.30 Dnevnik 20.05 Zadnji strel, ameriški film; John VVavne 21.05 Šeherezada, francosko/italijanska nadaljevanka 22.45 D. J. is hot 23.40 Video strani SLOVENIJA 1 20.05 GOSPOD KLEIN francosko italijanski črno bel film; igrajo: Alain Delon, Su-zanne Flon, Michel Lonsdale, Juliet Bero. Junak filma Robert Klein je pariški bonvivan, ljubitelj vsega lepega, žensk, oblačil, jedil in seveda tudi umetnin, s katerimi prekupču-je. Vendar pa je njegovo Ijubi-teljstvo zadržano hladno... KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Pravica ljudstva, ameriški barvni film 19.00 A Shop 19.15 Dance Session, ponovitev 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Male živali 20.45 Požigalci, ruski barvni film TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 10.30 Dvobojevalca, britanski film 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sužnja Isaura, telenovela 14.00 High Chaparral-14.50 Moda osebno 15.00 Jaz in ti, otroški program v živo 15.05 Jan Niklas - Deček iz Flandrije 15.30 Pustolovščina skalnati dolini, lutkovna igrica 16.00 Kotiček za živali 16.05 Otroci s Siiderhofa 16.30 Hevrekal mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 VVichertovi iz soseske 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 19.55 Kultura 20.15 Dobri vojak Švejk, nemški film 21.55 Pogledi s strani 22.05 Manekenka in vohljač 22.55 Izobčen 0.50 Čas v sliki RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop. Danes do 13. - Radio Slovenija, novosti v narodno-zabavni glasbi, Domače novice I, Kupim-prodam, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II, aktualna tema, ura s Simono Vodopivčevo, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - Misle za dan - 14.30 -Devizni tečaj -14.40 - Z arniko med zelišča 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnenvo-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP -17.00 -Športne novice - 17.10 - Glasbeno-zabavna lestvica - 18.00 - Novice -osmrtnice - 18.15 - Glasbeni gost -19.00 - Odpoved programa - KINO 11. marca CENTER amer. krim. film VVARSHAVVSKI ob 16. uri, amer. psih. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot SEKS 3000 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. pust. film LICENCA ZA UBIJANJE ob 18. uri, prem. amer. krim. drame FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 20. uri DUPLICA franc. ljub. film BETTY BLUE ob 20. uri RADOVLJICA amer. krim. film SMRTNE MISLI ob 20. uri BLED Ni predstave! 18. STRAN UGANKARSKI KOTIČEK Petek, 6. marca 1992 ČETRTEK, 12. marca 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 Video strani 9.00 Program za otroke 9.05 Pedenjžep 9.35 Mačkon in njegov trop, risanka 10.00 Videogodba, ponovitev 10.30 Nekoč je bilo... življenje: Popravila in prenove 10.55 Angleščina - Follovv me 11.15 Kamnine šmarske cerkve, ponovitev 11.20 Zakaj rib v vodi ne zebe, ponovitev 11.22 Kako se premikajo lutke, ponovitev 11.30 Slovenci v zamejstvu, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.35 Video strani 14.45 Napovednik 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Program za otroke 17.20 Superbabica, angleška nanizanka 17.45 Živ žav 18.35 EP, Video strani 18.40 Že veste, svetovalno izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.17 Napovednik 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 EPP 20.05 Razrednik, ameriška nanizanka 20.35 Maja vam predstavlja 21.40 Tednik 22.30 TV dnevnik, vreme, šport 23.00 Poslovna borza 23.05 Napovednik 23.15 Sova angleška 0.45 Svetnik, vanka Cellini, italijanska vanka Video strani nadalje nadalje- 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.25 15.35 17.40 18.00 19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.35 23.35 Video strani Sova, ponovitev Krila, ameriška nanizanka Svetnik angleška nadaljevanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija Euroritem Regionalni programi - Koper Video lestvica Napovednik TV dnevnik: RAI EPP Gospodarska oddaja Umetniški večer - Portret: Mile Korun Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.25 Pregled sporeda 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 9.00 Glasba, risanka 9.10 Stari poklici 9.35 Dokumentarni film 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Smogovci 11.35 Dragi John 12.00 Poročila 12.05 Ljubljeni sin, ponovitev 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 Velebit, valovite gore, dokumentarna oddaja 14.40 Fluid - Ročk Cafe 15.10 Šeherezada, ponovitev 16.00 Poročila 16.15 Risani film 16.20 Pregled sporeda 16.25 Poročila v angleščini 16.30 Gremo dalje - družinsko popoldne 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 21.00 Spekter 22.05 Dnevnik 22.30 Jazz Time 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.40 Video strani 16.50 TV koledar SLOVENIJA 1 SOVA SVETNIK, angleška nanizanka. Svetnik sumi, kdo je morilec v črnem, toda, dokler nima dokazov, ga ne more ustaviti. Irina s pomočjo računalnika odkrije, da je Jonathan Potash naslednji na seznamu znanstvenikov. ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96.8 Mhz, 89,8 Mhz 96,0 Mhz 87,7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice. Radovljica, Gorenjska Bohinj 17.00 19.30 20.05 20.40 21.35 22.05 23.20 0.20 Malavizija Cirkus, otroška serija Alf, ameriška humoristična nanizanka Risanke Dnevnik Zgodba z naslovne strani Šeherezada, francosko/italijanska nadaljevanka Življenje brez Georgea, angleška humoristična nanizanka Umetniški večer Metal mania Video strani RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Pričetek, opoldanski telegraf, horoskop, Danes do 13. - Radio Slovenija, vedno zelene melodije, Domače novice I, tečaj angleškega jezika - BBC London, razgovor, Dogodki in odmevi - Radio Slovenija, obvestila, Domače novice II. aktualna tema, čestitke, BBC London - večerna informativna oddaja, 19.00 - Zaključek RADIO KRANJ 8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna -15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.20 -Skriti reporter - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - Misle za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Zavarovalnica Triglav -15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Borza živil - 15.30 -Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenije - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - Gorenjski glas se predstavlja - 17.00 - Športne novice -17.30 - Novosti na knjižnih policah - 18.00 - Novice - osmrtnice -18.15 - Geronimo nudi pomoč in varstvo starejšim in onemoglim -19.00 - Odpoved programa - RADIO ŽIRI: FREKVENCE: Koprivnik: 98,2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavž: 96,4 Mhz KINO 12. marca CENTER amer. psihl. thrill. KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO ob 16 in 18. uri, amer. krim. drama FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 20. uri STORŽIĆ amer. trda erot. SEKS 3000 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. vojna drama ROJEN 4. JULIJA ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. pust. film LICENCA ZA UBIJANJE ob 20. uri RADOVLJICA amer. vvest. film PLA-VOLASA IN PEKOS KID ob 20. uri BLED amer. pust. film HOJA PO OGNJU ob 20. uri BOHINJ amer. krim. film SMRTNE MISLI ob 20. uri Nagradna igra MAGIČNIH 100 - III. del Naša nagradna igra, s katero želimo poiskati gospodinjstva, ki porabijo na mesec manj kot 100 kWh električne energije, postaja vse bolj in bolj aktualna. Predvčerajšnjim je slovenska vlada dala svoje soglasje k novemu tarifnemu pravilniku za določevanje cen elektrike - v njem je opredeljena ugodnost za gospodinjstva, ki znajo dobro varčevati pri porabi elektrike in ne presegajo mesečne porabe 100 kWh. Naša nagradna Igra bo trajala še vsaj toliko časa, da bo omenjeni "Pravilnik" objavljen v slovenskem Uradnem listu in bomo morda iz njega lahko izbrskali še kakšno modrost. Predvčerajšnjim je slovenska vlada o elektriki rekla še to, da dovoljuje 23,1-odstotno podražitev. Zato bo ob nesramno dragih kilovatih še kako pomembno znati varčevati. Prejšnji petek smo v II. nadaljevanju akcije "MAGIČNIH 100" potarnali, da nismo prejeli niti enega dokazila oziroma podatka o tem, da bi katero gospodinjstvo porabilo pod 100 kVVh električne energije. V nagradni igri iščemo vsaj tričlansko gospodinjstvo. Do danes pa smo že uspeli konkretno prebiti led: prav zares stanuje v Kranju družina (tričlanska), ki porabi ie 31 kWh električne energije po višji tarifi in zgolj 22 kWh elektrike po nižji tarifi! To znese na mesec le 53 kWh - kaj so napisali v svojem pismu, Vam izdamo naslednji petek. Za primerjavo: v omenjeni družini plačajo na mesec (po cenah od začetka tega tedna, brez nove podražitve!) za obračunsko moč več kot za porabljene kilovate! Obračunske moči plačujejo 267,00 SLT, kilovatov po višji in nižji tarifi skupaj pa le 200,00 SLT. Mesečno, da ne bo pomote. Poleg pisma iz Kranja smo v uredništvo prejeli še telefonski klic - gospodinjstvo z dvema članoma uspeva mesec preživeti z vsega 79 kVVh porabljene električne energije. V nagradni igri Gorenjskega glasa "MAGIČNIH 100" postaja vse bolj zanimivo in poučno. Še vedno traja razpis (podrobnosti so bile naštete prejšnji petek, vključno z nagradami): po telefonu št.: 218-463 (omrežna skupina 064) nam sporočite, ali uspevate porabiti manj kot 100 kWh elektrike na mesec. Lahko nam tudi pišete, ali pridete kar osebno (Bleivveisova 16). Le korajžno v akcijo "MAGIČNIH 100" Gorenjskega glasa • če res znate v mesecu porabiti manj kot 100 kWh elektrike, je to vsekakor dosežek, o katerem dober časopis mora poročati. V torek, 3. marca je bilo v butiku Zanka slavnostno žrebanje udeležencev velike križanke Gorenjskega glasa. Tokrat smo prejeli kar 2.895 rešitev, kar se tudi spodobi za tako veliko križanko in tako bogate nagrade. Nov rekord torej! Sponzor križanke je bil omenjen butik in je tudi prispeval večino nagrad, pet praktičnih nagrad pa je prispeval naš časopis. 1. nagrada - bon v vrednosti 4.000,00 SLT je dobila MARTINA SELAN, Alpska 15, Bled, 2. nagrada - bon v vrednosti 4.000,00 SLT FRANC ŠILER, Kuratova 29, Kranj, 3. nagrada - bon v vrednosti 3.000,00 SLT - VALENTIN BOGATAJ, Gorenja vas 184, Gorenja vas, 4. nagrada - bon v vrednosti 3.000,00 SLT SIMONA ŠKERJANEC, Pod-brezje 24, Duplje, 5. nagrada - bon v vrednosti 2.000,00 SLT DAMJAN OBADIČ, Mestni trg 13, Škofja Loka, 6. nagrada - bon v vrednosti 2.000,00 SLT FANI KOMAC, Snakovška cesta 44, Križe. GORENJSKI GLAS je prispeval pet nagrad v obliki vrednostnih bonov za nakup v Almiri: 1. BARBARA RAMOVŽ, Cesta 1. maja 30, Kranj, 2. ŠPELA HRIBERNIK, Puštal 69, Škofja Loka, 3. ERI- KA KAVČIČ, Jelendol 9, Tržič, 4, MAGDA KIRBIŽ, Gubčeva 7, Kranj, 5. FRANC BURJA, Za gradom 7, Bled NAGRAJENCEM ČESTITAMO, ZA OSTALE PA IMAMO PRIJETNO PRESENEČENJE. VSI, KI STE ODDALI SVOJE REŠITVE V BOBEN, BOSTE DELEŽNI POSEBNEGA POPUSTA. DO MESECA JUNIJA BOSTE DELEŽNI 10-ODSTOTNEGA POPUSTA PRI KAKRŠNEMKOLI NAKUPU. TO JE ŠE ENO PRIJAZNO DARILO LASTNICE BUTIKA "ZANKA" DO SVOJIH KUPCEV. Srečnim izžrebancem čestitamo, ostalim pa veliko sreče prihodnjič! Ta teden smo prejeli pismo anonimnega bralca Gorenjskega glasa, ki dvomi o poštenosti žrebanja nagrad za križanko. Njega in vse ostale, ki dvomijo o pravilnosti žrebanja obveščamo, da lahko vsakdo prisostvuje žrebanju, ki je vsak četrtek, ob 8. uri, na upravi Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16, Kranj. Na žrebanje vabimo tudi anonimnega pisca pisma, ki ga moti predvsem politično življenje nagrajenca, kar je iz pisma tudi razvidno. Za križanko DOLNOV, ki je bila objavljena prejšnji teden, je KOMISIJA sestavljena iz bralcev Gorenjskega glasa in glasovalcev izžrebala sledeče nagrajence. Vseh rešitev smo prejeli 1.606. 1. nagrada - vrtna sedežna garnitura Marija Tomažič, Valjavčeva 7, Kranj 2. nagrada - 12 m2 ameriške talne obloge Veronika Šorl, L. Hrovata 7, Kranj 3. nagrada - 12 neonskih žarnic Sylvania Zdravko Kocijančič, Staneta Žagarja 25, Kranj Izžrebali smo tudi 5 nagrajencev, ki bodo prejeli vrednosti bon, za nakup v trgovini Almira v Radovljici. Bon v vrednosti 1.000,00 SLT prejmejo: Neža Pečelin, Partizanska 5, Žiri, Slavka Zupan, St. Žagarja 6, Radovljica, Ani Kolenko, Praše 43, Mavčiče, Blaž Košir, Frankovo naselje 121, Škofja Loka in Marija Rajgelj, Kutinova 12, Kranj. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■1 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32. 33 34 35 MINI METRO SESTAVIL F KALAN ZAPORNICA ŠESTI DEL DRAHME 22 TOVARIŠTVO PRIIMEK ANGL. KNJIŽ (RU0YARD) GROBO DOMAĆE SUKNO 32 SUM BOG PLODNOSTI TONOVSKl" NAČIN KRUTI RIM CESAR 27 NABOŽNA PODOBA IBSEN0V ROMA^ 24 20 IME ITAL POSLANKE (STALLER) PRIPRAVA ZA MEŠANJE 30 LEV TROCKI MORSKA RIBA SID0NIE C0LETTE TOVARNA V ŽIREH PRVI ZAKRAMENT ZNAK ZA MNOŽENJE GR BOG VETROV 34 MONGOLSKI VLADAR OBOROŽENA TATVINA SL. OPERNA ZAČIMBA SOPRAN I0NDINA) SL PIS. (JOSIP) DOMAČA ŽIVAL PRAV0SL SESTANEK NEM SKLAD IN DIRIG (VVERNERI 35 19 00MAČI GLODALEC POLOŽAJ PRI ŠAHU NAZIV VITAMINA 33 PRIIMEK MAK PES (KOČO) 28 26 AM DEN ENOTA 14 OZN. ITAL TELEV JANET Y0UNG VALENTIN VODNIK ANTON 0STERC SRED0Z RASTLINA IVAN ZADNIKAR PRIIMEK RUS PIS JURIJ K (1899-1960) (St** NOVI SAD 15 ZOLAJEV ROMAN 29 VULKANSKI IZMEČEK 16 NAZIV ZA POROČENO ŽENSKO V GR MIT ZEVS0V ŠČIT 10 ST ŽID KRAU Z0LTAN TAHY 31 GL MESTO NORVEŠKE 25 NAVIHANEC POSTOPAČ GEISTER IZTOK 23 IT DEN ENOTA LEPŠANJE 0KITENJE IND PLEME V SRED AMERIKI SPREMEMBA SMERI SV ŽARKOV NAJVIŠJA OBLAST V STAREM RIMU 13 17 21 Petek, 6. marca 1992 19. STRAN • GLAS GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA GLASOVA PREJA Spomenkina zamera Mene so ljudje opozorili na Spomenkino objavo v Novi reviji. JQz sem čebelar in nosim Spomenki Hribar med že od takrat, ko Je na izreden način postavila to moralno vprašanje do preteklosti, domobrancev. To sem naredil tudi konec lanskega leta ali že 'etos. Potem sva govorila o stvari, ki jo ona gladko spusti. Jaz Sern rekel: Spomenka, zakaj se mi brez zveze bodemo. Zakaj ste tukaj sekiro izkopali. Zakaj je sestopil tvoj mož Tine. veliki slo-Venski filozof, na zemljo. Da je moral posredovati, ker se stvari tako nesrečno razvijajo za Slovenijo, da je treba nekaj reči in nekaj narediti. Nekaj reči in narediti je ustanovitev Demokratke stranke, seveda z velikim poudarkom na krščanskosti naše s'i"anke. Če ste ali boste to brali v Novi reviji, bodite pozorni na vPrašanje svetega. Zdi se mi, da gre preprosto za zamero, zame-fa pa je večinski generator odnosov med ljudmi, zamera ali apriorna predpostavka. V tem primeru je zamera ta, da krščanski demokrati, kljub temu da imamo v imenu krščansko, v ustavni rozpravi nismo kupili dveh besed "svetost življenja", predpostav-*a pa je. da smo to naredili po cerkvenem naročilu. Prijatelji iz franke, člani ustavne komisije, so povedali, da so to odklonili, W v ustavo ne bi dajali pojmov in kategorij, glede katerih ni bi-(P enotnosti. Trikrat sem začel pogovor o tem, pa nisem bil uspe-Sen in zdaj sem končal. Ostaja pa tak odnos do nas. strašenje vesoljne Slovenije s krščanskimi demokrati, ki hočejo vse zasesti vse pokasirati. Take stvari v politiki niso zdrave, v politiki pa n* nič zdravega, kar nima realne osnove. Midva s Spomenko kljub bolečini ostajava v prijateljskem odnosu, sem ji pa zadnjič v Parlamentu rekel, da smo v zadnjih dveh letih vsi malo nedolžni zgubili." tvropske banke niso bili dežniki, ampak politični sveto-.*'ci, ki so spraševali o tej vla-.!: kdo bo zmagal na nasled-I Jih volitvah in tako naprej. |5.ato jaz toliko poudarjam sta-L"ne pogoje vladanja, kdorkoli 1 na krmilu vlade. Zato naša *ranka poudarja prag za vstop Parlament." ni, ni mogoče deliti T^EU: V pogajanjih med iz-rsno oblastjo, zbornico in sindi k*h se zatika. V čem je pro- "Bom zelo blag in Orn rekel, da v kulturi pogo-,*rjanja. Jaz bom vedno, do-, ,e<* bom na tem mestu, in tudi Slcer, zagovarjal, da se ima s^isel pogovarjati o realnih ka-£torijah. Će budžet ne omogo-? več kot toliko, če podjetja v"I1ajo več kot toliko, potem se ve<- kot toliko ne da deliti. Se-eda Vsa|c navija samo nav-l^or. Vlada bi bila neresna, če 1 obljubljala nekaj, česar ne °re dati. Dokler se ne bomo Rinili, kaj lahko delimo in v? 'ko, tega dogovora ne bo. .aPovedujem, da bo sedaj, ko t! Uspela zadeva v skupščini, jj'šlp politično reševanje prek sndikatov. Pismo, ki je šlo s ■Obodnih sindikatov po pod- lih i,. —mi govori o tem. Pismo ta.8ovarja delavce, naj se z di i Sni 0r^ zrnenU° za tiste dni ok*^ne stavke, naj gredo pred *>ne. To je izrazito politična ^0teza. Jaz vem, da tega presnega časa, v katerem deli-0 Proračun navzdol, ne bomo ^živeli brez stavk. Tudi boga-VeH ^ruzDe so P°'ne stavk. Se-L da pa je naša skupna odgo-rnost, da izhajamo iz realne-*?• Naslednja vlada lahko j. 'JUbi nekaj, samo ne vem, bnSe bo zadoIžiIa' kako bo to SJo Pokrila. To kar zahteva-0(j" nas, je gašenje zdaj tu, Prej J tam. de bo šlo tako na- . stavili in bomo gasilci, ki jim L enkrat vode zmanjkalo. V to vlada ne želimo in res ne mogli pristati na pogoje, J< sistema ne bomo nikoli ki jih ne bomo mogli izpolniti. Računam, da bo prišlo do neke treznosti in ne izsiljevanja in pogojevanja, ampak do soočanja argumentov." ŽAKEU: Položaj v družbenih dejavnostih se zaostruje. Odstopil je dr. Zakrajšek, dr. Rode opozarja na zaostrene razmere v zdravstvu, v kulturi so nezadovoljni z ministrom dr. Capudrom, vašim strankarskim kolegom. Kaj se obeta dobrega tem sektorjem? PETERLE: "Delitev usode z drugimi sektorji. Včeraj sem poslušal neko izjavo gospoda Zakrajška. Rekel je, če se prav spomnim: pri nas se učijo učenci čedalje več, znajo pa čedalje manj. Ta mož, ki je odgovoren za to zadevo, bi moral odstopiti že prej, saj je bil na eni od ključnih pozicij v šolstvu. Mislim, da bo spodbudna zamenjava. Minister Vencelj je rekel, dajmo se gibati v mejah možnega, dr. Zakrajšek pa, jaz s tem ne morem narediti nič. Pri zdravstvu je konec leta kazalo, da bomo prišli skozi, zdaj pa slišimo, da so že dolgovi. Poseben problem so materialni stroški. Dr. Rode je zelo uspel v tem, da nabavlja material na krajše roke. Kultura. Doba ministrovanja dr. Capudra se bo čez čas pokazala v drugačni luči. Po dolgih letih sedaj gradimo Narodno galerijo. Capuder je ustanovil profesionalni pevski zbor. V Mariboru bo dokončan teater, v Lendavi bodo začeli delati kulturni dom za Madžare. Kolikor imamo, bomo po pameti delali naprej. Za nekatere stvari skušamo dobiti posojila. Zdravstvo gre sedaj na svoj račun, čeprav so pri njem še vedno velike rezerve. Še vedno gre za to, mi pravijo, da imaš posteljo polno, da tako potegneš denar, ne pa da jo Čim prej izprazneš. Tu je narobe svet. Rabimo nove odnose med državo in temi dejavnostmi. Minister Capuder pravi: dajmo opredeliti, kaj pritiče državi in kaj sami sferi, postavimo merila in tako naprej." ^potrebna delitev "O, penili ste nekdanje prijatelje, krščanske socialiste. Pri Reviji $D Jmo bili zelo pisana druščina in smo se od leta 69 naprej ffOševali o poslanstvu kristjana v družbi in uveljavitvi v družbi. i. imela kakšnega izrazitega posluha za te ljudi. Tudi med ah-'' ^' so Prevzen ključne pozicije v Demosu, ni bilo nobene c-.cu'ljivosti, kaj se godi z zelo močnim delom slovenske popula- Je. Dobili smo se z nekdanjimi krščanskimi socialisti, predvsem ^ %°spodom Miklavčičem in Blažičem, in začeli smo slovensko ^ansk o socialno gibanje. Zelo zgodaj smo doživeli delitev du- 0v- Najprej je odstopil predsednik Peter Kovačič. nato še nje-^ v brat in Mladen Svare. Mi smo se preimenovali v krščanske [*J?°krate, mislim, da je bila to celo ideja gospoda Švarca. Pe- r Kovačič pa je ustanovil krščanske socialiste. Šlo je za dile-kako in ali že vstopiti v politiko. Jaz še vedno izhajam iz kh-'^ 'zn°dišč, kijih je oblikoval gospod Kovačič. Mislim, da ^ "Ha ta delitev nepotrebna. Nekaj časa smo trpeli od te razdeli- ,e' kasneje pa so se stvari normalno odvijale naprej. S krščan- lrt}i socialisti imamo zelo sorodne poglede na družbena doga- !/a.' Radovedno občinstvo Ali tudi vi mislite, da nas Amerika ne prizna, ker imamo rdečega predsednika? PETERLE: "Vem, da veliko ljudi tako misli. Poznam tudi ljudi v Ameriki, ki tako mislijo, vendar politična preteklost gospoda Kučana ni ključna zadeva. Ameriko vodijo glede počasnega priznavanja drugačni razlogi." Kaj mislite o javnih anketah? Veliko ljudi meni, da niso resnične. PETERLE: "Zadeva je taka: čim manj ljudi zajamejo, tem dlje od resnice je rezultat, ki bi ga lahko posploševali na večje število ljudi oziroma na cel narod. Še največ dam na raziskave Fakultete za družbene vede, na Delove in druge rokohitrske in telefonske raziskave pa ne dam veliko. Posebno simpatični so mi bili tisti rezultati v Delu, ko je Demokratska stranka tri dni po nastanku že imela drugo mesto med strankami. Temu človek ne more verjeti in se tisti, ki kaj takega objavi, nekoliko osmeši." Ali je dobro, da ste obdržali sodelavce v vladi iz prejšnje garniture, ki so lahko dobri uslužbenci in slabi svetovalci z vgrajeno marksistično kaseto v glavi? PETERLE: "Vlada je nova, obdržal pa sem precej ljudi, ki so delali prej v teh službah. Vsem sem rekel: kdor bo delal pošteno, strokovno, zakonito in lojalno, ta ne bo izgubil službe. Izgubil jo je samo eden, ki je te okvire presegel. Ena od sodelavk, ki je ne bom imenoval (nosi oziroma je nosila znano loško ime - op. V. 2akelj), je sama predlagala, da bi jo zamenjal, ker sodi, da ji ljudje ne verjamejo, da dela, kot se spodobi. Nekaj takega bova res naredila." Verjetno ste imeli z mag. Voljčem več pogovorov. Ste dobili kakšno sugestijo, ki je presegla raven programa, ki ga je Voljč predstavil? PETERLE: "Prišla sva skupaj, ko sva si segla v roke. Jaz sem ga drugi dan povabil na strokovni pogovor, vendar ga ni bilo. Večkrat smo ga iskali. On sam pa je dva dni prej sam iskal stik z mojo pisarno. Takrat nisem utegnil, naslednji dan pa me je Rogina v skupščini prosil, naj ga sprejmem. Kot predsednik vlade ne, kot predsednik stranke pa, čeprav smo bili mi zadnji nagovorjeni. Ker pa sem zjutraj v Delu prebral laž, da je z menoj govoril gospod Gradišar, in da nisem sprejel pogovora, sem odklonil take igre in niti ne vem, ali je mag. Voljč iskal stike s stranko ali ne." Ali lahko pojasnite ozadje vaše izjave, da je bil mag, Voljč rdeči udar? PETERLE: "Mislim, da ni potrebno veliko pojasnil. Zakaj ne bi v družbi ali državi, kjer je prevzela oblast nova politična struktura ali garnitura, spet prišli do nje tisti, ki so jo imeli prej v posesti dolgo časa. Tudi Če pogledate, kdo se je izrazil za kandidaturo. Na terenu smo slišali besede: še malo počakajte, mi dobimo vse nazaj. Ali informacija z močnega slovenskega podjetja, ki ustvarja več kot 10 odstotkov slovenskega družbenega proizvoda, da je bilo vse pripravljeno na udar takoj po glasovanju. Gospod Voljč tudi ni bil presenečen zaradi klica, ampak so bili pogovori z njim že lani in so določeni krogi najavljali, da bo on mandatar že leta 1992. Sile, ki so šle v ta projekt, niso šle vanj na suho, so bile prepričane v zmago. Stojim za temi besedami." Kakšna bo usoda in prihodnost konjeniškega vzrejnega centra na Brdu? PETERLE: "Nekoliko poznam to vprašanje. Prejšnji upravnik Brda mi je rekel, da je skušal razvijati zadeve v smeri sožitja z interesenti s tega področja. Tudi novi upravnik pravi, da ne vidi težav. Vlada je zainteresirana za zadržanje črede in za čim boljšo vzrejo. Mislim, da se da kaj narediti in, če sem prav poučen, tudi gospod Lojze Gorjanc razmišlja o nekaterih projektih z vidika konjereje." Rupel, Bavčar in Kacin ter njihovo veliko veselje do avtomobilov. Kdo je odgovoren za graditev bunkerjev ob hrvaški meji? PETERLE: "Zadevo z avtomobili se da hitro urediti. Vlada je sklenila, da te malo predrage in predolge avtomobile poberemo skupaj in prodamo ter nabavimo kaj bolj primernega državi, ki deli proračun navzdol. Ko bomo bogata država, bomo kupovali tudi dražje avtomobile. Glede avtomobilov moramo biti natančni. Bavčar ni ničesar kupoval, ampak je prevzel 4 leta star avto, v katerem so včasih vozili Jožeta Smoleta. Za Janšo pa ne vem, ali si je kupoval kaj novega ali ne. Glede bunkerjev še nimam natančnega poročila, vendar mislim, da je odgovorno ministrstvo za notranje zadeve, v končnem gospod Bavčar. Bil sem poučen, da je on dal nalog za raz-strelitev. Iz tega sklepam, da je 0 Kučanu, Bučarju, ministrih, žaklju... "Zadnjič me je predsednik Kučan precej razočaral, ko je označil parlament kot karikaturo demokracije. Mislim, da si s tem ni pridobil lepih odmevov na njegovo predsedniško funkcijo. Jaz sem bil tam in vem, kaj se je dogajalo. Če pa misli, da je karikatura izid, potem je stvar še bolj nesrečna. Sprla sva se dvakrat, ko sem jaz mislil, da presega pooblastila, kijih je imel po prejšnji ali sedanji ustavi, ko je želel potovati z vladnimi ljudmi. Tudi zadnje čase je bilo nekaj tega, vendar ni treba, da bi tu razlagal. " "Pomembna vloga predsednika skupščine Bučarja je v tem, da nikakor ne prizna, da gre za krizo parlamenta, ampak to prenaša na vlado. Midva sva imela doslej normalne odnose, vendar moram reči, da sem jaz glede odnosov med vlado in skupščino in v politiki nasploh velik formalist. Nekajkrat se mije zgodilo, da so pritiskali posamezniki, češ, Lojze, naredi to pa to, da ne bo tega in onega, posreduj tu, posreduj tam. Jaz sem rekel, da bom posredoval samo, če bo sklenilo vodstvo skupščine, kar pa ni sam predsednik, ampak je več ljudi. Ne pristajam na to, čemur bi se reklo: se bova že midva dogovorila. To so včasih delali. Jaz rabim sklepe, papir, štempelj. Mislim, da je tako prav." "Težko je, da minister Rupel, ki mu osebno povem, da me je Kohl povabil v Bonn, čez nekaj dni pove. da o tem nič ne ve, medtem pa mi njegovo ministrstvo pripravi opomnik, kaj naj bi se pogovarjal s Kohlom. Ali če potuje na Kitajsko, pa se mu ne zdi vredno tega povedati meni, in zato teče za njim podpredsednik za gospodarstvo, češ da jim na Kitajskem povej to in to. " "Kar zadeva gospoda Bavčarja so tudi kakšne neprijetne zadeve, čeprav sva lepo sodelovala. En čas se gradi bunker za drag denar, potem se ga ruši. To se mi ne zdi najbolj primerno." "Gospoda Viktorja Žaklja poznam še iz časov, ko je bil v kabinetu, ali šef ali svetovalec pri gospodu Popitu. Takrat sva se pogovarjala zanimive zadeve ravno v zvezi z revijo 2000. Od takrat nisva imela težav v komuniciranju, čeprav naredi kdaj v parlamentu kakšno politično pirueto. Kar se politične kulture tiče, je gospod Žakelj pozitivna izjema." tudi on dal nalog za gradnjo. Naša stranka bo s poslanskim vprašanjem terjala natančno pojasnilo." Peterle ne bo šel za rešetke Veljaki Demokratske stranke vas povezujejo s skrajno desnico. Žakljevi socialisti so za prepoved takih organizacij. Ali boste ob morebitni zmagi demo-kratskosocialistične linije zrli v svet izza rešetk? ŽAKEU: "Socialisti bomo še naprej vztrajali, da se preganja skrajno desne in leve, če presegajo zakon. Kar zadeva mojo skromno stranko, krščanski demokrati ne sodijo v to skupino strank, ki jo je treba preganjati. Gospod Lojze, kar brez skrbi, tudi če na volitvah mi uspemo." PETERLE: "Bi bilo dobro opredeliti, kaj je levica in kaj desnica na Slovenskem. Jaz vidim strašno gnečo na sredini. Zame je ta čas največja desnica Ruplova Demokratska stranka. Ne vem, kako je na levici. Tam je več socialdemokratsko usmerjenih strank. Vsekakor pa Ruplova stranka ni sredinska. Zmislek gospoda Rupla o desni revoluciji je zame nasledek tistih časov, v katerih je on sodeloval v drugačni vlogi kot upanje marksizma, kot študent, ki je v doktoratu v Ameriki rekel, da je v socialistični Jugoslaviji slovenski narod za trajno rešil nacionalno vprašanje. Strahovi so močna usedlina v gospodu Ruplu." Težko pristajam na to, da bi se povezovali z Liberalnodemo-kratsko stranko in s strankami, ki niso bile del Demosa. PETERLE: "Moje in tudi strankino izhodišče je, da je treba krizo odločanja premagati. V politiki se vedno iščejo zavezništva na osnovi nekih programov, nekih ponudb. Mislim, da je ta čas pred volitvami jasno, katere so ključne zadeve, ki jih je treba sprejeti, razen volilne zakonodaje. Dobil sem pooblastilo, da začnem s strankami opozicije pogovore na to temo. Liberalnodemo-kratska stranka se je začela premikati v tisto smer, s tem, ko prihaja dr. Drnovšek na njeno krmilo. To pričakovanje izražam na osnovi tega, kar je dr. Drnovšek opredelil kot platformo za to stranko, ki bi lahko dobila sredinski značaj in so zato velike možnosti, da se dogovorimo o koaliciji. V tej stranki je močna podjetniška liga, ki bi se rada dokazala kot vladanja sposobna. Sedaj je za opozicijske stranke enkratna priložnost, da skočijo na ta vlak in se kot take dokažejo." Strah premierove sosede Ali je res, da vam zidajo hišo? Kaj bi danes obljubili pred volitvami? Kdo so ministri,i ki bodo morali odstopiti v drugi rundi? Ali ste res kupili zase pet stanovanj? PETERLE: "Glede hiše bi bil vesel, če bi se kakšna takšna skupina našla. Imam velike težave v četrtem nadstropju. Zgornja soseda je prepričana, da bi, če bi kdo metal bombo v četrto in ne bi zadel, zanesljivo padla v peto. Nerodno je stanovati v tej funkciji v tej hiši, ko koga kdaj legitimirajo, pa je prizadet. Jaz, ki sem doma iz hiše, ne bi bil proti hiši. Res pa ne vem, če mi jo kdo gradi. Kdor to dela, naj se javi. Kaj bi drugega obljubljal pred volitvami, kot to, da se bom trudil. Tudi pred zadnjimi volitvami nisem rekel, da bo tako in tako, ampak sem vedno govoril, da se bo stranka, ki ji pripadam, trudila za demokracijo, za samostojno državo, pravno državo, socialno državo. Mi ne ostane drugega, kot da ostanem zvest temu. Tudi o ministrih, ki bi morali odstopiti v drugi rundi, bom še nekoliko pomolčal, kar pa ne pomeni, da sem brez imen. Ne kupujem petih stanovanj. Sem pa vse prihranke in tekoče dohodke in še nekaj pomoči od tasta uporabil, da smo si prikupili garsonjero ob tem dvoinpolsobnem stanovanju, tako da nam bo nekoliko lažje prebivati v bloku." Ali je slovensko gospodarstvo že doseglo najnižjo točko? PETERLE: "Mislim, da smo sedaj na dnu. Nezaposlenost pa bo po privatizaciji še nekoliko višja. Lastniki se obnašajo drugače kot direktorji, ki marsikje ne tvegajo večjih kadrovskih sprememb. Zato namenja vlada več sredstev za odpiranje delovnih mest. Mislim, da gre letos za 10.000, imamo pa še druge elemente socialnega programa." Na Gorenjskem in tudi drugje se obnavljajo objekti teritorialne obrambe. Ljudje pravijo, da se dela zelo razkošno. PETERLE: "Glede razkošja delim mnenje z vami. Objekte je treba opremiti primerno, ne pa razkošno. Ce so res taki primeri, nas obvestite. Minister Janša mi zatrjuje, da na natečajih izbirajo ljudi, ki naj bi to opravljali, da skušajo delati racionalno. Jaz sem edino za tako politiko. Ce je kje drugače, se lahko obrnete na poslance in na občine in terjate, da se zadeva pogleda in tudi ravna drugače." Zakaj ščitite mleko in meso, ne pa krompirja? PETERLE: "Izhodišča za kmetijsko politiko so napisana in računam, da bo kmetijsko ministrstvo v kratkem v sodelovanju z ministrstvom za trg in cene pripravilo rešitve, ki bodo uravnotežile zadeve glede kmetijskih pridelkov. Jaz mislim, da je mleko preveč podprto in premalo druge linije kmetijske predelave." Besedilo JOŽE KOŠNJEK, fotografije GORAZD ŠINIK Š. ŽARGI Načrtovanje novega centra mesta Kranja Slovenski trg bo zelen Pozorni in naši dolgoletni bralci se verjetno spominjajo, kakšen vihar je povzročil stavek objavljen v enih od prvih Odprtih strani spomladi leta 1987, ko je naš sodelavec Marko Jenšterle zapisal: "Morda se bodo Kranjčani nekoč vprašali, ali jih Dolinarjevi kipi na Trgu revolucije ne utesnjujejo." Zagovarjanje na vrsti forumov in poskuse zamenjave tedanjega vodstva časopisa so tedaj razrešile prve sapice demokratizacije in odprtosti, s čimer pa zgodba še ni končana. V časih, ki sq vse prej kot naklonjeni spominjanju na revolucijo, smo doživeli tudi drugačne pritiske: kranjskemu županu se je s preimenovanjem v Slovenski trg tako mudilo, da se ni oziral na sklepe skupščine in protestiral in krivil kolegico, ki je tedaj poročala iz skupščine. Medtem pa potekajo veliko pomembnejše priprave: Občina je razpisala natečaj za novo urbanistično arhitektonsko rešitev tega okolja slovenske lipe, ki smo jo v čast osamosvojitve zasadili na sredino trga, in o rezultatih tega (v prvi polovici januarja si jih je bilo mogoče ogledati na razstavi) smo se pogovarjali z direktorico Upravne organizacije za urbanistično načrtovanje in pomočnico sekretarja Sekretariata za urbanizem in komunalne zadeve občine Kranj Danijelo Bida - Sprajc. Kako je prišlo do odločitve za razpis in kako je bilo določeno območje, katerega ureditev je bila razpisana? Poglavitni razlog za razpis natečaja je bila ureditev parka, ki mu sicer po novem poimenovanju pravimo Slovenski trg. Ob tem parku pa je že dolga leta problem realizacije tako imenovanega kareja A severno od poslopja Gimnazije. Za načrtovani objekt na tem prostoru smo prvotno celo predlagali samostojni razpis arhitektonske rešitve, ker pa se je s tem odlašalo, je to soupadlo z željo po novi ureditvi parka. Tako smo pristali na razpisu za ureditev parka in njegovega obrobja z željo, da dobimo urbanistično arhitektonske rešitve novega ožjega kranjskega mestnega središča. To pa pomeni, da pričakujemo, poleg predlogov za ureditev parka, tudi ponovno vzpostavitev sedaj prekinjene vezi Delavskega doma s tem parkom, poleg že omenjenega kareja A pa tudi na južni strani rešitev za obnovitev ali novogradnjo sedaj dotrajanih objektov pred blagovnico Globus. Na obrobju naj bi torej ostala v sedanji obliki le občinska stavba in seveda Gimnazija, ki v svoji prenovljeni obliki dominira na trgu. Veliko govora je bilo okrog dileme, ali gre za mestni park ali mestni trg? Da, to je bila dilema, ki je spremljala delo komisije vse od začetka in šele prispele rešitve so pokazale, da je mogoče na tem prostoru urediti bolj trg kot park, čeprav je bila v izhodišču natečaja zahtevana ureditev parka. Razpisno gradivo je bilo zelo temeljito pripravljeno, saj ponuja natečajnikom podroben oris stanja in vseh objektov na obravnavanem območju, poleg tega pa tudi predstavlja širše Kranj, njegove značilnosti in arhitektonske posebnosti. Kaj ste želeli s takim pristopom doseči? Ker natečajniki praviloma ne poznajo Kranja, smo želeli podati osnovne informacije o njegovih značilnostih, zgodovini in posebnih vrednostih, na katerih naj bi slonele nove vizije njegovega nadaljnjega razvoja. Rešitev naj bi namreč dala drugi mestni center (poleg starega mestnega jedra), ki naj bi pomenil prehod v novi del mesta. Nekdanji Trg revolucije posebej označujejo Dolinarjevi spomeniki. Kakšna naj bi bila usoda teh spomenikov po izhodiščih za natečaj? V natečaju se nismo odločili za kakršnokoli sugestijo v zvezi s spomeniki, pač pa prepuščamo rešitev v celoti možnostim nove ureditve tega trga oz. parka natečajnikom. Predlagana je sicer ohranitev znanega reliefa, medtem ko naj o usodi spomenikov odločajo rešitve. Natečaj je izšel junija preteklega leta. Kakšen je bil odziv? Odziv na natečaj nas je prijetno presenetil, saj je natečajno Eden od predlogov ureditve. Foto: G. Šinik gradivo dvignilo kar 43 kandidatov, kar pomeni, da je sodelovala vsa slovenska strokovna javnost na tem področju. V razpisanem roku smo dobili 19 projektov in le enega zaradi nepopolnosti izločili. Katere so poglavitne nove rešitve in kakšni kriteriji za njihovo vrednotenje so bili uporabljeni? Komisija je bila prijetno presenečena nad odzivom, ki je prinesel izredno veliko novih idej, čeprav ni našla projekta, ki bi v celoti optimalno razreševal dileme tega prostora in objektov ob njem. Ni bilo torej predloga, ki bi priklenil s svojo celovitostjo in hkrati izvirnostjo. Temeljita analiza prejetega gradiva je postopoma, po sistemu izločanja, iskala in, upajmo, tudi našla najboljše rešitve, ki so v več projektih in te smo na koncu tudi nagradili oz. odkupili. Ce govorimo o posameznih rešitvah, naj povem, da so bili pri kareju A nekateri natečajniki vzhičeni nad pogledom, ki ga je odprla rušitev objektov ob Gimnaziji, in so predlagali, da se to ohrani. Na koncu je prevladala odločitev, da imajo prednost rešitve, ki skupaj z Gimnazijo in nato Bežkovo vilo ustvarjajo ulico, saj je znano, da je v podaljšku tega načrtovana nova avtobusna postaja kot pomembna centralna funkcija našega mesta. Ta ulica naj bi se nadaljevala vse do Globusa, kjer naj bi se objekti pred blagovnico z ustreznim programom vključili v to. Predlagana je tudi dograditev hotela Crei-na, tako da bi se nova ulica začela na koncu Jelenovega klanca - vse z ustrezno distanco do Ravnikarjeve arhitekture na tem mestu (hotel, blagovnica). Kar zadeva park oz. trg, je v prispelih projektih ponujenih več rešitev: celotna zvezda z drevoredi (oz. ozelenitve), sistem polzvezde, odprta ploščad s kombinacijo zelenice, kar je podobno današnjemu stanju. Žirija se je odločila, da izbere zadnjo varianto (predlaga jo tretje nagrajeni projekt), ki po-, nuja kombinacijo parka in ploščadi. Skoraj v vseh rešitvah se ponujajo elementi, kot so vodnjak oz. fontana in ozelenitve ter lipa, kar vse naj bi obogatilo ureditev Slovenskega trga, avtor tretje nagrajenega projekta pa naj bi s ponovno obdelavo ponudil končno rešitev. Naj še omenim, da so nekateri ponudili tudi bolj radikalne in izvirnejše preureditve, vendar smo morali upoštevati, da se bo ta prostor verjetno urejal zelo postopoma, to pa radikalnih posegov ne prenese. Znane so prometne težave tudi tega dela Kranja, zlasti s tako imenovanim mirujočim prometom, ali po domače s parkiranjem. So v tem pogledu kakšne nove rešitve? Prvotni načrt jc iskal rešitev za parkiranje v kleteh kareja A (5 do 6 podzemnih etaž parkirišč), prispeli projekti pa so pjo-nudili tudi možnost izgraditve parkirišč pod Slovenskim trgom in na prostoru pod seda- njimi parkirišči med hotelom in Globusom z uvozom z Jelenovega klanca. Po mnenju žirije izgradnja parkirišč po Slovenskim trgom ni primerna, saj bi pomenila popolno uničenje tistega, kar od sedanje ureditve lahko ostane (zlasti gre tu za drevesa, ki jih je nemogoče nadomestiti). Zato predlagamo, da se poiščejo druge možne rešitve. Kakšne so rešitve za Delavski dom, za katerega ste omenili, da je sedaj ločen od parka ? Tudi tu je bilo ponujenih več rešitev. Najradikalnejša je predlagala podnje tega objekta, večina pa s spremembo fasade na trg, preureditvijo (pokritjem) podhoda ob tem objektu išče povezave in navezave v park. Z dozidavo in oplemenitenjem te fazade bi se, po mnenju komisije, lahko našla ustrezna rešitev. Po razstavljenem gradivu sodeč se je komisija odločila za izbor različnih rešitev iz različnih projektov. Ali ni tak pristop nekoliko nenavaden? Že v samem razpisu, v katerem se opredeli dolžnosti razpiso-valca in kandidatov oz. avtorjev nagrajenih in odkupljenih projektov, smo predvidevali možnost takega razpleta. Prvo-nagrajeni naj bi dobil pravico do nadaljnjega projektiranja trga in sodelovanja pri dokončnem oblikovanju objektov ob njem (zlasti kare A). Rezultati razpisa so pokazali sicer nekoliko drugačen vrstni red, vendar bomo v soglasju z avtorji razdelili nadaljnje dodelave v okviru kroga nagrajenih ter avtorjev, katerih dela so bila odkupljena. Logično in prav je naprimer, da za oblikovanje objektov pred Globusom poskrbi projektivno podjetje Am-bient, ki nadaljuje delo prof. Ravnikarja. Naj omenim, da se bo nova ureditev tega območja uzakonila z dokumentom, ki mu pravimo Prostorsko ureditveni pogoji, v katerem naj bi združili vse najboljše rešitve in dodelave iz predlogov, ki smo jih dobili na tem razpisu. Izbrane rešitve se med seboj dopolnjujejo. Je bilo na razstavo nagrajenih in odkupljenih projektov med obiskovalci kaj pripomb in kakšna je nadaljnja pot k pripravi dokumentov, ki bi omogočali uresničitev teh zamisli? Na razstavi nismo zbirali pripomb obiskovalcev, zato lahko le na podlagi nekaterih ustnih pogovorov rečem, da so bile reakcije in pogledi dokaj različni. Možnost za besedo ljudi bo ob razgrnitvi in javni razpravi o urbanističnih dokumentih, ki bodo nastali na tej osnovi. Naša prva naloga je sedaj, da poročamo Izvršnemu svetu o izidu natečaja in predlogih komisije za način in izbor iskanja nadaljnjih rešitev. Če bo to odobreno, sledi priprava že omenjenih Prostorsko ureditvenih pogojev, ki naj bi bili po ustaljenem postopku sprejeti oz. potrjeni v skupščini, to pa je nato osnova za pripravo izvedbene dokumentacije. Pri tem kaže poudariti, da se bo ta ureditev pripravljala in še bolj verjetno zelo postopoma izvajala, zlasti v teh časih. Letos bi želeli, da se pripravi projekt preureditve Slovenskega trga. ZAPLOTNIK Javna tribuna o privatizaciji, denacionalizaciji, volilnem sistemu... I "Zmaga opozicije lahko ogrozi zakon o denacionalizaciji" L Dr. Andrej Umek: za zmanjšanje družbenega proiz; Iji voda in za polovico brezposelnih je kriva skupščin; 'a ska blokada zakona o privatizaciji. Dr. Franc Zagojj01 žen: neokomunizem je enako nevaren kot neonacj; zem. Žiri, 4. marca - Slovenska ljudska stranka in SDZ-Narodna demo* kratska stranka Škofja Loka sta v sredo zvečer pripravili v Žireb javno tribuno o privatizaciji, denacionalizciji, volilnem sistemu i* davčni zakonodaji. Od štirih najavljenih gostov je prišel le Franci Feltrin, škofjeloški poslanec v zboru občin republiške skupščine* medtem ko ostalih treh iz različnih razlogov ni bilo (minister z* pravosodje in upravo dr. Rajko Pirnat je zbolel, predsednik družbe* nopolitičnega zbora dr. Ludvik Toplak in poslanec Andrej Šter it Kranja pa naj bi bila zadržana zaradi skupščinskega zasedanja)-Namesto najavljenih gostov sta na tribuni sodelovala dr. Franc Zagožen iz vodstva Slovenske ljudske stranke in dr. Andrej l mek. predsednik gospodarske komisije SDZ-Narodne demokratske stranke. Pogovor je vodil Borut Bajželj iz škofjeloške SDZ-NDS. Kaj so povedali? Dr. Andrej Umek: Skupščinski postopek sprejemanja zakona o privatizaciji je za-blokiral direktorski-managerski sloj zbora združenega dela. Blokada je kriva za najmanj polovico brezposelnih pa tudi za to, d» se je družbeni proizvod zmanjšal. Opozicija je pripravljena "žrtvovati naša in vaša delovna mesta", samo da ne bi prišlo do sprejetja privatizacijskega zakona, odgovornost za razmere v gospodarstvu pa skuša naprtiti vladi. Tudi o novem vladnem predlog11 privatizacije, ki je močno kompromisen in po katerem naj bi de' družbenega premoženja šlo v odškodninski in pokojninski sklad-del pa bi olastninili z odplačno privatizacijo (delavski odkup delnic) in z odplačno privatizacijo z 90-odstotnim popustom (drža-vljanske delnice), se noče pogajati. Zakona o privatizaciji in denacionalizaciji (ta naj bi bil sprejet po srečnem naključju) sta v resni nevarnosti, če stranke Demosa na prihodnjih volitvah ne bodo dobile zadosti podpore. Na vprašanje, zakaj škofjeloška občina doslej po zakonu o denacionalizaciji ni vrnila prejšnjim lastnikom še niti hektarja zemljišča, je republiški poslanec Franci Feltrin odgovoril, da se na občini zelo prizadevajo, da imajo že 60 popolnih zahtevkov in da bodo v kratkem začeli vračati premoženje in reševati predvsem tiste primere, za katere ne potrebujejo manjkajočih podzakonskih predpisov. Ali bo zakon o denacionalizaciji še veljal, če bodo na volitvah zmagali prenovitelji, je vprašal eden od udeležencev javne tribune. Dr. Andrej Umek mu je odgovoril: "Verjetno ne. Če bi dobili dovolj glasov, bi ga razveljavili. Tudi novi kandidat za mandatarja, ki je prišel iz Srednje Amerike, je imel to v programu." Dr. Franc Zagožen: V Slovenski ljudski stranki se sicer zavzemamo, da bi del delni"; razdelili ljudem brezplačno, vendar bomo verjetno pristali tu^1 na 10-odstotno plačilo, kot predlaga vlada. Najbolj nas moti to.; da bo najbolje plačani delavec lahko dobil pet delnic, najslabši pa le eno. To ni pravično in to bo povzročalo tudi socialne nape' tosti. V gospodarstvu se namreč odloča na podlagi lastnine, zat°j je treba preprečiti, da bi ozek krog ljudi odločal o vsem. NeokO"! munizem je enako nevaren kot neonacizem. Če so v nekaterih jfl ropskih državah sprejeli zakon, s katerim zatirajo neonacizem, 18 pri nas potrebovali podoben zakon za nekomunizem. Prepričan sem bil, da blokade zbora združenega dela ne bo mo; goče odpraviti. Potem koje ta zbor danes le sprejel kompromis^1 predlog, po katerem bodo zadruge lahko olastninile 45 odstotkov družbenega premoženja klavnic, mlekarn, vinskih kleti in drug'*1 podjetij s spiska, pa sem spet večji optimist. Prejšnji predlog, da bi dobile 51 -odstotni delež, je bil sicer boljši, vendar bodo nekatere prišle do večinskega deleža tudi na podlagi vračila zadružne' ga premoženja ali z odkupom dela delnic, ki jih bo podjetje dal° v prodajo. Vsi dosedanji osnutki zakona o gozdovih so ponujali rešitve, ^ so ohranjale obvezni etat in posek. Zadnji predlog ne vsebuj' takšne rešitve, ampak določa, da gozdarski strokovnjak in lastni'' za daljše obdobje sporazumno izbereta in označita drevje za p°! sek. Če se lastnik s tem ne strinja, lahko začne upravni spor, P*1 katerem pa ima možnost pritožbe. V Slovenski ljudski stranki na$ moti, da bo po novem gozdarska služba zelo obsežna; zavzemaj mo pa se tudi za oblikovanje kmetijsko-gozdarske zbornice, p°, okriljem katere naj bi bila tudi javna služba in državna inšpekd' Ja: Kako zaustaviti divjo privatizacijo? Dr. Andrej Umek: "Najbolj' ša rešitev je sprejetje zakona o privatizaciji. Dokler pa ga nimd' mo, smo odvisni od poguma ljudi, ki so pripravljeni zbrati dokumentacijo, jo predložiti ministrstvu za pravosodje in upravo ah primer kako drugače "spraviti v javnost." Kar zadeva propadanje družbenih posestev, je v največji stisk1! Agroemona, ki ji že primanjkuje krme za krmljenje živine. §k°'j da, ki jo nekateri tako močno poudarjajo, niti ni tako velika' mleka v Sloveniji je preveč, krave so okužene in jih bo verjeti^ treba poklati, v okolici posestev pa so tudi kmetije, ki bi bile ptV pravljene obdelovati zemljo in na njej pridelovati tisto, kas Si0" veniji najbolj primanjkuje. Agroemona že ponuja kmetom ze^i Ijo v najem za 550 nemških mark za hektar, vendar se ob tak"| visoki najemnini lahko zgodi, da bo zemlja dejansko ostala nco^'; delana. Napaka bo, če bodo posestva razpadla nenadzorovan*^' tako pa bodo razpadla zato, ker skupščina še ni sprejela ustffl nih zakonov. Opozicija namreč zavrača zakon o skladu kmet'Jjj skih zemljišč in gozdov, v katerega bi po denacionalizaciji preŠ£l preostanek družbenih zemljišč, in zahteva, da se tudi kmetijski posestva olastninijo v skladu z zakon o privatizaciji. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK denacionalizacija agrarnih skupnosti Stara pravila uporabna tudi za današnje čase j^ilan Pohar, predsednik upravnega odbora radovljiške podružnice Slovenske judske stranke: "Zemljišča in premoženje agrarnih skupnosti je treba vrniti vsem Ustnikom, država pa naj poskrbi, da bo promet z deleži potekal nadzorovano in °rganizirano in da bo kmetijski interes imel prednost pred nekmetijskim." J*re2R 3. marca - Pri vračanju kmetijskih zemljišč prejšnjim last- 'Kom je (bo) največji problem denacionalizacija zemljišč in ostale-*a Premoženja, ki so ga nekdaj imele t.i. agrarne skupnosti. Ne sa-")0 zato, ker zakon o denacionalizaciji to področje ureja dokaj hlapno, ampak predvsem zaradi tega, ker bodo agrarne skupnosti anko ponovno zaživele le, če bo država s podzakonskimi predpisi P°skrbela, da bodo zemljišča in premoženje skupnosti ostala v ro-Kan kmetov. me. s katerimi je v posebnem pismu pred kratkim seznanil tudi dr. Jožeta Osterca in dr. Rajka Pirnata. republiška ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za pravosodje in upravo, pa tudi dr. Ludvika Toplaka, df. Franca Zagožna, dr. Stanka Bu-serja in Marjana Podobnika. V njem je med drugim zapisal, da bo treba po vrnitvi premoženja agrarnih skupnosti sprejeti takšno zakonodajo, ki bo novim lastnikom omogočala, da bodo lahko s tem bogastvom gospodarno upravljali. "Pravila igre", kakršna je predpisal zakon kranjskega deželnega zakonika o varstvu planin in pospeševanju planinskega gospodarstva iz leta Milan Pohar, predsednik odbora bivših posestnikov oz. zakoncih dedičev planine Pungrat in nkrati tudi predsednik upravnega odbora radovljiške podružnice slovenske ljudske stranke, na Ppmeru planine Pungrat s številnimi dokumenti ponazarja, kak-5na je bila usoda nekdanjih a8rarnih skupnosti, ki jih je bilo na Gorenjskem in v Sloveniji 08romno, in kakšno škodo lahko Ulrpi kmetijstvo, če bo denacio-"a premoženja tovrstnih !• skupnosti potekala nenadzorova-n° in brez ustreznih dodatnih Predpisov. Iz planinske statistike, kl jo je pripravil komisar za a8rarne operacije v Ljubljani, je namreč razvidno, da je bilo 1923. 'eta samo v radovljiškem in kranjskem političnem okraju 133 P'anin in da se je na vseh plani-nah v Sloveniji tega leta paslo J44' krav, 1675 volov, 4693 jun-Cev in junic, 1128 telet, 503 konji, 6582 ovac in 1639 koz oz. skupaj 9942 glav "normalne živine". Kmetje so planino kupili od Brofa _ Planina Pungrat je le ena od 5levilnih na Gorenjskem. Iz še °hranjenega kupnega pisma je "logoče razbrati, da so jo kmetje l808. leta kupili za tisoč zlatih goldinarjev od grofa Lamberga, letnika graščine Kamen. Zem-JJško knjiženje se je glasilo na '"atijo Miklavčiča in na sosede p yasi Brezij. Noše in Črnivec. ^0sest je bila odmerjena v 90 Pašnih deležih in razdeljena med 35 lastnikov, ki so bili kasneje tako tudi "zavedeni" v zemljiško knjigo. Register deležnih pravic je še ohranjen in iz njega je dobro razvidno, kdo so bili ti lastniki oz. kdo so danes denacionali-zacijski upravičenci. Z deleži je bilo mogoče trgovati tako, kot je določal statut, ki je opredeljeval tudi vse druge pravice in obveznosti. Deleži so bili vezani na hišo, prenašali so se iz roda v rod in jih ni bilo mogoče deliti. Zakon o varstvu planin in pospeševanju planinskega gospodarstva iz leta 1909 je bil zelo strog in je dokaj natančno določal, da se deležne pravice na skupnih planinah praviloma ne morejo ločiti od posestva in da to lahko le izjemoma dovoli oblastna komisija za agrarne operacije. Kakšen red je veljal v agrarni skupnosti, dovolj nazorno kaže še ohranjeni statut. V njem med drugim piše, da so se občnega zbora skupnosti lahko udeleževali le deležniki osebno ali njihovi pooblaščenci, pooblastila so morala biti pisna in podpisana ob navzočnosti "ene verodostojne priče", mož je lahko zastopal ženo le v primeru, če temu ni izrecno oporekala, o izkoriščanju, prodaji ali nakupu skupnega sveta so sklepali le, če se je zbora udeležilo najmanj tri četrtine deležnikov in če je predlog dobil najmanj dvetretjinsko podporo. Povojna oblast je agrarno skupnost Pungrat (kot tudi vse ostale tovrstne skupnosti v državi) razlastila, njeno premoženje pa je prešlo v SLP - splošno ljudsko premoženje. Čeprav so se lastniki pritožili na sklep o razla- stitvi in na to, da so planino Pungrat zaradi napačne razlage zakona o agrarnih skupnostih opredelili kot urbanistično obliko posesti (srenjo), pa okrajno sodišče v Kranju pritožbi ni ugodilo. Na "pogorišču" agrarne skupnosti je nastala pašna skupnost Pungrat, ki posluje pri kmetijski zadrugi Tržič, njeni člani pa so v glavnem nekdanji lastniki. Na planini, ki obsega 157 hektarjev, se pase 90 do 100 glav velike živine, na njej pa je tudi pastirski stan, hlev za živino, zbiralnik za vodo, ograja, tristo metrov vodovoda... Nevarnost, da bi se deleži delili ali prodajali nenadzorovano Nekdanji lastniki planine Pungrat, organizirani v agrarno skupnost, bodo v skladu z zakonom o denacionalizaciji zahtevali, da se jim planina, ki so jo kupili in za katero so bili tudi v zemljiški knjigi zapisani kot lastniki, vrne. Milan Pohar z Bre/ij, sicer predsednik odbora bivših posestnikov oz. njihovih zakonitih dedičev planine Pungrat, ob tem opozarja na številne proble- 1909, bi bilo treba vnesti tudi v novo zakonodajo. Ker so od razlastitve zemljišč in premoženja agrarne skupnosti Pungrat (in drugih tovrstnih skupnosti) minila že več kot štiri desetletja, se je slika nekdanjih "deležnikov" precej spremenila. Nekateri prejšnji lastniki so planino ves čas uporabljali za pašo živine, drugi je niso, na planini pa so pasli tudi kmetje, ki niso nikdar imeli pašnih deležev. Milan Pohar predlaga, da bi ob denacionalizaciji vrnili deleže vsem nekdanjim lastnikom oz. njihovim zakonitim dedičem in sicer ne glede na to, ali so kmetje ali ne. potem pa bi morali doseči, da bi kmetijski interes imel prednost pred nekmetijskim, in da bi prodaja in nakup deležev potekala nadzorovano in organizirano -nekako tako,kot je to določal več kot osem desetletij stari zakon o varstvu planin in pospeševanju planinskega gospodarstva. Država ne bi smela dopustiti, da bi se deleži prodajali nenadzorovano ali da bi se v dednem postopku celo delili, pravi Milan Pohar in poudarja, da bi to pomenilo siromašenje velikega planinskega bogastva. • C. Zaplotnik V zasebnih gozdovih GG Kranj £a deset tisoč "kubikov" nesprejemljivega Poseka ki 8. marca ■ P° podatkih Go/dnega gospodarstva Kranj so lastni-k»r q* . n gozdov kranjske, škofjeloške in tržiške občine lani pose-tro^ " lisoč kubičnih metrov drevja, od tega 74 tisoč kubičnih me-bre na Pot"agi predhodnega odkazila in 22 tisoč kubičnih metrov ka z.°dkazila. Ko so gozdarji ocenjevali strokovnost poseka brez od-Pos w 50 u8otovi'i- daje bilo 10.350 kubičnih metrov sprejemljivega 'net '0.316 kubičnih metrov nesprejemljivega, 1.671 kubičnih lerih PU Je hi'° g0'osel>nizmc .\4 mili hi.^1 mikrooruanizmov. osnovno ceno za mleko, ki vsebuje od 700 tisoč do :mov ; mleko, ki ho vsebovalo od 1.4 mi-pa bo mlekarna lahko odkupila ali ga e vsako leto zaostrila pj.'',"llru mleka dovoljeno največ 3 milijone vj "°dnje leto 1.5 milijona. 1994. leta pa samo mi|||°n''a' Merila naj bi se vsako leto zaostrila: letos naj bi bilo v ,::.-)ne mikroorganizmov, .amo še en milijon No-Pr-iyilnik predvideva tudi 3-odstotni odbitek, če mleko vsebuje mi kot 8.5 odstotka suhe snovi.« C. Z. Republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsako leto izda odredbo o izvajanju preventivnih ukrepov pri živalskih kužnih boleznin. Lno od določil zadolžuje tudi občinske izvršne svete, da odredijo ukrepe za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni na svojem ozemlju. V tržiški občini so v odredbo zajeta cepljenja proti šumečemu prisadu govedi in ovac na planini Sija, svinjski kugi plemenskih svinj in pitancev, splošna tuberkulinizacija, preventivno cepljenje psov proti steklini in preiskave krav na brucelozo, plemenjakov v prirod-nem pripustu na mehurčasti izpuščaj pri govedu, plemenskih žrebcev na kužno malokrvnost kopitarjev, čebeljih družin na hudo gnilobo čebelje zalege, no-semavost. pr.šičavost in varoozo ter odstreljenih gamsov na garja-vost. Nekateri od predpisanih ukrepov so že močno zastareli, je med drugim pojasnil članov tržiškega izvršnega sveta mag. Roman Grandič. veterinarski inšpektor iz Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Dejal jeTda bi se stroka morala ukvarjati tudi /. nekaterimi drugimi, novejšimi kužnimi boleznimi, vendar tega republiška odredba ne predvideva. Kot problematično je označil /hiranje denarja za te namene s 5-odstotnim davkom na proizvodnjo mleka in mesa; zlasti z legalizacijo črnega zakola po domačijah bi po njegovi presoji lahko zagotovili precej več denarja iz tega v ira. Opozoril pa je še na en pereč problem, s katerim se srečuje stroka po poginu okuženih živali. Sedaj imajo namreč na razpolago le zastarel objekt ob zahodnem izvozu na avtomobilsko cesto pri Kranju. Ker ni nobenega pregleda o dosedanjih odlaganjih poginulih živali v jamo, primanjkuje pa tudi že prostora, postaja to resen ekološki problem. Zato je ponovno predlagal, da bi se gorenjske občine lotile postavitve sodobnejše stavbe za centralno higiensko službo. Glede slednjega vprašanja so Tržičani menili, da bi ga morali podrobno proučiti in se dogovoriti o rešitvi. Odredbo o cepljenjih in pregledih so sprejeli. Ob tem so postavili zahtevo, da zaradi umika klavnice iz Tržiča zagotovijo sofinanciranje teh nalog v republiki. Predlagali so tudi. naj odredbo v bodoče predpisuje in sprejema le republika. Republiški poslanec Tone Kramarič, ki je sodeloval na seji. pa se je zav/el za oblikovanje delegatske pobude republiškemu ministrstvu za kmetijstvo, da pojasni strokovne opredelitve za to odredbo.• Sto-jan Saje Prve farme pred likvidacijo Zdi se, da je slovensko kmetijstvo v tem trenutku kot mož, ki se je znašel na razpotju in ne ve, po kateri poti bi nadaljeval. Polije več, še več pa je tistih, ki kritično spremljajo vsak njegov korak. Besede "likvidirali bomo socialistična družbena posestva " so odveč ali zvenijo v prazno, sprejeti zakon o denacionalizaciji, usmeritve države, da bo podpirala razvoj družinskih kmetij, in ekonomika že "delujejo" in kažejo ostre zobe. Nekatere slovenske živinorejske farme so na robu propada ali so tik pred tem, da pokoljejo čredo. Živina hira, daje manj mleka in se slabše redi, kot bi se ob normalnem krmljenju in oskrbi. Problemi so trenutno resda največji v domžalski Agroemont, kjer jim že primanjkuje krme za 800 krav in 3500 pitancev, vendar so v podobnih težavah tudi v drugih kmetijskih podjetjih. Odločitev, da slovenska država vrne krivično odvzeta kmetijska zemljišča (in gozdove) nekdanjim lastnikom, je bila sprejeta v parlamentu (v obliki zakona o denacionalizaciji) in je zato legitimna in legalna, država pa bi morala poskrbeti, da v prehodnem obdobju, v času zamenjave lastnikov, ne bi prihajalo do pojavov, ki bi povzročali škodo narodnemu gospodarstvu ali bi ogrožali republiško prehrambeno bilanco. Čeprav zakon o denacionalizaciji vsebuje nekaj varovalk, da se to ne bi zgodilo, pa se zdi, da jih je še premalo. Zemlja (in živina) namreč v nobenem primeru ne bi smela "občutiti" denacionalizacije in denacionalizacijskih zdrah, ampak bi morala biti tudi v prehodnem obdobju dobro obdelana (oskrbljena). Tudi tista, ki se bo po denacionalizaciji znašla v rokah nekmetov! Pa ima država za to, da bi preprečila družbeno in gospodarsko škodo, že dovolj primernega "orodja''?!% C. Zaplotnik Kmečka mladina gre na izlet Kranj, 4. marca - Aktivi kmečke mladine iz kranjske in tržiške občine prirejajo v soboto, 14. marca, strokovni izlet v Savinjsko dolino. Izletniki si bodo ogledali eno ali dve turistični kmetiji in se kopali v Topolšici. Cena je 1.400 tolarjev, prijave pa sprejemata do 10. marca kmetijsko-gospodinjski svetovalki Metoda Karničar in Milena Črv (telefon: 242-734). • C. Z. Višje odkupne cene mleka Za liter 20,50 tolarja Kranjska in škofjeloška mlekarna bosta podražili le sveže mleko, izdelkov pa ne, ker imata že zdaj precej zaloge. V škofjeloški so se odločili celo za akcijsko prodajo sirov po 20 odstotkov nižji ceni. Kranj, 4. marca - Republiški odbor za mleko, ki deluje v okviru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v torek določil odkupno ceno mleka za marec. Kmetije in posestva bodo za mleko s 3.6 odstotka tolšče, ki ga bodo oddali ta mesec, prejeli v sredini aprila povprečno 20,50 tolarja za liter. Zapisali smo - povprečno, saj bodo nekateri, odvisno od higienske kakovosti ter deleža tolšče in beljakovin, prejeli več kot 20,50 tolarja, drugi pa tudi precej manj. Zvišanje cene je za 0,40 tolarja nižje, kot je bito predlagano na predzadnji seji. Zanimiva je se*stava cene! Mlekarne bodo k ceni prispevale 19,05 tolarja za liter, država bo primaknila 0,10 tolarja, povprečni dodatek za kakovost pa znaša 1,35 tolarja. Regresi za prirejo mleka v težjih obdelovalnih razmerah so enaki kot prejšnji mesec: za hribovsko območje je 1,10 tolarja, za kraško 0,70 tolarja in za gorsko 2,00 tolarja. V novi odkupni ceni je upoštevana tudi eskontna stopnja Banke Slovenije. Kako so na povišanje odkupne cene reagirali v mlekarnah? V največji gorenjski mlekarni, v Kranju, bodo podražili le sveže mleko (za liter mleka v kartonski embalaži bo po novem treba odšteti okrog 43 tolarjev), medtem ko sira in drugih mlečnih izdelkov zaradi precejšnjih zalog ne bodo podražili. Podobno bodo ravnali v škofjeloški, kjer manj kot desetino dnevno odkupljene količine mleka prodajo kot sveže mleko, ostalega pa predelajo v izdelke. Sveže mleko bodo podražili za enak odstotek, kot je "poskočila" odkupna cena, oz. za toliko, kot omogoča uredba vlade, medtem ko cen izdelkov zaradi velikih zalog ne bodo spreminjali. Nasprotno: začeli so / akcijsko prodajo, v kateri ponujajo sire po 20 odstotkov nižji ceni. • C. Zaplotnik MERCATOR TOK RADOVLJICA Lesce, Rožna dolina 50 Objavlja po sklepu strokovnega kolegija naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 2. DVEH POSLOVODIJ V TRGOVINI S KMETIJSKIH REPROMATERIALOM V LESCAH IN KR. GORI 3. KOMERCIALISTA Zahtevajo se naslednji pogoji: Pod 1.:- diplomirani ekonomist - pet let delovnih izkušenj na delovnem mestu računovodja Pod 2.: - poslovodska šola trgovske smeri - dve leti delovnih izkušenj na del. mestu poslovodja osnovno poznavanje kmet. repromateriala Pod 3.:- diplomirani ekonomist - pet let delovnih izkušenj na del. mestu komercialista - osnovno poznavanje kmet. repromateriala Delo bomo sklenili za določen čas, za čas poskusne dobe 6 mesecev. Po uspešno opravljeni poskusni dobi se bo delo sklenilo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od razpisa na naslov: M-TOK Radovljica, Lesce, Rožna dolina 50 (Odbor za medsebojna delovna razmerja). Kandidati bodo o rezultatih objave obveščeni v roku 15 dni. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Prvo mladinsko svetovno prvenstvo v športnem plezanju Srebrna Nataša Ljubljana, 2. marca - Na prvem mladinskem svetovnem prvenstvu v športnem plezanju, ki je potekalo od 26. februarja do 1. marca v Baslu v Švici, se je slovenska mladinska reprezentanca izredno dobro izkazala. V vseh starostnih kategorijah, razen v eni, so se mladi slovenski plezalci uvrstili v polfinale, Nataša Stritih, 18-letna Trži-čanka pa je osvojila odlično drugo mesto, takoj za prvo mladinsko svetovno prvakinjo v športnem plezanju, Bel-gijko Muriel Sarkanv. Dan po končanih nastopih so sc mladi plezalci že vrnili v Slovenijo, kjer so jih na Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani pričakali in izrekli prve čestitke predstavniki zveze in podkomisije za športno plezanje in jim izrekli prve čestitke. Mlado reprezentanco, ki je po njihovih besedah izpolnila vsa pričakovanja in jih seveda še presegla so sestavljali: Urh Čehovin, Jure Burjak, Davor Veliko-nja, Martina Čufar, Jerneja Tratnik, Uroš Perko, Gregor Šeliga, Anže Šanca, Mito Šinkovec, Jasna Koler, Aljoša Grom, Stanko Zidan, Luka Zaplotnik in Nataša Stritih. Izreden uspeh je dosegla Nataša Stritih. Drugo mesto in srebrna medalja, ki je niti sama ni pričakovala. In cel kup nepozabnih vtisov s prvega mladinskega svetovnega prvenstva, ki je bilo za Natašo prva in zadnja priložnost, da na njem nastopi, saj je letošnje leto zadnje, ko še lahko nastopa v mladinski konkurenci. "Svetovno prvenstvo je potekalo v sejemski dvorani v centru Basla. Za uvrstitev v mladinsko reprezentanco so bili potrebni dobri rezultati na dosedanjih tekmah doma in uvrstitev na izbirnem tekmovanju v Domžalah. Stena, na kateri smo tekmovali v Baslu, je bila visoka 18 metrov, z nekaj strehami in ves čas previsna. Tekmovalci in tekmovalke smo bili razdeljeni v tri starostne skupine, prvi tekmovalni dan za mojo skupino pa je bila šele sobota, ko sem nastopila v čelrtfinalu. V nedeljo smo imele izredno naporen dan, saj smo nastopile kar dvakrat, v polfinalu in v končnem finalnem obračunu. Poleg tega sem imela že v soboto tehnični incident, ko se mi je med plezanjem obrnil oprimek. Plezanje sem prekinila in zahtevala, da kot zadnja nastopim še enkrat in ponovim svoj nastop. Po nekaj zapletih, ves čas sem preživela v izolacijski coni, so moji prošnji ugodili," je v kratkem razgovoru takoj po prihodu v Ljubljano povedala Nataša. Kakšna so bila tvoja pričakovanja pred odhodom na svetovno prvenstvo? "Vsi skupaj smo bolj računali na naše mlajše plezalce. Izkazalo pa se je, da so bile mlajše starostne skupine v nekaterih primerih celo močnejše od starejših. Mlajša dekleta so bila kljub navidezni krhkosti in mladosti izredno gibljiva in so odlično plezala. Svojega uspeha nisem pričakovala, ampak ko sem ugotovi-Wff la. da imam možnosti, ki so bile letos ta- ko rekoč prve in zadnje, naslednje leto sem že članica, sem dala vse od sebe in se poskušala maksimalno skoncentrirati na nastop. Finalna smer je bila ocenjena z IX -. zmagovalka jo je zmogla v dveh tretjinah, jaz pa sem je preplezala pol. Enako kot jaz zaslužijo iskrene čestitke tudi vsi ostali, zlasti fantje, ki so nastopili v izredno močni konkurenci in se kljub temu uspeli uvrstiti v pofinale." Svetovno prvenstvo je bila odlična priložnost za najrazličnejše primerjave: uspešnosti, pogojev, opreme? "Dekleta, s katerimi sem se pogovarjala, v večini primerov trenirajo že po dve, tri leta. Med dvajsetimi državami, kolikor jih je bilo na prvenstvu, so se najbolje izkazali Rusi, Francozi in Belgijci. Njihovi pogoji za trening so precej drugačni kot naši. Rusi, kljub temu da so na prvi pogled naredili kaj slab vtis s svojo slabo opremo, imajo veliko boljšo organizacijo kot mi. Trikrat tedensko treninge na umetni steni, enkrat tedensko na naravni steni, vsako leto plezalne tabore. Tudi drugod so razlike. Naše umetne stene so prenizke, nudijo malo kombinacij. Treniramo več ali manj individualno, prepuščeni smo sami sebi. Tudi zato je bilo to svetovno prvenstvo velika motivacija za nadaljnje delo," je svoja razmišljanja zaključila Nataša Stritih. Njej in mladim športnim plezalcem pa lahko le zaželimo veliko volje in uspehov tudi na domačih tekmovanjih. • Mojca Peternelj, foto: J.Cigler ŠAH Zmagi v Lendavo in Stari trg ob Kolpi Na pustno soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani na osnovni šoli Ledina prvo državno prvenstvo osnovnošolskih ekip za dečke in deklice v šahu. Med dečki je sodelovalo 13 ekip (1 1 regijskih prvakov, dodatna ekipa iz regije lanskega zmagovalca in predstavnik domačina), med deklicami pa 8. Ekipe so igrale vsaka z vsako s skupnim časom 60 minut na partijo. Pri dečkih so izstopale 4 ekipe: 1. OŠ Drago Lugarič Lendava (23 meč točk in 34.5 šahovskih točk), 2. OS Log-Dragomer (20/34), 3. OŠ Kočevje (17/33), 4. OŠ Krško (17/29.5). Najboljša gorenjska ekipa je bila OŠ Prežihov Voranc z Jesenic na 8. mestu, ekipa OŠ Stane Žagar iz Kranja pa je zasedla 11. mesto. Pri deklicah je prvo mesto zasedla ekipa OŠ Stari trg ob Kolpi (13/25.5), 2. OŠ P. Belšak iz Gorišnice (11/19.5), na tretjem mestu pa so bile že predstavnice Gorenjske iz OŠ Prežihov Voranc Jesenice (10/18) v postavi (Jasmina Hadžič, Saška Jekler, Alma Čauše-vič, Alenka Pem in Suzana Koder). Jasmina Hadžič je bila tudi najboljša na prvi deski, saj je zmagala vseh sedem partij. Aleš Drinovec STRELSTVO Košnikov memorial že trinajstič Kranj, 1. marca - Na tradicionalnem Košnikovem memorialu, ki ga kranjski strelci prirejajo že od leta 1980, so letos v streljanju s pištolo zmagali Kranjčani, v streljanju s puško pa so bili najboljši Kamničani. Med strelci s pištolo je slovi 1 Franc Peternel mlajši iz Kranja, v streljanju s puško pa Jani Mrkun iz Ljubljane. Najboljši ekipi sta osvojili prehodni pokal, posamezniki pa so prejeli praktična darila, ki so jih prispevale kranjske delovne organizacije in zasebniki. Rezultati tekmovanja s standardno zračno pištolo in puško: pištola - ekipno: 1. "Kranj" 1647, 2. "Dušan Poženel" - Rečica 1641, 3. "Olimpi-ja" - Ljubljana 1639; pištola posamezno: 1. Franc Peternel ml. Kr. 567. 2. Franc Gaber Ol. 567, 3. Vinko Lavrinc Rečica 554. Puška - ekipno: 1. Kamnik 1720, 2. Domžale 1699, 3. Kranj 1631; puška - posamezno: I. Jani Mrkun Krim 578, 2. Sašo Podgor-nik Kamnik 578, 3. Marjan Repič Kamnik 577. B. Malovrh Pionirsko prvenstvo Slovenije v plavanju Triglav drugi Kranj, marca - V Mariboru je bilo državno prvenstvo Slovenije v pionirski konkurenci, na katerem je sodelovalo 14 klubov. Triglav iz Kranja je nastopal z manjšim uspehom kot v prejšnjih sezonah, saj sta kolajne osvajala le dva plavalca, in sicer Petra Omejec ter Andrej Škunca, tri pa so osvojile tudi štafete Triglava. Absolutno najboljši udeleženec prvenstva je bil Gregor Govše iz Ljubljane, ki je osvojil osem posamičnih zmag in še tri v disciplini štafet. 9.33,68, 3. Triglav (Škunca, Dov-žan. Suhadolnik, Pire) 9.44,45. Pionirke: 400 m kravi: Katja Roš NC 4.50,89, 3. Petra Omejec TK 4.59,53; 200 m hrbtno: Alenka Ličar RRT 2.35.66, 9. Tina Ze-rovnik TK 2.33,14; 200 m mešano: Alenka Ličar RRT 2.38,58, 2. Petra Omejec TK 2.42,12; 4 x 100 m kravi: Branik Maribor 4.37,59, 5. Triglav (Omejec, Dmitrovič. Butina. Lovrečič) 4.43,36; 100 m kravi: Nika Breznik OL 1.04,06, 4. Petra Omejec TK 1.06,49; 200 m prsno: Petra Omejec TK 2.56.01, 11. Tjaša Novak TK 3.15,39; 200 m delfin: Alenka Ličar RRT 2.37,02, 7. Nataša Lovrečič TK 3.05,80; 4 x 200 m kravi: Ljubljana Ljubljana 9.57.02, 3. triglav (Omejec, Butina, Dmitrovič. Lovrečič) 10.03,83. 3. dan Pionirji: 100 m prsno: Gregor Govše LL 1.13,61, 6. Andrej Škunca TK 1.25,85; 100 m hrbtno: Bojan Stojanovič NC 1.09,83. 9. Klemen Dovžan TK 1.15,83; 1500 m kravi: Gregor Govše LL 18.01,56, 2. Andrej Škunca TK 18.50,32. Pionirke: 100 m prsno: Petra Omejec TK 1.21,28, 11. Tjaša Novak TK 1.32,26; 100 m hrbtno: Katja Jordan RRT 1.12,82. 13. Špela Butina TK 1.23,04; 800 m kravi: Katja Roš NC 9.54,38, 4. Petra Omejec TK 10.25,49. Po skupnem seštevku točk je prvo mesto osvojila Ljubljana z 816, drugo mesto Triglav Kranj s 618 in tretje Branik Maribor s 502 točkama. Rado Mladenovič Kranj, 4. marca - V letošnji sezoni je potekalo tekmovanje za alpski pokal v smučarskih skokih v petih državah. Prvo tekmovanje je bilo v Planici z lepim uspehom slovenskih tekmovalcev, ki so se uvrstili na drugo mesto Urban Franc, tretje mesto Jure Žagar, peti Rok Polajnar (vsi Triglav), 7. Dejan Jekovec (Tržič) in 15. Aljoša Dolhar (Planica). Drugo tekmovanje je bilo v Bad Goi-sernu. Tudi na tem tekmovanju so bili uspešni: 4. Urban Franc, 13. Jure Žagar (oba Triglav), 14. Robi Meglic (Tržič), naslednje ,tekmovanje je bilo v Berchtes-gadnu z 8. mestom Dejana Jekov-ca (Tržič), 11. Roka Polajnarja (Triglav), četrto tekmovanje je potekalo v Schonachu s petorico med petnajstorico, in sicer: 4. Dejan Jekovec (Tržič), 5. Jure Žagar (Triglav), 11. Robi Meglic (Tržič), 13. Zoran Zupančič (Al-pina Žiri), 15. Gregor Martinjak (Triglav), naslednje tekmovanje je bilo v Predazzu, kjer so tekmovalci nastopili na moštvenem tekmovanju in so dosegli naslednji mesti: prva ekipa peto mesto in druga šesto mesto. Na tekmovanju v Langenbrucku ni nastopila prva ekipa, ki se je udeležila državnega prvenstva v Planici, vendar so bili tekmovalci Slovenije zopet med dobitniki točk. 10. Rok Polajnar in 13. Grega Martinjak (oba Triglav). Finalna tekma pa je potekala v Klingenthalu z največjim mednarodnim uspehom Jureta Žagarja, ki je zmagal, 9. Aljoša Dolhar (Planica), 10. Robi Meglic, II. Dejan Jekovec (oba Tržič), 15. Matjaž Kladnik (El. Ilirija). Slovenska super rokometna liga Velik uspeh Preddvora Infotrade na Ptuju Drava : Preddvor Infotrade 23 : 23 (11 : 12) V 14. kolu slovenske super rokometne lige sta se na Ptuju srečah ekipi Drave in Preddvora Infotrade. Velik uspeh so dosegli rokome-taši Preddvora Infotrade, z osvojitvijo točke, na vročem igrišču na Ptuju. Preddvorčani so tri minute pred koncem srečanja vodili z rezultatom 22 : 20, na koncu pa je bil rezultat 23 : 23 (11 : 12). Rezultat pomeni veliko spodbudo za vnaprej, ekipa dobiva na zrelosti in postaja vse bolj uigrana. J. Kuhar Nekaj boljših uvrstitev kranjskih plavalcev: 1. dan Pionirji: 200 m kravi: Gregor Govše LL 2.09,89, 11. Andrej Škunca TK 2.22,83; 100 m delfin: Andrej Pahernik BM 1.10.34, 8. Andrej Pire TK 1.16,87; 400 m mešano: Gregor Govše LL 5.05,77, 3. Andrej Škunca TK 5.36,23, 6. Klemen Dovžan TK 5.52,38; 4 x 100 m mešano: Ljubljana Ljubljana 4.50,10, 4. Triglav (Dovžan, Smi-tek. Pire, Škunca) 5.10,01. Pionirke: 200 m kravi: Nika Breznik GL 2.18,83, 3. Petra Omejec TK 2.22.09; 100 m delfin: Alenka Ličar RRT 1.12,98, 10. Nataša Lovrečič TK 1.23,88; 400 m mešano: Alenka Ličar RRT 5.27,33, 2. Petra Omejec TK 5.36,33; 4 x 100 m kravi: Branik Maribor 5.08,06, 3. Triglav (Butina, Omejec, Sušnik, Lovrečič) 5.19,74. 2. dan Pionirji: 400 m kravi: Gregor Govše LL 4.37,64, 4. Andrej Škunca TK 4.54,11; 200 m hrbtno: Bojan Stojanovič NC 2.28.08, 5. Klemen Dovžan TK 2.38,07; 200 m mešano: Gregor Govše LL 2.24,87, 5. Andrej Škunca TK 2.41,38; 4 x 100 m kravi: Ljubljana Ljubljana 4.24,53, 7. Triglav (Škunca, Dovžan, Pire, Korošec) 4.40,24; 100 m kravi: Gregor Govše LL 1.00,92, 19. Klemen Dovžan TK 1.09,41; 200 m prsno: Gregor Govše LL 2.35,48, 5. Andrej Škunca TK 3.01,15; 200 m delfin: Andrej Pahernik BM 2.37,27, 3. Andrej Škunca TK 2.44,03; 4 x 200 m kravi: Ljubljana Ljubljana Slovensko-hrvaška hokejska liga Triglav : Slavija Beton 6 : 4 (1 : 1, 3 : 0, 2 : 3) Strelci: 0 : 1 Kratochvvil, 1 : I Vojvoda (Trilar), 2 : I Fetih (Novak), 3 : I Novak, 4 : 1 Palovšnik, 4 : 2 Kompolšek (Zver), 5 : 2 Kozo-mara (Palovšnik), 6 : 2 Palovšnik (Kalan), 6 : 3 Tone Vovk (Zver, Tine Vovk), 6 : 4 Tominc. Triglavani so srečanje odigrali izvrstno, posebno v drugi tretjini, ki so jo dobili s 3 : 0. V zadnjem delu so nekoliko popustili in Ljubljančanom dovolili, da so rezultat nekoliko znižali. Pri domačih je blestel mladi Miha Palovšnik, ki seje dvakrat vpisal med strelce, enkrat pa med podajalce. Modri so letošnjo sezono blesteli Na drsališču PPC Gorenjski sejem so se navijači domačega Triglava vsak ponedeljek zbrali in odigrali 15 tekem. Modri so letošnjo sezono blesteli, saj je bil rezultat kar 12 : 3 v medsebojnih srečanjih. Modri so si ustvarili tudi razliko v golih 119 : 71. Za modre so nastopili: M. Erzar, B. Erzar, Rakovec, Blažič, Pintar, Malavašič, Ambro-žič, Kogoj, Capuder, Lukež, Planinšek, Sedej. Zupan, Mraz in Kovačič. J, Marinček SMUČARSKI SKOKI Končan alpski pokal Skupni zmagovalec med posamezniki je postal Andreas Beck 106 točk, 2. Christian Reinthaler (oba Avstrija) 72 točk, 3. Jerome Gay (Francija) 62 točk, slovenski predstavniki so zasedli naslednja mesta: 5. Jure Žagar (Triglav) 54 točk, 7. Dejan Jekovec (Tržič) 36 točk, 10. Urban Franc 32 točk, 14. Rok Polajnar (oba Triglav) 22 točk, 23. Robi Meglic (Tržič) 11 točk, 26. Aljoša Dolhar (Planica) 8 točk, 27. Grega Martinjak (Triglav) 4 točke, 28. Zoran Zupančič (Alpina Žiri) 3 točke in 31. Matjaž Kladnik (El. Ilirija) 1 točko. Točke alpskega pokala je dobilo 33 tekmovalcev. Na posamezni tekmi pa je nastopalo povprečno po 50 tekmovalcev. Točkovalo se je tudi za ekipnega zmagovalca, kjer je premočno zmagala Avstrija s 455 točkami pred Slovenijo 206 točk, tretja pa je bila Nemčija z 205 točkami, 4. Francija 94 točk in 5. Švica 66 točk. Pred tekmovalci je sedaj še mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo na Finskem. Udeležbo na tej prireditvi so si že zagotovili Jure Žagar in Urban Franc (oba Triglav) ter Tržičan Dejan Jekovec, za četrtega pa se bo vodstvo reprezentance odločilo po tekmi, ki bo v nedeljo, 8. marca, v Planici. Janez Bešter Vogel, 5. marca - Si želite postati uspešen tekmovalec v deskanju na snegu? Prvih zavojev se lahko naučite v Smučarski šoli Bohinj na Voglu, kjer so poleg dosedanjih tečajev smučanja pripravili tudi šolo deskanja na snegu. Ker so snežne razmere na Voglu še ugodne, se lahko o možnostih učenja deskanja pa tudi drugih oblikah tečajev (od začetnih do nadaljevalnih) pozanimate po telefonu 721-007 pri vodji šole Aljažu Lukmanu. Foto: J. Cigler Vabila, prireditve Pokljuški maraton bo v nedeljo - Drugi pokljuški maraton na 21 km klasično in 42 km v prosti tehniki bo po zagotovilu organizatorjev izveden po predvidenem programu. Start teka na 21 kilometrov v klasični tehniki bo ob 9.30 uri, start teka za družine na 8 kilometrov bo ob 9.45, start teka na 42 kilometrov pa bo ob 10.15. Kot je povedal gospodar teka Marjan Larnpret. je zanimanje za tek med tekači veliko, saj so že v začetku tedna prejeli več kot dvesto prijav, tekači pa jI lahko prijavijo še na dan teka do 8.30 v Šport hotelu na Pokljuki. Škofjeloško občinsko prvenstvo v namiznem tenisu - Športna zveza in ŠD Polet sta organizatorja občinskega prvenstva '92 v namiznem tenisu za veterane. Prvenstvo bo to nedeljo, 8. marca, z začetkom ob"j 8.30 v športni dvorani na Podnu. Prijave sprejema Emil Rant na daf j tekmovanja. ŠD Polet pa bo že naslednji teden, 15. marca, organiziralo tudi občinsko prvenstvo za dvojice. Nogometaši Živil Nakla prvič pomladi doma - V drugem pomladan-. skem kolu bo ekipa Živil Naklo doma gostila ekipo Medvode - Lokat Tekma bo ob 15. uri v Naklem. Košarkarski spored - Ekipa košarkarjev Triglava tokrat sicer gostuje v j Postojni, vendar gorenjski ljubitelji košarke ne bodo prikrajšanji za prvoligaški obračun. Ekipa Tinex Medvode je namreč gostitelj v dve j rani na Podnu v Škofji Loki. Tekma bo v nedeljo, ob 19. uri, gostja pa so košarkarji Smeha Olimpije. Že v soboto ob 18. uri pa bodo do-j mače košarkarice Odeje - Marmorja na Podnu v gorenjskem prvoli' gaškem obračunu gostile ekipo Kranja. Košarkarice Jesenic tokrat gostujejo pri ekipi Slovana. Kegljačice Triglava z Adrio - V XX. kolu slovenske AS lige za ženske, kegljačice Triglava to soboto, 7. marca, ob 13.30 uri, na kegljišču Triglava gostijo ekipo Adrie. V 1. ligi za moške Triglav gostuje v Ljublj3' ni, v 11. ligi zahod pa Ljubelj v soboto, ob 16. uri, na kegljišču v Trži' ču, gosti ekipo Ljubelja. Šahovsko prvenstvo Gorenjske za starejše deklice in dečke - Šahovska sekcija Tomo Zupan bo v osnovni šoli Marije Čopa na Planini pf Kranju, ta petek in soboto, organizirala gorenjsko šahovsko prvef stvo za starejše deklice in dečke. Trije najboljši dečki in deklice s« bodo uvrstili na državno prvenstvo. Odbojkarski spored - V zadnjem kolu rednega dela prvenstva v ženski super ligi igra ekipa Bleda v soboto ob 17. uri v OŠ Bled odločiln0 tekmo za tretje mesto z ekipo Koper Cimos. Ob 19. uri pa bo v isti telovadnici derbi kola v 1. SOL moški med domačo ekipo Bleda in trenutno vodilno ekipo te lige T. O. 2 Brezovica. Ekipa Žirovnice igr<1 ob 18. uri v OŠ Zabreznica z ekipo Izole. V moški II. SOL igrajo Tja glav. Salonit (ŠD Planica ob 10. uri). Bled : Plamen (OŠ Radovljic^ ob 16.30) in Bohinj : Bovec (OŠ B. Bistrica ob 18. uri). V ženski konj kurenci pa Triglav : Plamen (ŠD Planina ob 14. uri), Bled — Bohinj (OŠ Bled ob 14.30), Žirovnica : Koper II (OŠ Zabreznica ob 16. uri) in Jesenice : Kočevje II (OŠ T. Čufar ob 17. uri). • B. Maček Jadralni padalci začeli novo sezono - V organizaciji JPK Orli iz Kr3' nja je bila minuli konec tedna prva tekma v seriji tekmovanj za izbo(: slovenske reprezentance za evropsko prvenstvo. S startom na Potošk' gori in ciljem pri jezeru Črnava so se jadralni padalci morali spopr'! jeti s 30 kilometrov dolgim preletom preko Kališča, koče na KriŠk1 gori, Jakoba in Možjance. Od 49 prijavljenih je cilj doseglo 23 tek' movalcev. Najhitrejši med njimi je bil Domen Slana (LET, Škofje Loka) s časom 1:38:25. Sledijo: Bojan Marčič (Maribor), Aleš Šuštef (Kanja, U), Srečko Plut (Orli, Kranj), Mitja Šuptar (Metulj)... Že t» konec tedna, 7. in 8. marca, bo novo tekmovanje v preletih. Kurirski smuk bo v Podkorenu - Tradicionalno tekmovanje Kurirsk1 smuk bo zaradi pomanjkanja snega namesto na Pristavi na smučišč11 Podkoren. Tekmovanje bo to nedeljo, 8. marca, z začetkom ob 8. ur'v Odprto dvoransko lokostrelsko prvenstvo Slovenije - Lokostrelski kl^bj Kamnik in Lokostrelska zveza Slovenije organizirata odprto dvora*1' sko prvenstvo Slovenije, ki bo 14. in 15. marca v športni hali v Kan1' niku. tekmovanje bo v prostem, compaund in instinktivnem stilu,v pionirski, mladinski, članski in veteranski kategoriji. Informacije 0 tekmovanju lahko dobite po telefonu 061/713-785 (Janez Končan)' RadsportFABJAN, VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) t r petek, 6. marca 1992 PISMA, PODLISTEK 23. STRAN @©[^3M©I^GLAS /O ljubljanska banka MAREC ODMEVI ^ rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bral-c?v po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Izobčenje **°*enJski glas, 28. februarja F petkovem Gorenjskem glasu '28. 2. 1992) je bilo objavljeno Pjsmo s podpisom: Franc Feltrin, ihor občin SLS. .. Pismo je torej pisano v funkci-J' poslanca SLS v zboru občin slovenske skupščine. Čeprav se Poslanec Feltrin sklicuje na moje Pismo v Gorenjskem glasu 28. februarja, pa na bistvo mojega Pisma ne odgovarja. Iz njegovega pisma bi se dalo izluščiti dvo-W} prvič, da je še vedno vpet v strah pred komunističnim enojem (iz česar sledi, da sedaj služi protikomunističnemu eno-Urnju), in drugič, da me je v skupščini napadel, čeprav ni razpolagal s potrebnimi informacijami. , P svojem pismu v Delu 15. februarja sem zapisal, da sta me z'usti dve stvari prizadeli in da sem zaradi teh dveh stvari tudi Oskrbljen: privč zaradi Feltrino-v?ga poziva na pogrom zoper Slovence, ki so delali v Beogradu, in drugič, zaradi Peterletovega uvajanja svetovnega nazora kot novega kriterija za sodnike stavnega sodišča. Glede prvega sem prizadet kot ^ovek, ker v Beogradu v nobe- nem trenutku nisem deloval proti Sloveniji, ampak sem, nasprotno, po svojih močeh, s svojim strokovnim znanjem in z delovanjem ob pravem času na pravem mestu prispeval k temu, da je osamosvojitev Slovenije potekala bolj gladko, kot bi sicer. Poslanec Feltrin je v skupščini izrekel laž, da sem takrat, ko so v Sloveniji grmele puške, v Beogradu govoril proti Sloveniji. Gospoda Feltrina za to laž ne morem tožiti, ker ga ščiti poslanska imuniteta. Njegovo opravičilo, ki ga je zapisal v Gorenjskem glasu 28. februarja 1992, pa je jalovo in farizejsko, ker ni mišljeno resno, saj ne priznava, da mije storil krivico (piše namerč v pogojniku: "Če sem vam... storil kakršnokoli krivico..."), in te krivice tudi ne popravlja. Poskus izgovora, da ni bil informiran, da ni vedel, kaj sem delal, daje slabo oceno njegovi poslanski aktivnosti: kaj pa imajo volilci Škofje Loke od takšnega edinega poslanca v zboru občin, ki pred svojimi nastopi v skupščini ne poišče potrebnih informacij v poslanskem klubu ali v občini? Očitno misli, da je dovolj pameten in že vse ve. Poslanski klub Feltrinove nove stranke (ki mu predseduje M. Podobnik) je imel vse podatke in dokumente o moji aktivnosti v Beogradu, ki jih je imelo Predsedstvo RS in s tem tudi g. predsednik stranke g. Oman. Razen tega je imel celoten Demosov poslanski klub pod predsedstvom g. Starmana pred skupno sejo skupščine sestanek, na katerem je bilo odločeno, da mene in dr. Gasparija poslanci kluba ne bodo volili! Očitno se je poslanec Feltrin močno trudil, da ne bi slišal in zvedel točnih informacij, ker me potem v skupščini ne bi mogel diskreditirati z lažjo. srednja lesarska šola Kidričeva 59 64220 škofja loka °bjavlja delovni mesti l. PRIPRAVNIKA 2- UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še: Pod 1. I srednjo šolo pete stopnje zahtevnosti - upravni tehnik Delovno mesto razpisujemo za polni delovni čas. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu bo pripravnik razporejen na delovno mesto tajnika šole. Nastop dela takoj. Pod 2. ; štiriletno srednjo šolo lesarske smeri s predhodno poklicno šolo tapetniške smeri ' Pet let delovnih izkušenj v neposredni proizvodnji delovno mesto razpisujemo za polni in nedoločen delovni ^s. Nastop dela po dogovoru. kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili v 8 ^neh po objavi na naslov Srednja lesarska šola Škofja Loka, Kidričeva 59. Glede drugega, torej Peterletove zahteve po ustreznem svetovnem nazoru, pa nisem užaljen samo po človeški plati, ampak me je strah za prihodnji razvoj naše demokracije in za sožitje ljudi. Ta strah se mi zdi toliko bolj upravičen, ker je g. Peterle kot predsednik vlade (in hkrati predsednik SKD) v slovenski skupščini neposredno pred glasovanjem tako nonšalantno postavil protiustaven pogoj za sodnika ustavnega sodišča in ker skupščina tega ni ostro zavrnila. Bojim se obojih seznamov, tako tistih o lojalnih "beograjskih " Slovencih, po katerih hrepeni poslanec Feltrin (in upa, da bodo kmalu izdelani), da bi lažje lovil čarovnice, kot tudi tistih o lojalnih svetovnonazorcih. Če se bo stvar razvijala v tej smeri, potem se Slovenija ne bo izognila pogubnemu makartijevskemu mračnjaštvu, ki ga bodo izvajali kameleonski partijski bojevniki. Dr. Ivan Kristan Neznosna opitost od oblasti Gorenjski glas, 18. februarja G. Jaša Zlobec, res ste bili 45 let opiti od oblasti, kolikor ste pri tej opitosti še mislili, kot izjavljate v svojem prispevku, se vidi danes. Vedelo se je že tudi ob propadu takšnih mislecev. Nekoč Vam je že nekdo zapisal, da ste zrasli ob polnem koritu, v katerega pa niste nič prispevali, ne Vi ne Vaš oče. Nisem zasledil, da bi kdaj odgovorili na to resnico. Kar se pa tiče opitosti sedanje oblasti in obnašanja prvakov LDS. pa ni primerjav. Ne prosite me za ocene. Opiti od oblasti so samo tisti, ki se hvalijo, da so vse storili oni ob osamosvojitvi Slovenije. G. Jaša Zlobec, vsi ti gospodje, od Rupla pa do Kučana, niso vredni, da bi predsedniku gospodu Peterletu odvezali jermen na obuvalu, pravite vi, da tako piše v neki stari knjigi. Enako velja za člane predsedstva, razen gospoda Omana. Kar pa se tiče intelektualnih vodij Demosa, Rupla in Bavčarja, bosta pa spoznala na volitvah, koliko intelekta jima bo še prisodila slovenska javnost. Moja ocena jima ne prisoja nobenega večjega uspeha od ostalih vodij. Jaša Zlobec, "dost mam LDS, SDP, SSS, SDV, DSS!" Kar pa se tiče razuma LDS, kot pravite, naj bi ga bolj poslušali. Če bi poslušali razum LDS, bi bili še vedno tam, kjer smo bili. Ne bom našteval dejstev, saj veste, kaj mislim faj je n**£ft ,'tu n""CJu Upam, da bo v novem parlamentu manj sovražnikov naše demokracije, kot jih je sedaj. Slovenci Vas in opozicijo imenujejo - sovražniki, in ne opozicija. Uspehi so pa vidni, toda ne po krivdi vlade, nismo tako neumni, kot si predstavlja opozicija. Pripis: Danes javno izstopam iz SDSS in vstopam, v podpoto predsedniku Peterletu, v Stranko slovenskih krščanskih demokratov. To pa zato, ker so me nekateri poslanci v skupščini razočarali. V Dragi, 19. februarja 1992 Pavel Kušar O odurnosti in dobrem okusu Član stranke, ki jo "odlikujejo obzirnost, dober okus in modrost, " nam je poleg tistega, kar je želel povedati, razkril še dve stvari: da sta še vedno zelo v veljavi taktika "primite tatu" in uporaba dvojnih meril. S svojim pisanjem, ki nikakor ni ne obzirno ne polno dobrega okusa, očita drugim tisto, kar počenja sam in njegovi strankarski kolegi. Dovoljuje si zapisati in izreči vse. Pač po reklu, ki ga razumejo tudi banavzarji: "Kar je za nunca, ni za junca ". (Za g. Zlobca ml. seveda prevod: "Quod li-cet lovi, non licet bovi".). Radovljica, 20. februarja 1992 Ida Gnilšak Zamujena priložnost V sredo, 19. februarja, letos so imeli poslanci v Skupščini Republike Slovenije zgodovinsko priložnost, da z mag. Markom Voljčem, ki ima potrebna znanja in izkušnje, na čelu nove slovenske vlade zaustavijo propadanje slovenskega gospodarstva in s pametno ekonomsko ter socialno politiko postopoma uresničijo cilj, ki ga ima vsaka dobra država - omogočiti ljudem, da živijo v blaginji. Prepričevanja nekaterih, zlasti pa g. Peterleta, da v gospodarstvu Slovenije le ni tako hudo, so čista zabloda in za-tiskanje oči pred dejstvom, da že najmanj 10 odstotkov državljanov Slovenije živi v revščini. Strinjam se, da morajo biti nove volitve čimprej, saj se bo v Sloveniji z vsakim dnem, ko ostaja stara, gospodarsko neučinkovita vlada na oblasti, povečal odstotek revnih. Po glasovanju o novem mandatarju sem bil razočaran, ker p"*i"ici y,iso •zkzrisiui svoje zgodovinske priložnosti, verjetno zato, ker je niso bili sposobni zaznati. Še najbolj me je razočarala socialno demokratska stran- TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI ZA MAREC ZNAŠA 11,0% PRERAČUNANA OBRESTNA MESEČNA LETNA MERA O. MERA O. MERA HRANILNE VLOGE VARČEVALNA KNJIŽICA VEZAVE - do 20.000 SLT nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev 50% Rm 5,50% 88,16% 11,00% 242,85% Rm Rm + 1% Rm+ 3% Rm+ 5% Rm+ 7% Rm + 9% Rm-t-11% VEZAVE - od 20.001 SLT do 60.000 SLT nad 1 mesec Rm+ 2% nad 3 mesece Rm+4% nad 6 mesecev Rm 4- 6% nad 12 mesecev Rm+ 8% nad 24 mesecev Rm +10% nad 36 mesecev Rm +12% VEZAVE - nad 60.001 SLT nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev VEZAVE - nad 30.000 SLT od 10 do vključno 19 dni od 20 do vključno 29 dni VEZAVE - nad 30 do 90 dni od 5.000 do 50.000SLT od 50.001 do 100.000 SLT nad 100.001 SLT ŽIRO RAČUNI Rm+ 3% Rm+ 5% Rm+ 7% Rm + 9% Rm + 11% Rm + 13% Rm+ 1% Rm+ 1% 11,09% 11,28% 11,46% 11,64% 11,81% 11,99% 11,19% 11,37% 11,55% 11,73% •11,90% 12,07% 11,28%* 11,46% 11,64% 11,81% 11,99% 12,16% 11,0956» 11,19% Rm+3% 11,28% Rm+4% 11,37% Rm+5% 11,46% 246,28% 253,14% 259,99% 266,85% 273,71% 280,56% 249,71% 256,56% 263,42% 270,28% 277,13% 253,99% 253,14% 259,99% 266,85% 273,71% 280,56% 287,42% 246,28% 249,71% 253,14% 256,56% 259,99% 45% Rm 4,95% 76,90% TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje 45% Rm 4,95% 76,90% dovoljeno negativno Stanje Rm + 20% 12,73% 311,42% nedovoljeno negativno stanje Rm +35% 13,86% 362,85% Gorenjska banka d. d., Kranj ka, ki je z odtegnitvijo podpore novemu mandatarju pokazala svoj pravi obraz. Sedaj mi je jasno, da so pisma njenega predsednika ministrici za delo čisto navadno licemerstvo. Kajti skrb za delavca in za človpkn /» Titurain ^ianki, ki nosi tako ime. izkazati predvsem v zavzemanju za zaustavitev gospodarskega nazadovanja in s tem za preprečitev še hujših socialnih stisk in iz njih izvirajočih nemi- rov, ki jim bomo priča v naslednjih mesecih v večjem obsegu. Čas bo pokazal, da imam prav in da so se socialni demokrati s svojo podporo sedanji vladi krepko 0l> »S£j pO- dOu'nosti programov v nasprotju s socialnimi demokrati socialisti tudi delamo tako, kot govorimo in smo prepričani, da bodo volilci to upoštevali. Marko Bezjak Radovljica IKlOhErH • ŽIVLJENJE Z MODO IKlOhErH TRŽIČ • TRGOVINI NA DETELJICI IN V TRŽIČU |arlesWebh 6 DlPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja y, V predsobi je stal g. Braddock in se poslavljal od Terhuno-»Ga. Robinson je treba peljati domov,« je rekel Benjamin. akoj bom nazaj.« D] »Čudovita zabava,« je rekla ga. Robinson. Vzela je svoj |'ašč i2 vzidane omare poleg vhodnih vrat, ga oblekla in sledila ^njaminu nazaj skozi hišo in do garaže. Sedel je v avto in vžgal ot°r in ona je sedla poleg njega. »Kakšne vrste avto je to?« je vprašala. »Ne vem.« tj Vzvratno je zapeljal do ceste in nato sta se brez besed vozila J tlr» nekaj milj od Braddockovega do Robinsonovega doma. Be-Jarnin je ustavil ob pločniku pred njeno hišo. Ga. Robinson je dvignila roko, da si je popravila nekaj las s čela, se obrnila na svojem sedežu ter se mu nasmehnila. »Hvala,« je rekla. »V redu.« Ni se premaknila s sedeža. Končno je Benjamin ugasnil motor, izstopil in šel okoli avtomobila, da ji je odprl vrata. »Hvala,« je rekla, ko je izstopala. »Ni za kaj.« »Ali greš noter, prosim?« »Kaj?« »Rada bi, da greš z menoj, dokler ne prižgem luči.« »Čemu?« »Ker se ne počutim varna, dokler ne prižgem luči.« Benjamin jo je mrko pogledal, potem pa ji je sledil po tlakovani potki do vhodnih vrat. V torbici je poiskala ključ. Ko so bila vrata odprta, je znotraj segla po steni tik vrat in prižgala vezno luč. »Ali bi šel pred menoj do verande?« je vprašala. »Mar zdaj ne vidite?« »Čudno se počutim, kadar vstopam v temno hišo,« je rekla. »Ampak zdaj je tam notri luč.« »Prosim?« Benjamin je trenutek počakal, vendar je potem šel pred njo po hodniku navzdol proti prizidku. »Na levo,« je rekla. Benjamin je šel na levo in navzdol po treh stopnicah, ki so vodile do zasteklene verande. Ga. Robinson je vstopila za njim in prižgala svetilko poleg dolgega kavča ob eni od sten. »Hvala,« je rekla. »Ni za kaj.« »Kaj piješ?« je vprašala. »Viski?« Benjamin je odkimal. »Poglejte,« je rekel. »Pripeljal sem vas domov. Z veseljem sem to storil. Toda, za božjo voljo, o nečem premišljujem! Ali ne morete razumeti tega?« Prikimala je. »Potem je vse v redu.« »Kaj piješ?« je vprašala. »Kaj?« »Benjamin, žal mi je, da sem taka,« je rekla. »Ampak nočem biti sama v tej hiši.« »Zakaj ne?« »Prosim, počakaj, dokler ne pride moj mož domov.« »Zaklenite vrata,« je rekel Benjamin. »Počakal bom, dokler ne zaklenete vseh vrat.« »Hočem, da sedeš in počakaš, dokler se ne vrne g. Robinson.« »Ampak jaz hočem biti sam!« je rekel Benjamin. »Vem, da hočeš,« je rekla. »Toda jaz nočem biti sama.« »Ali vas je strah biti sami v vaši lastni hiši?« »Ja.« »Ali ne morete preprosto zakleniti vrat?« Ga. Robinson je pokimala proti stolu za njim. »Kdaj pa se vrne? »Ne vem.« Benjamin je sedel na stol. »Sedel bom tukaj, dokler se ne vrne,« je rekel. »Potem bom odšel. Lahko noč.« »Ali nočeš malo družbe?« »Ne.« »Malo pijače?« »Ne.« Ga. Robinson seje obrnila in šla po treh stopnicah, ki so vodile z verande. Benjamin je prekrižal roke v naročju in opazoval svoj odsev v eni od velikih šip, ki so obdajale verando. Nekaj trenutkov kasneje se je iz drugega konca hiše zaslišala glasba. Obrnil se je in se zastrmel v vežo. Nato se je ga. Robinson vrnila z dvema kozarcema. »Poglejte, rekel sem, da nočem piti.« GLAS 24. STRAN Petek, 6. marca 199? ŠKOFJA LOKA VABI Združite obisk starega in lepega mesta Škofje Loke z ugodnim nakupom v proizvodnih trgovinah neposredno pri proizvajalcih v industrijski coni. Škofja Loka leži 25 kilometrov od Ljubljane in 10 kilometrov od Kranja. Če nimate svojega prevoznega sredstva, se lahko pripeljete k nam z avtobusom ali vlakom. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL KARTONSKA EMBALAŽA PRI PRODAJI VAŠIH IZDELKOV VAM STOJIMO OB STRANI telefon: (064)631-232 EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE ŠKOFJA LOKA Q o Smo proizvajalci težke konfekcije predvsem: • ženskih in moških plaščev § ženskih kostimov in jaken tel. 064/631-721 V naši industrijski prodajalni lahko kupec kupi naslednje izdelke — odeje — zglavnike — pregrinjala — posteljne nadvložke — spalne vreče, športne torbe, ležalke, toaletne torbice — otroški program (odejice, vrečke za spanje in voziček, baby torbe, torbe za igrače, previjalne podloge in podloge za tla) Tovarna presitih odej, p.o. Škofja Loka tel 064/632-251 ODEJA e u TU industrija termičnih izolacij škofja loka p.o. Proizvodni program — kamena volna - termotervol — tesnilne mase - kiti — armirani poliester Uporaba — toplotna, zvočna ih protipožarna zaščita v gradbeništvu industri|i in lad|edelništvu Sporočila: — naravni material — negorljivost — vodoodboinost — paroprepustnost — varčevanje z energijo — ekologija tel hc 064/631-151 telefax 064/632-957 maloprodaj tel 064/631-602 tth maloprodaja telefon: 064/631-301, telefax: 064/631-551 v maloprodaji vam nudimo: • zamrzovalne skrinje • hladilne in zam omare • hladilne vitrine • hladilni pulti • klimatske naprave • toplotne črpalke Naše izdelke potrebujete skozi vse leto. standardna ponudba LOKA VOLNA LOKA JERSEY LOKA PREJA 0 ■ : - nnnudba L)OQauiaHw. .. — otroške, ženske in motiC« — oblačila za dojenčke in otroke — brisače in kuhinjske krpe — dodatki za šivanje telefon 064/632-461 M instalacije Škofja loka p. o m JELOVICA Lesna industrija Okna TERMOTON in JELOBOR, polkna, rolete, žaluzije. notranja, vhodna in garažna vrata, stanovanjske in počitniške hiše, večnamenski objekti, montažne pregradne stene, pregradni panoji, vrtne garniture, stenske mizice, cvetlična korita, sestavljivi regali, stenske in stropne obloge, strešna okna, podstrešne stopnice, harmonika vrata... telefon: 064/631-241 fax: 064/632-261 kmetijska zadruga NUDI: škofja loka — mleko, mlečne izdelke — gnojila, krmila, razna semena, zaščitna sredstva za varstvo rastlin, — kmetijske stroje in orodje za vrtičkarje — prevoze in storitve mehanične delavnice — gradbeni material, material za centralno kurjavo, vodovodni material, elektromaterial, les in lesne izdelke tel 064/620-749, 621-849 - --"-"aini nudi vam v novi piuu-,... — elektroinstalacijski matenai — material za centralno kurjavo — vodovodni material — peči na trda goriva "LOKATERM" — svetovanje pri nakupu materiala za adaptacijo in novogradnjo — montažo nabavljenega materiala — brezplačno dostavo v Škofji Loki in bližnji okolici telefon 064/632-028 064/631-271 BODITE POPOLNI S KLOBUKOM NA GLAVI TOVARNA KLOBUKOV Ponujamo vam: - damske klobuke - moške klobuke - klobuke in kape iz blaga telefon 064/631-451 LOŠKA INDUSTRIJA MESNO PREDELOVANJE OPREME IN STROJEV telefon 064/631-471 proizvodnja individualnih in serijskih strojev in opreme za investicijsko izgradnjo živilsko-predelovalne industrije, njihovih sestavnih delov in storitev linija klanja in predelave mesa . projektiranje, konstruiranje in inženiring strojev in opreme za lastne potrebe in tuje naročnike montaža in servis LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.o. ŠKOFJA LOKA tel. 064/632-181 Lesno stavbarstvo Montažne hiše GMH. strešne in mostne konstrukcije, odri in opaži, gospodarski objekti, brunarice Mizarstvo okna, vrata, panoramske stene, montažne predelne stene in stropi, stopnišče, vse vrste lesenih oblog, elemente za balkone, pohištvena masivna vrata, masivno pohištvo in notranja oprema, žagan les Podjetje prevzame najzahtevnejše naloge in jih korektno in pravočasno opravi Podjetje LOKA prodaja živilsko in neživilsko blago na veliko in malo Prodajalne ima na prostoru, ki ga omejujejo mesta Ljubljana, Tržič, Železniki in Ziri. ■ Posebej pa priporočamo nakup v novem blagovnem centru v Medvodah Od naših izdelkov pa priporočamo nakup izvrstne LOKA kave loška pekarna škofja loka pečemo vse vrste kruha, slaščic in 10 vrst odličnih piškotov izdelujemo torte po naročilu tel. 064/632-541 Škofja loka d.o.o. — servisiranje osebnih in tovornih vozil ter avtobusov — tehnični pregledi in registriranje vseh vrst vozil — trgovina z rezervnimi deli — pripravljamo tudi prodajo osebnih avtomobilov znamke FIAT v škofji Loki in na Bledu tet. 061/632-121 Petek, 6. marca 1992 MALI OGLASI, OBVESTILA 25. STRAN l GLAS Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure °sebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči-la lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave 2a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, *a petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -^Peh bo Vaš!_ AVTOPLAŠČI SAVA - Servis avtoplaščev Alpetour Remont Kranj - Labore nudi 10 % popust pri nakupu in Montaži avtoplaščev Sava. Velika izbira plaščev B kvalitete. Tel.: 221-031_ p*nasonic in CANON: telefaxi, telefoni ter fotokopirni stroji Po ugodnih cenah. JJBA d.o.o. Kranj, tel.: 218-454 ^•nečki stroj škofja Loka ponuja po ugodnih cenah kme-j'jsko in gozdarsko mehanizacijo, traktorske gume, akumulatorje Vesna, semensko koruzo PC 272 in 318 ter eva. Velika iz-Dira rabljene kmetijske mehanizacije. Tel.: 064/622-575 MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI AKUMULATORJE z dveletno garancijo, primer 12 V - 40 Ah, 2.300 SLT, 12V 50 Ah, 3.450 SLT, 12V 75, 3.950 SLT, nudi Agroizbira - Čirče. 061/647-630 _2441 IZDELUJEM aluminijaste tople GREDE, 120x2 m« 216-208 _2607 CINKANI SMETNJAKI, na kolesih in žeblji. «gf 326-426_2622 18 meseca 2654 DRESIRAM pse od 8 starosti.« 50-319 MODNO ŠIVANJE ZA MLADE -strokovno voden 20 - umi tečaj. Informacije in prijave: STUDIO GRIVA II, d.o.o. Kranj, od ponedeljka do petka. « 323-752 od 14.30 -16.30 in od 19. do 21. ure 2655 OTR. OPREMA Prodam otroški VOZIČEK! ® 66-935 2698 VELIKA IZBIRA BLAGAJN SHARP TRIMMEL BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC OSTALO PRODAM PO POŠTI: a/ poceni in kvalitetno impregnacijsko sredstvo, za vinogradniške, sadjarske in druge kole, ki močno podaljša življenjsko dobo. b/ uspešno prei-skušeno sredstvo za zatiranje voluharja in krta ( za 1 ar, cena 200 SLT ) c/ komplet pribora za cepljenje z navodili (cep. nož, smola, tra kovi. .) d/ komplet za boljše kaljenje vseh vrst semen, e/ navodila za obrezovanje sadnega drevja, f/ navodila za gojenje vrtnic, z izborom sort. g/ BIO - škropiva z navodili za učinkovito zaščito in opisi za lažje vrtnarjenje brez kemije. ( Na vašem vrtu, proti zraku in vodi ki sta polna strupov in morete storiti veliko; zdravo hrano pa lahko pridelate, zdravo hrano pa lahko pridelate), h/ poceni, kvalitetna in učinkovita čistila za kmetijstvo, gospodinjstva z preiskušenim delovanjem. (NOVO-splača se poi-skusiti) i/ pripomoček za lažje za-pikovanje kolov, v vinogradništvu. Naročila na telefon: 068/41 -199 _2633 Prodam 110 literski žganjarski KO-TEL. «8* 64-371_2640 Oddam VEJE, za butare in drva -pri Bitnjah. ® 215-211 zvečer! _2691 Prodam bukova in kostanjeva DR-VA. 73-083, Begunje 2729 Prodam ročno PREŠO 50 I in SOD za gnojevko. Bistrica 13 2764 Poslikane stare kmečke SKRINJE, prodam, flf 45-372 2797 TAPISERIJO ZADNJA VEČERJA, 260 x 105 cm, prodam. Cena 4.000 DEM.^g 310-588_2801 Ugodno prodam navadno enoosno traktorsko PRIKOLICO. Primerna je za manjši traktor. Poga-čar, Grabče 16, Zg. Gorje. 2811 Ugodno prodam ČOLN maestral 9, z motorjem Tomos 4 RS in dodatno opremo. Rabljen samo 4 dni. <& 328-064_2822 Prodam dve kletki, za zajce, tridel-no in štiridelno. & 41 -876 2828 Za polovično ceno prodam otroško dietetično HRANO pregomin. 2 škatle! Marošlič, Begunjska 1, Kranj_2832 Prodam enoosno PRIKOLICO za manjši traktor. 68-007 2843 Prodam MOTOR Tomos 4.5 in ČOLN Maestral 18, zelo poceni, flf 78-060 2865 RAUSCH B0R0VUE Kupim LATE za 325-686 kozolec. fl? 2617 Klagenfurterstr. 42, Tel. 9943-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV GLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 6. marca 199j £j UUDSKA UNIVERZA vas vabi v tečaj SADJARSTVA Izvedba: 13. in 14. 3. Tečaj vodi g. Tine Benedičič. Informacije: 217-481 PRIDELKI Prodam semenski KROMPIR Desi re, lanski uvoz iz Holandije. Šifrer, Žabnica 23 2392 Prodam 1 000 kg SENA! Potočnik, Polica 9, Naklo 2643 Prodam pakiran OVES v vrečah po 15 SLT, ter 500 kg PŠENICE. 061/823 078 2646 Prodam SADIKE VRTNIC čajevke, mnogocvetne in mini. flj 46-397 Golnik 107. 2647 Ugodno prodam večjo količino KORUZE v zrnu - suho. Večjo koli čino tudi dostavim na dom. ^ 73-894, Begunje 2695 Prodajam lep rdeč in rumen ČE BULČEK Štefetova 18, Šenčur, "g 41-729_2712 Prodam zgodnji semenski KROMPIR. Benedičič Bojan, Prezrenje 19, Podnart_2719 Prodam SEMENSKI KROMPIR DESIREE, lanski uvoz iz Holandije. Kalan, Zg. Besnica 74, ® 403-167 _2722 Prodam SENO in OTAVO 1 66-578_2722 Prodam PESO! g 422 237 2728 Prodam neškropljena JABOLKA! (Bobovec) Okroglo 14. ® 47-765 _2731 Prodam semenski KROMPIR, pentland in dessire, prva množitev in CISTERNO, 2.200 I, dobro ohra njena Sp Duplje 56 2738 SUBARU SPOMLADANSKA AKCIJA - ALUMINIJASTA PLATIŠČA S ŠIROKIMI GUMAMI - SONČNE STREHE - AVTORADIJI - AVTOTEPIHI • VOZILA • SERVIS • NADOMESTNI DELI t LAKIRNICA • GARANCIJA KJE? AUTOHAUS TREFF CELOVEC ROSENTALERSTR. 48 Tel.: 9943-463-511745 št 1. NA KOROŠKEM SUBARU Prodam SENO in OTAVO Božič, Nova vas 23 c, Radovljica 2739 Prodam semenski JEČMEN in se-menski KROMPIR Desire. Pipano va 40, Šenčur 2757 KOLERABO in KORENJE, kupim! -B" 061/374-305 2758 Prodam 802 080 SENO in razno. ® 2762 Prodam semenski KROMPIR desi-ree in erlo. Trboje 15, Kranj 2772 Prodam semenski KROMPIR desi-ree in pentland, lanski uvoz in de-siree, prva množitev Počenik 10, Cerklje 2819 Krmilni in semenski KROMPIR de-siree, prodam. Sr. Vas 48, Šenčur. 2824 Prodam semenski KROMPIR, De-siree. Strahinj 68, Naklo. 2825 Prodam SENO, za govedo! ® 422-793_2845 Prodam 3 tone kvalitetnega SENA! Kamnoseško podjetje v bližini KrJ nja nudi zaposlitev, za opravljanj delovodskih del. V upoštev pridan osebe z ustrezno izobrazbo, ka1! noseške ali gradbene stroke i"J najmanj 5 let delovnih izkušenj H podobnih delih in nalogah. šiff? PO DOGOVORU TRGOVKO v živilski trgovini, zap' slimo, v Kranju, redno ali honor*. no. Šifra: TRGOVKA_28* VZDRŽEVALCA strojev - vodi' stroja, v cementarski delavn^ redno zaposlim. g» 70-154 28°, CEMENTARJA, redno zaposli^ Prednost imajo delavci s prakso, cementarski dejavnosti, flf 70-11 MITSUBISHI RAZSTAVLJA 5.-14. 3.92 DOMEVSCEK FURNITZ/BRNICA PRED BELJAKOM KARNTNERSTR 5C.Tel 9943-4257-2210 • SERVIS, NAD. DELI, TUDI RABLJENI t DOD. OPREMA: zimske gume, smučarski pritljažniki in boksi, radii, zvočniki, spojlerji, sedežne prevleke VOLVO A MITSUBISHI t petek, 6. marca 1992 MALI OGLASI, OBVESTILA 27. STRAN :glas najboljša nemška hrana za pse vseh starosti in mleko v prahu, vitamini in dodatki za dlako, vsa oprema za pse - tudi za šolanje Sp. Besnica 79/b, tel.: 403-286 Nudim honorarno delo. Kličite po |5ajri. g 70-735_2793 Jjjudim DELO na domu - PAKIRALE. Kratek življenjepis, pošljite na naslov: Zupančič Vido, Stefeto- ^37, Kranj._2802 Ste prpravljeni delati za odličen j-aslužek. Postanite PREDSTAVNIK novega svetovnega atlasa, g 1^584 med 9. in 12. uro 2821 [ščemo zanesljivo osebo za VODENJE obrtnih knjig, iz okolice Lesc. ^75 618_2826 Več diplomiranih kozmetičark in Pripravnic, vabimo v redno DELOVNO RAZMERJE. ® 326-683 od l^do 18. ure_2836 ZAPOSLIMO 4 zastopnike. Delo je dinamično in poteka na širšem območju Kranja. Minimalni OD je 35.000 SLT. Informacije na ® 59-063 2837 ORTNER BELJAK / VILLACH I® TOVOTA ■ ZEHENTH0FSTR. 26 TEl 9943 4242 41310 • SUBARU t j rt dLm • op«.®**,** +t • PICC0STRASSE 42 TU 9943 4242 28494 ŽIVALI_ PRašiče za nadaljno rejo, prodam. Resman - Krivic, Zgoša 22, Begunje._2635 prodam KOZLA za pleme in KO-5P> z tremi mladiči. C. na Rupo 35. * 218-141 2656 Cena 2662 Prodam belo perzijsko MUCKO, g 328-542_2702 Prodam TELICO, 8 mesecev brejo. Zg. Bitnje 20, Žabnica 2715 Prodam 8 mesecev brejo TELICO! Ambrožič, Zasip, Stagne 27, Bled Kupim BIKCA simentalca, težkega do 300 kg. Kogovšek, Repnje 46, Vodice,