VRHNIKA] Turistični informator ^^ttf^fflavtski sejem Vrhnika 24.f 25. in 26. junij 199 petekg§|PB. 1994: — Cankarjev dom, Mala dvorana: Otvoritev razstave umilGgtegi sije« ob 18. uri ■— Trg Karla Grabeljška: PromenadnJ kom »-rt Pihalnega ori carskega kluba o|£&0. uri — Letni vrt Hotela M a ulova: Glasbeni večer^Ej?. ur^Tfiiii sobote, 25. 6. 1994: — Športni park: »12.ur Šolarke« VrnMH| s— Športni park: teniški tmvgc *a,fpkaiPi — Stara cesta: otvoritev sejma s s — Dom obrtnikov: otvdl^faHMMKC ob 11. uri — Galerija Medeje jv^j^Bri> ob 19. uri — Športni park: 4. obletnica — športni park: Koncert pihalni!^ ifstro Galerija medeja: nastop skupine 12. nas x1 Vrhnika, prečuden kraj RIBOLOV: Ribiška družina Vrhnika (Ribiški dom, tel 755-557) Prodaja dnevnih ribolovnih dovolilnic, g. Leopold RAPUŠ, lošca 47, Vrhnika, tel 751-427 ZDRAVSTVENI DOM: Zdravstveni dom Vrhnika, Cesta 6. maja 11, Vrhnika, tel 756-141 Splošna ambulanta Borovnica, Me-jačeva ulica 3, Borovnica, tel 746-025 LEKARNA: Lekarna Vrhnika, Cesta 6. maja 1, Vrhnika, tel 756-154 odprta ob delavnikih od 7.00 do 19.00, sobota od 7.00 do 14.00 POLICIJSKA POSTAJA: Policijska postaja Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 1, Vrhnika, tel 754-122 BANKI, POŠTA: LB d.d., Ekspozitura Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 2, Vrhnika, tel 754-065, odprta ob delavnikih od 8.00-11.30 in 14.00 do 16.30, sobota od 8.00 11.00 BANČNI AVTOMAT !!! SKB BANKA d.d., Ekspozitura Vrhnika, Cankarjev trg 8, Vrhnika, tel 752-327, odprta ob delavnikih od 8.00-11.30 in 14.00-17.00, sobota zaprto BANČNI AVTOMAT !!! PTT, Poštna 2, Vrhnika, tel 754-125 odprta ob delavbikih od 8.00-18.00, sobota 8.00-12.00 BENCINSKI SERVIS: Petrol Trgovina ljubljana, Bencinski servis Vrhnika 1, Ljubljanska cesta 3, Vrhnika, tel 751-095 odprto vsak dan od 6.00 do 22.00 TURISTIČNE INFORMACIJE: Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 8, 61360 VRHNIKA tel 751-054 Turistično društvo Borovnica, Pa-plerjeva 22, 61353 BOROVNICA, tel 746-126 TRADICIONALNE PRIREDITVE: Občinska revija pevskih zborov Revija cerkvenih pevskih zborov Cankarjevi dnevi Miklavževanje Novoletne prireditve za otroke RAZSTAVNI PROSTORI. GALERIJE IN ZBIRKE: - Mala dvorana Cankarjevega doma, Tržaška 25, 61360 VRHNIKA, tel 753-648 - Dom obrtnikov, Tržaška 8a, 61360 VRHNIKA, tel 753-652 - Galerija »Kašča« , Verd, 61360 VRHNIKA - Šolski arheološki muzej na OŠ Log-Dragomer, Šolska ulica 1,61351 BREZOVICA, tel 653-046 MUZEJA: - TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE, Bistra, 61353 BOROVNICA, tel 754-422 delavniki 8.00-16.00, sob in ned 8.00 do 18.00, pon zaprto - CANKARJEVA ROJSTNA HIŠA, Na Klancu 1,61360 VRHNIKA, najave na tel 755-121; pon-sob od 8.00 - 13.00, nedelja zaprto KNJIŽNICA: Cankarjeva knjižnica, Tržaška 9b, Vrhnika, tel 753-114 odprta ob delavnikih od 9.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00 FILMSKE PREDSTAVE: Cankarjev dom, Tržaška 25, 61360 Vrhnika, sobota ob 20.00 in nedelja ob 17.00 in 20.00. SEJMI (inf. Turistično društvo Blagajana Vrhnika, tel 751-054) - ARGONAVTSKI SEJEM, 25.6. IN 26.6. 1994 - KMETIJSKI SEJEM, 4.9.1994 ob 90-letnici zadružništva in mlekarstva na Vrhniki - MIKLAVŽEV SEJEM, začetek decembra - NOVOLETNI SEJEM, konec decembra 4. obletnica pizzerije Boter Že štiri leta nas Pizzerija Boter razveseljuje s SUPER PIZZAMI in MEGA COCKTAILI. Ob 4. obletnici nam pripravljajo veliko zabavo z ansamblom ČUKI in ansamblom ROBERTA ZUPANA. Vabljeni v Športni park na Vrhniki v soboto, 25. 6. 1994 od 17. ure dalje. Nedeljske in delavniške maše od 1. junija do 1. septembra Župnija Vrhnika: - cerkev sv. Pavla delavniki ob 20.00, nedelje ob 7.30, 9.00 in 20.00 - cerkev sv. Lenarta nedelja ob 10.30 Župnijski urad Vrhnika, Voljčeva cesta 21, Vrhnika,- tel. :751-344 ŽEGNANJE: Kuren, 26.6.1994, maša ob 10.00 SLOVESNOST NOVE MAŠE: 3. julija. 1994, cerkev sv. Pavla, maša ob 10.00 Župnija Za piana: nedelja ob 9.00 Župnijski urad Zaplana, Zaplana 5, Vrhnika; tel.: 744-355 Župnija Bevke: nedelja ob 7.00 in 9.00 Župnijski urad Bevke, Bevke 42, Vrhnika; tel: 654-287 ŽEGNANJE: prva nedelja po sv. Ani Župnija Podlipa: nedelja ob 8.00 Župnijski urad Podlipa, Podlipa Župnija Borovnica: - cerkev sv. Marjete delavniki ob 20.00, nedelje ob 7.00 in 9.00 Župnijski urad Borovnica, Rimska cesta 35, Borovnica; tel:746-022 ŽEGNANJE: 24.julija. 1994 - Borovnica, maša ob 9.00 26.junija.1994 - Zabočevo, maša ob 11.00 Po poti Jazona in Medeje ali plovba po Ljubljanici Z avanturističnim potepom pričnemo na Vrhniki. Tu nas na dogovorjenem počaka naš prevoznik. Z avtom nas popelje po barjanski pokrajini skozi Sinjo Gorico in Blatno Brezovico do Bevk. Takoj za tablo, ki označuje naselje Bevke, zavijemo proti Kaminu, izhodišču naše plovbe po Ljubljanici. Naš krmar, ki je največkrat tudi ribič in velik ljubitelj narave, nam pripravi čoln. Vkrcamo se. Največ trije potniki smo lahko, dva se usedeta na leseno prečko preko čolna, tretji na kljun, krmar pa na zadnji konec čolna, da lahko upravlja z motorjem. Nato se odpeljemo proti Vrhniki. Reka Ljubljanica je tu široka kar svojih 35 metrov, z obeh strani je obraščena z barjanskimi travami, grmičevjem in drevjem, med katerim prevladuje vrba. Po približno 5 minutah plovbe, na desni strani ugledamo pritok Zmice, katere voda je zaradi spiranja glinene osnove, precej rdečkaste barve. Ob enakomernem ropotu motor-ja uživamo ob pogledu na lepoto narave, ki nas obdaja. Tu ugledamo ribo, ki se zažene iz vode in za katero nam ribič pove, da je lipanj, tam zopet skupino rac, pa sivo čapljo, pižmovko... Kmalu nam z leve strani priteče v Ljubljanico pritok Bistra, ki si svoje ime resnično zasluži. Izvira v Bistri ob Tehniškem muzeju Slovenije. Naš ribič nam med potjo pove veliko zanimivega, tako o reki Ljubljanici kot o Vrhniki in približno v 25 minutah priplujemo do naslednjega pritoka z imenom Ljubija, ki izvira v Verdu. Po nekaj sto metrih se pripeljemo do izliva Črne mlake v Ljubljanico, kjer se menda radi zadržujejo krapi, težki tudi do 20 kg. Kmalu nato zagledamo ogromno železno konstrukcijo, ki se razteza preko Ljubljanice. Ko je na Vrhniki delovala še opekarna, je tu čez potekal transportni trak, dolžine približno 1 km, ki je transportiral glino iz glinokopov na levi strani v opekarno, ki se je nahajala na desni strani Ljubljanice. Ta prehod čez Ljubljanico je danes iz varnostnih razlogov zaprt, razmišljajo pa o sanaciji tega pomembnega prehoda. Naš ribič nam pove, da so ti veliki glinokopi na levi strani reke danes naseljeni z ribami. V njihovi bližini najdemo tudi ornitološko središče za ptice. Tu si na svoji poti iz Severne Evrope proti južnim krajem lahko privoščijo krajši počitek. Po 40 minutah plovbe pa na desni strani zagledamo Dom ribičev. Tu je urejen pomol za izkrcavanje. V domu nam bodo radi postregli s postrvmi in tako okrepčani se bomo nato lahko peš podali do avtobusne postaje v Sinji Gorici ali pa do centra Vrhnike (2 km). Priporočjiva oprema: — v deževnih dneh gumijasti škornji, pelerina — v sončnih dneh športna obutev, anorak, fotoaparat, maža proti komarjem. LJUBLJANICA JE PLOVNA SKOZI VSE LETO, NAJPRIMERNEJŠI ČAS PA JE OD JUNIJA DO SREDINE AVGUSTA ZA VARNOST PRI PLOVBI JE POSKRBLJENO. PLOVBA JE MOŽNA SAMO PO PREDHODNEM DOGOVORU NA NAVEDENEM NASLOVU. Informacije in najave: Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 8, 61360 VRHNIKA, tel: 751-054 Sejem na Stari cesti Stara cesta bo ponovno oživela z bogato sejemsko ponudbo v soboto 25. in v nedeljo 26. junija 1994, ko v času sejma od cerkve Sv. Lenarta do Galerije Medeja zaprta za promet. Na stojnicah bo vsakdo našel kaj zase. Obsejemsko dogajanje bo v soboto popestreno z zaključnim turnirjem v ročk and rollu za sezono 1993/94 in skupino 12. nasprotje pri Galeriji Medeja, v nedeljo pa poleg stojnic na Stari cesti pripravljamo: od 16. do 18. ure degustacijo Laškega piva na dvorišču šivalnice IUV, ob 15. uri nastop Godalnega kvarteta Vrhnika, ob 16. uri lutkovno predstavo Vrtiljak, ob 18. uri pa nastop vokalne skupine Krila v cerkvi Sv. Lenarta. VABLJENI! Zegnanje na Kurenu Krščanski demokrati na Vrhniki se bodo kot vsako leto, letos že četrtič, srečali na Kurenu nad Staro Vrhniko na žegnanju, ki bo tokrat 26. junija. Začne se z mašo ob 10. uri, nadaljuje pa z družabnim srečanje in krajšim kulturnim sporedom. Povabijo tudi druge, vsakič pa tudi uglednega predstavnika stranke, ki se jim je vsa ta leta pridružil in tudi kaj lepega povedal. Tudi letos bo tako. 06 O H •< S 06 O ta Z M Z >u H o) H Mali plač Kako do njega? Preprosto: proti Bevkam; peš, s kolesom, z avtom, kakorkoli. Z drenovgriške smeri je osamelec Kostanjevica na levi strani pred Bevkami. Lesen znak opozarja popotnika: Tu je treba zaviti proti naravnemu spomeniku. Iz smeri Blatna Brezovica je najbližja pot do lesenega znaka skozi Bevke. Mimo šole, kulturnega doma, Špilaka, cerkve po odcepu proti Drenovemu Griču (smerokaz). Na parkirišču je prostora za nekaj avtomobilov. Od tu je streljaj daleč do vrat, ki odpirajo naravni spomenik. Iz smeri Log, drugi leseni znak pred Bevkami, označuje Mali plac. Parkirišča ni. Upamo, da v prihodnje bo. Na vhodu je označeno, česa se v parku ne počenja. Vsi obiskovalci Malega plača bi se morali zavedati, da v naravnem spomeniku vladajo nekatere prepovedi, s pomočjo katerih se naravni spomenik ohranja. Prepovedano je: — rezati šotni mah in šoto, — izkopavati, nabirati ali ruvati rastline, — onesnaževati vodo, tla in zrak s škodljivimi, strupenimi ali odpadnimi trdimi, tekočimi ali plinastimi snovmi in odpadki, avtoservis marolt d Moismne íforífve na osebnih mik ■ aMlepaiske síorííve domina mizo) •ovfomehonične sforifve •oWolicofsJfesforiíve Bevke 79, 61360 Vrhnika telefon 061 /653-844 — spreminjati naravno sestavo rastlinskih in živalskih vrst, — gibanje izven poti, — uničevati ali poškodovati drevje in grmovje. Po Odloku bo obiskovalec, ki bi prekršil ta določila, kaznovan z denarno kaznijo. Pravico kaznovanja imajo čuvaji parka — člani društva Rosika, gozdar, policist in inšpektor z izterjavo na licu mesta ali s prijavo sodniku za prekrške. Ker so se z vzpostavitvijo prvotnega vodnega režima, začele pojavljati tudi redke barjanske ptice, je seveda prepovedano vpitje ali zga-njanje drugačnega »kravala«. Skratka: Občani Vrhnike in ostali! Obiščite Mali plac in mu pustite zaživeti! Če želite strokovno vodstvo, pokličite na ZKO Vrhnika, Tržaška 25, gospo Marto Rijavec, tel. 753-648. w Sport in rekreacija Avtokamp oseba avto, prikolica šotor 2 DEM/dan 4 DEM/dan 2 DEM/dan Otrokom do 15. leta nudimo brezplačno bivanje v avtokampu. Organiziramo tudi tečaje plavanja, v kolikor so prijavljeni vsaj trije, in sicer v času od 10. do 12. ure 5 dni — 30 DEM Teniška igrišča (3) v dopoldanskem času 3,0 DEM/uro Fitness center & savna Fitness center 2,0 DEM Savna z rezervacijo 4,0 DEM/uro Peščeno igrišče za odbojko žoga, mreža 3,0 DEM/uro Čolnarjenje s kanuji izposoja kanuja 4,0 DEM/uro Brezplačno pa nudimo uporabo: — poligona za rolkanje, — košarkarska igrišča, — asfaltnega igrišča za odbojko, — asfaltnega igrišča za mali nogomet Kontaktna oseba: Miro Gruden, Športna zveza Vrhnika, tel.: 754-484 Stava Vrhnika balinišče (2) košarskarsko igrišče garderobe, tuši, sanitarije Kontaktna oseba: Franci Petkov-šek, telefon 752-673 Borovnica telovadnica garderobe, tuši, sanitarije Kontaktna oseba: Hazim Frljak, telefon 746-376 Sinja Gorica balinišče (4) Kontaktna oseba: Vojko Ržek, telefon 754-190 Dragomer košarkarsko igrišče teniška igrišča — razsvetljena (3) balinišče (2) otroško igrišče garderobe, tuši, sanitarije Kontaktna oseba: Zdravko Pečan, telefon 653-281 Log nogometo igrišče 70 x 110 m košarkarsko igrišče odbojkarsko igrišče lokostrelski poligon garderobe, tuši, sanitarije Kontaktna oseba: Simon Strgar, telefon 653-720 Drenov Grič nogometno igrišče 50 x 90 m teniško igrišče — razsvetljeno balinišče (2) košarkarsko igrišče garderobe, tuši, sanitarije gostinski lokal Primerno za piknike — plese Kontaktna oseba: Vinko Kucler, telefon 752-779 Z < 06 H C« Vrhniški spominek Vrhnika, ta prečuden kraj, Ivan Cankar, Skodelica kave, ločnica Barja in Krasa, pristanišče Ljubljane, Argonavti in Jazon, izviri Krasa, obilica vode, razkrita stoletja vodnega sveta, ljubeče pismo, obrtno znanje, usnjarstvo, odnos do lesa in-tarzije in nezadnje ljudje. Tako so ob iskanju oblikovalskih idej in zamisli razmišljali avtorji razstave z naslovom Vrhniški spominek. Razstavo je pripravila skupina študentov z Akademije za likovno umetnost — oddelek za oblikovanje pod mentorstvom docenta Vladimir j a Pezdirca, odprli so jo v sredo, 15. junija, v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki. Vse to so proučili in skušali razumeti ter tako tem proizvodom podarili lastno identiteto. Program razstave je realen, močno približan ciljem, ki so si jih zastavili študentje, poleg tega pa je pripomogel k oblikovanju turistične dejavnosti na Vrhniki. Teme so vezane na zgodovinsko izročilo, kljub Hrastova klop na Cankarjevem lazu Tudi mi smo imeli svoj laz. — Naš laz je bil naš laz — naše polje, naš svet, naše najmilejše bogastvo! Tako je napisa Cankar o svojem lazu; s črtico Naš laz je dodal še en biser v ogrlico, ki jo ima Vrhnika v slovenski literaturi. Laz je bil v lasti Cankarjeve družine do leta 1886, sedaj je Kri-žajev; leži na severozahodnem delu griča Sv. Trojica. Spoznali ga boste po hrastovi klopi, ki stoji ob poti. temu pa jih je še vedno mogoče nadgrajevati. Leta 1991 so v salonu Liko odprli prvo tovrstno razstavo, ki jo je pripravila ZKO Vrhnika. Izdelki, predstavljeni na tej razstavi, so bili že nekako vpeti v vrhniško ponudbo; to so bili kleklarski izdelki Julke Fortuna, izdelki ročnega tkanja Majde Mrzelj,... Naslednje leto je sledila druga taka razstava. Na razpis so se javili novi ustvarjalci in zaradi raznolikosti izdelkov je dr. Janez Bogataj, ki je sicer sodeloval na vseh treh razstavah, ocenil, da je bilo na tej razstavi veliko odličnih zamisli in izvirnih idej, ki pa bi zahtevale bolj dodelane pristope ter končno oblikovanje in produkcijo. Vse to je pripeljalo do tretje, bolj dovršene razstave, katere pobudniki so bili ZKO Vrhnika, Občina Vrhnika, IUV in Liko Vrhnika. Razstavljeni so bili naslednji izdelki: nož za odpiranje pisem, posoda za med, nakit, ribiški stol, pisala, bajalica, torbice in knjižna kazala. Na otvoritvi ni bilo predstavnikov Obrtne zbornice in Lika, saj so bili od povabljenih prisotni le predstavniki IUV. Ne glede na to pa se že pripravljajo za naprej, saj naj bi sledila faza izdelovanja, v kateri bodo sodelovali družbeni in zasebni sektorji, ki se ukvarjajo z določenimi materiali (les, usnje, glina in kovina). V prihodnjih dneh pa organizatorji pripravljajo pogovor o možnostih izdelovanja in trženja izdelkov projekta študentov Akademije za likovno umetnost iz oddelka za oblikovanje. Za konec bi lahko zaokrožili zgodbo vseh treh razstav z naslednjimi mislimi. Zgodovina povsod pušča svoje sledove: v naravi, v naši neposredni okolici, v najrazličnejših pričevanjih, v umetniških podobah in dejanjih, ohranjenih v izročilu, ki smo ga prevzeli, v duhovnem ozračju in običajih, s katerimi smo zrasli. Kakor ni človeka brez spomina in brez osebne življenjske zgodbe, tudi ni človeške skupnosti brez zgodovine. Naj smo še tako prepričani, da živimo le za danes in za jutri, vedno znova smo v veliki večini mnogo močneje, kot to vidimo in smo si pripravljeni priznati — ujeti tudi v preteklost, bližnjo in daljno. Turistično društvo »Blagajana« Vrhnika Cankarjev trg 8, prvo nadstropje tel.: 751-054 obvešča dosedanje in nove člane, da na sedežu društva izdajamo članske izkaznice. Članarina za posameznika znaša 500,00 SIT. Članske ugodnosti: — oprostitev plačila vstopnine na veselicah v Starem malnu — 10% popusta pri izletih, ki jih organizira Turistično društvo Blagajana Vrhnika — oprostitev plačila pristojbin za piknikiranje na območju Starega malna USTVARJALNE IN DOŽIVETIJ POLNE POČITNICE NA RANČU KAJ A IN GROM OTROCI PREZAPOSLENIH STARŠEV LAHKO PREŽIVITE NENAVADNE POČITNICE NA RANČU. LEPE KRAJE IN GLASNEGA GROMA, NAMESTO SAMEVANJA V STANOVANJU, OBDANEGAZMESTNIM HRUPOM, BOSTE V NARAVI LAHKO JAHALI, SE UČILI VEŠČINI LOKOSTRELSTVA, OGLEDALISI BOSTE PRAVO PODZEMNO JAMO, SPOZNALI ŽIVLJENJE V BISTREM POTOKU IN SI PRIPRAVILI VEČERJO V ŽERJAVICI NA ODPRTEM OGRNJIŠČU V 200 LET STARI ČRNI KUHINJI. TEDEN DNI BOSTE SKRBELI ZA SVOJEGA KONJA, SE LAHKO VKLJUČI V LIKOVNO DELAVNICO ALI TEČAJ TUJEGA JEZIKA, KI SI ŽELITE BITI Z NARAVO TUDI PONOČI, BOSTE IMELI MOŽNOST PRENOČEVANJA V NENAVADNIH BIVAKIH, ALI PA.... INFORMACIJE: T.A. Logatec Ranč KAJA IN GROM Tel. 061/741-518 tel. 0609/616-553 fax 741-313 OPOZORILO: ČE ŽELITE DOBITI INFORMACIJE NA RAČUN, VAS PROSIMO ZA OSEBNI STIK ALI PO-TRPLENJE IN VZTRAJNOST PRI VRTENJU NAŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE. MOBITEL SE NAMREČ PRI NAS NE OBNESE. PTT NAPELJAVA PA NA ŽALOST PRI NAS, KLJUB MODERNI TEHNOLOGJI, ŠE NEKAJ ČASA NE BO »MOGOČA«. Ob izvirih Ljubljanice V skrajnem kotu vrhniške ravnine hrume iz skalnih objemov Krasa na dan bistre vode in se nato leno razlivajo naprej po Ljubljanskem barju. Najmogočnejši in najštevilnejši so prav izviri Ljubljanice. Z barvanjem podtalnic so bile ugotovljene določene hidrografske zveze med posameznimi kraškimi vodotoki in izviri v Retovju in Močilniku. Tako vemo, da večina vode, bodoče Ljubljanice, ponika prej v kraških požiralnikih Cerkniškega polja in se podzemno združi s posameznimi tokovi iz Pivške kotline, Planinskega in Logaškega polja. Lj ubij anica ima enaj st več jih izvirov. Sprehod mimo njih je zaradi ugodne naravne lege in slikovitosti prav prijeten. Najprimerneje ga je začeti iz smeri Verda, kamor se lahko pripeljemo z avtomobilom, vlakom ali do bližnje Vrhnike z avtobusom. Verd je vas, potisnjena pod vznožje Javorča, v listinah prvič omenjena leta 1260. V srednj em veku j e bila tu ena največjih in najbogatejših pristav bistriške kartuzije. Sredi vasi še danes stoji kašča, ki naj bi jo postavili prav menihi iz Bistre. Danes je med debelimi zidovi urejena razstavna galerija. Nasproti kašče stoji, sicer precej zapuščeno posestvo, ki je v začetku stoletja pripadalo industrijalcu Kotniku, na čigar bogatih žagah in par-ketarni se je po vojni razvila lesno predelovalna tovarna LIKO Vrhnika. Prav tu sta se rodila slikarja Jožef Petkovšek in Matej Sternen. Dominanto vaškega prostora predstavlja zvonik svetega Antona, cerkvice iz petnajstega stoletja. Z njene fasade je še nekaj let nazaj pozdravljal Ljubljanico sveti Miklavž, svetnik — zaščitnik čolnarjev, brodnikov, mlinarjev in Žagarjev. Po legendi naj bi priljubljeni svetnik namreč nekoč pomiril vihar na morju in prav zato so ga za svojega zavetnika izbrale mnoge cerkve ob tekočih vodah, na gričih med rekami... freska na verjanski cerkvi pa je bila med zadnjo obnovo, na žalost uničena. Na koncu vasi se začne peščena pot rahlo spuščati in izpod mostička se že peni prvi izvir Velike Ljubljanice, Pod orehom. Malo naprej zagledamo na levi strani mogočno udorno jamo, pravzaprav njeno dno..., v t.i. Matjaževki so v preteklih desetletjih odigrali mnogo iger, športnih in kulturnih prireditev, saj je obod udornice oblikovan kot naravno gledališče. Po peščeni poti nadaljujemo sprehod nad strugo Ljubljanice in izpod vsake večje skale, zlasti po večjih deževjih, voda kar vre. Po tem vret-ju je Retovje verjetno dobilo tudi ime. Pod strmimi previsnimi skalami bingljajo športni plezalci, ki se v svež hlad umikajo zlasti v poletnih dneh. Izviri Pod skalco so tedaj skoraj suhi. Pot se nato naglo zasuče in nad nenadno svetlobo in novo odprtim prostorom je sprehajalec kar presenečen. Prav tu so stale v začetku stoletja mogočne žage, katerih temeljne zidove je mogoče med obrežnim grmovjem opaziti še danes. Preko zajezene struge vodi ozek most, za katerim zavijemo proti največjima izviroma v Retovju... Malemu in Velikemu Okencu. Poiz-imi je tu voda največkrat dokaj debelo zamrznjena, poleti pa je struga večinoma popolnoma suha. Po nekaj metrih obrežne steze se odpre nova čistilna, sredi katere počiva voda tudi ob največjih sušah. Zaradi blatnega dna in od sonca pregrete vode, jo domačini imenujejo Kofe. Na desno lahko tu krenemo proti Velikemu Okencu, na levo pa proti Malemu. Izvira sta si zaradi strmih previsnih sten in začetnega jezerca pod njimi kar nekako podobna, le da je lijak Velikega Okenca mnogo globlji in strmejši. Sprehod lahko zdaj nadaljujemo po številnih gozdnih poteh naokrog, se napotimo morda celo dlje, proti Štampetovemu mostu... ali pa se vrnemo k mostičku in krenemo skozi zaselek Mirke proti Močilniku, izvirom Male Ljubljanice. Zdaj smo že na srednjeevropskih tleh. Prav Ljubljanica naj bi predstavljala v tem prostoru mejo med dinarskim in alpskim svetom. Struge Ljubljanice in L j ubije so v plasti ilovice globoko vrezane in zaradi erozije je potrebno bregove vseskozi utrjevati. Vode je v strugah vedno dovolj in nikjer je ni mogoče prebresti. Dokler ni bilo mostov, so bile glavne poti med Vrhniko in Verdom ter naprej Bistro, speljane vse naokrog izvirov, torej tudi za Retovjem in Močilnikom. Prvi večji most so preko Ljubljanice zgradili verjetno Rimljani. Rimljani so vedeli tudi za termalni vrelec, ki bruha toplo vodo iz struge Ljubljanice na koncu Mirk... malo prej zavije pot ostro levo, proti Močilniku. Cesta tu je že prevozna in pripeljati se je mogoče skoraj tik do izvirov. ... Bela cesta, polje in gozd, skriti lazi in dremotni gaji — tam je življenje, posuto s pisanimi sanjami, kakor loka s cvetjem. Pozdravljen, tihi Močilnik, ti kapelica vrhniška! Koliko sanj počiva v tvojem naročju!... je vzdihnil pred leti Ivan Cankar. In potem je menda napisa na strmo skalo, malo nad Jazonovo pestjo: »Tu se začenja Kras!« »Če bi bil rekel svoji materi, da naj mi za ped odmakne Ljubljanski vrh, zato ker preveč tišči na Močilnik, bi ga bila najbrž zares odmaknila...« je dejal drugič... Jazonu v sivi davnini to ni uspelo. Na dan, ko ga je val vrgel na suho, pa še danes spominja odtis njegove močne roke... barka je ostala cela in hip zatem so si jo vrli Argonavti že zadegali na rame. Njihovi poti po kopnem lahko sledimo zdaj tja proti Raskovcu, si mimogrede na Turnovšah ogledamo ostaline rimske utrdbe, se ustavimo ob nekaj mogočnih kraških udornicah in vrtačah... ali pa se preko Hriba, mimo cerkve svetega Pavla, podamo na Vrhniko. Na koncu prijetnega sprehoda se lahko vrnemo k mostu, ki pelje v Verd in se pod njim spogledamo z že zdavnaj zasutim in zapuščenim tovornim pristaniščem antike in srednjega veka... ter zaraščeno Enajsto šolo... ... Ob vročih poletnih dneh, ko Močnik usahne, ko je temno Retov-je skoraj prazno in ko mila zelena Ljubija sanja svoje tihe sanje globoko pod vrbami, upade Ljubljanica za cel seženj in ošabna Vrhničanka je samo še potok. Ves levi breg struge je sam bel prod, od sonca spal j en. Takrat se prične enajsta šola...« Pripravila Tatjana Oblak Pot št 2: Stara Vrhnika — Kuren — Planina — Lintvern — Star maln — Vrhnika Pot vodi iz Stare Vrhnike po cesti mimo cerkve sv. Lenarta in se na severozahodni strani vasi nadaljuje kot kolovoz v gozd. Po polurni hoji navkreber skozi gozd po poti, ki nekajkrat prečka cesto Vrhnika— Ulovka, se vzpnemo na greben, na katerem stoji cerkev sv. Krištofa s freskami iz sredine 16. stoletja. Do cerkve, ki je izven poti, pridemo po petih minutah hoje. Pot se nato nadaljuje in složno vzpenja proti zahodu po grebenu, poraslim z gozdom. Po 45 minutah hoje pridemo na gozdno cesto, ki nas po desetih minutah pripelje do zavetišča in razglednega stolpa na Planini (733 m). Zavetišče na Planini upravlja Planinsko društvo in je odprto ob nedeljah in praznikih. Z 22 m visokega razglednega stolpa je lep razgled na Ljubljansko barje, Vrhniko, Kamniške in Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe s Triglavom in predgorjem, Javor-nik, Nanos, Snežnik, Krim, Dolenjsko hribovje in Ljubljano. Od zavetišča se pot spusti mimo Ajdovske stopnje do kraškega in-termitentnega izvira Lintverna (30 min). Od tod vodi pot po ozki dolini ob potoku Bela do turističnega doma v Starem malnu. Dom, ki stoji ob bazenu, zajezitvi potoka Bela, je redno oskrbovan. Od tu je do Vrhnike po cesti, ki se vije ob potoku Bela, 40 minut hoje. Malo daljša pot pa zavije iz Starega malna desno in se vzpne nad dolino Bele. Po gozdni cesti, ki se vije skozi gozd in Laze prispemo na Notranjsko cesto, s katere je lep razgled na Planino, Vrhniko in Sveto Trojico nad njo. TURISTIČNI DOM STAR MALN Delovni čas: pon. do pet. od 14.00 do 20.00, sob. od 12.00 do 20.00, ned. in prazniki 9.00 do 20.00. Na območju Starega malna so tudi izjemne možnosti za piknikiranje. Pristojbine za piknikiranje: — urejen prostor nad igriščem za balinanje 100 SIT po osebi — jurček 250 SIT po osebi — spodnji travnik 50 SIT po osebi. Plačevanja pristojbine so oproščeni predšolski otroci, člani TD Blagaja-na Vrhnika in obiskovalci Starega malna, ki se ob svojem obisku poslužujejo tudi gostinskih uslug, ki so jim na voljo v koči v Starem malnu. Borovniščica prede se izlije v Ljubljanico Ljubljanica pri Kaninu Ljubljanica v vsej svoji širini in značilnosti Do Pekla in skozenj nazaj Borovniški kot je umaknjen v zadnji konec Barja. Vanj pridete bodisi po cesti bodisi po železnici iz ljubljanske strani ali samo po cesti iz vrhniške smeri. Za tiste, ki tega še ne poznajo in Borovnico iščejo blizu Vrhniku, povejmo, da morajo na Brezovici zaviti na levo navzdol po klancu, se peljati mimo obeh železniških zapornic v Vnanjih in Notranjih goricah, zaviti v levo po prednostni cesti proti Podpeči, kjer v križišču pri gostilni Kirn zavijejo v desno, tam je kažipot, se peljejo proti Vrhniki, pri odcepu za Rakitno peljejo kar naprej pod železniški nadvoz, za katerim je oster ovinek, se še kar peljejo po glavni cesti skozi Prevalje, Goričico, Pako, Breg do Borovnice čez veliki most do križišča. Če zavijejo v Borovnici na desno, se peljejo v Bistro, če na levo, se peljejo proti Peklu, saj jim pot pokaže tabla. Potem se peljejo skozi središče Borovnice po ozki cesti po idilični pokrajini mimo Dražice, kjer pri gostilni Most pridejo do železniškega nadvoza, za njim pa je takoj odcep proti Ohonici, skozi katero se pride nekaj časa še po asfaltu, potem pa po makadamu do gostišča v Peklu. Pred jaso, na kateri je starodaven in zdaj obnovljen mlin, parkirajo. Naprej je mogoče samo peš mimo slapov. Druga možnost za prihod iz ljubljanske smeri je po železnici. Borovnica je z Ljubljano kar na gosto povezana z vlaki, med tednom, ko vozijo delavski, jih je več, toda tudi ob nedeljah je mogoče priti do te železniške postaje. Znamenitega reliefa, ki je kazal izletniške točke okrog Borovnice, zdaj nekaj časa na postaji ni več, se pa obnavlja. Z železniške postaje je treba iti proti Borovnici minmo tovarne Liko in mimo ostanka velikega viadukta, ki je povezoval oba bregova nad dolino, za edinim preostalim stebrom se zavije v levo proti Peklu, če gre pot po glavni cesti. Možnosti za pešpot so tudi druge. Takoj za mostičkom pod postajo in pred tovarno je bližnjica, ki vas pripelje na spodnjo pot proti vasem v Kotu. Greste po dolini in pridete do viadukta pri gostilni Most - potem je enaka pot kot z avtomobilom. Iz vrhniške smeri se pride takole: sredi Vrhnike se zavije na levo čez most v Verdu, pred trgovino KZ Vrhnika v Verdu se zavije v levo proti Bistri, nekdanjemu samostanu, v katerem je Tehniški muzej Slovenije z različnimi zbirkami. Že to je lahko znamenita turistična točka. Poleti so grajske zbirke odprte za oglede. Nekatere najbolj zanimajo stari avtomobili. Peljete je skozi grad in še nekaj kilometrov, potem pridete do glavnega borovniškega križišča. Če zapeljete v levo, boste šli proti Ljubljani. Če zapeljete v desno, greste skozi središče Borovnice proti Peklu, vidite preostali steber viadukta. Pot je potem enaka kot iz one druge strani. Svetujemo vam, da poskusite tako z avtomobilom kot s kolesom, kajti kljub razdrapanim cestam v lepem vremenu pot po dolini ni pretiran napor, saj ni nobenih večjih vzponov. Dobra dva kilometra od Borovnice se torej skriva krajinski park Pekel, ki zavzetemu obiskovalcu ponuja pešpot skozi sotesko Otavščice, ki si pot v dolino utira preko petih .zanimivih slapov. Mimo slapov v zadnjih letih spet vodi urejena in zavarovana pot. Dobro uro hoje skozi sotesko in pridete na planoto Menišijo v vas Pokojišče. Po isti poti gre tudi evropska pešpot E-7. Stam-piljka je v gostilni Most, druga štampiljka pa je pri Petrovčičevih ali po domače pri Čolnarjevih na Pokojišču. S Pokojišča se po urejeni cesti lahko spustite v Borovnico. Pekel je najbolj znana turistična točka v teh krajih. Marsikdo pa bi šel kar naravnost na boljši zrak na Pokojišču. Ta se lahko iz sredine Borovnice z avtom (ali gorskim kolesom, drugega bo moral riniti pred seboj) odpelje naravnost na Menišijo in potem naprej proti Kožljeku in drugim krajem v soseščini. Od tam se pride tudi do Krimske jame, ki je za robom hribov, ki obdajajo dolino za Borovnico. Sploh pa je v borovniškem kotu še veliko drugih krajev, ki bi bili idealni za turistični obisk. Denimo Zabočevo s staro cerkvico in ohranjeno fresko sv. Krištofa, skozi vas se pride po gozdnih cestah na Rakitno. Pokukajte tudi v ta del naše domovine, kjer se Barje srečuje s Krasom. Rimski zid nad Borovnico Zdaj, ko je z občino tako, kot je, Borovnicam ne bodo potrebovali poznoantičnega rimskega zidu, o katerem so že pisali arheologi. Toda če bi šli oni s Pokojišča na svoje,' trdijo v Borovnici, bi morali nekako rimski zid spet aktivirati. Le malo ljudi v Borovnici ve, da so na tej strani ostanki še danes vidnega zidu, ki je bil pred tridesetimi leti celo zelo dobro viden. Menda v dolžini 1042 metrov, začel se je južno od Velikega hriba in je potekal preko ledin in delno sklozi gozd po robu dokaj strmega sveta do ceste Borovnica - Pokojišče. Na drugi strani ceste teče zid čez hrib Kalu-derna in se konča pred gozdom z imenom Sevc. Če greš v gozd in dobro pogledaš, boš rimski zid na relaciji od Velikega hriba do ceste iz Borovnice videl kot pol metra visok in do dva metra širok greben. V šestdesetih letih tega stoletja je bilo še videti tudi ostanka dveh stolpov, ki pa sta bila oba prekopana Stolpi v zidu so bili sezidani v dimenzijah 4 krat 4 metre. Nad cesto se zid nadaljuje in tudi na vrhu je bil stolp. Potem je šel zid po ravnem in tam je še videti ostanke treh stolpov, po zadnjem se sledovi grebena izgubijo. Tako je bilo zid videti leta 1969. Od tedaj je grmovje marsikaj preraslo in ga opazijo le tisti, ki bolje poznajo kraj. Zaporno zidovje je služilo pred vdorom novih narodov proti Italiji, saj so njihove napade poskušali usmeriti tja, kjer so se lahko ubranili pred njimi. Ob drugih izkopaninah, turški podkvi, ki so jo našli pri Bregu pri Borovnici, ob človeški lobanji morda iz obdobja kolišč, ki so jo našli pri Dolu in ob rimskem kravjem bakrenem zvoncu, ki so ga našli pri Vih-rovici pri Zabočevem, to vse priča, kako dolgo so že ljudje naseljeni v borovniškem kotu. Plečnikov spomenik V času mojega študija smo imeli predavanja tudi na takratni stari tehniki na Cojzovi cesti, kjer je imel svojo pisarno profesor Plečnik. Večkrat sem ga srečeval na hodniku pred predavalnico, zato sem se ponudil Zvezi borcev iz Brega, ki je ravno takrat razmišljala o postavitvi spomenika, da poprašam profesorja Plečnika, če ima morda kakšen že izdelan načrt. Zelo prijazno je privolil, da ga bo narisal, ker nima takega načrta. V zelo kratkem času me je zopet poklical ter mi izročil načrt z malo leseno maketo spomenika. Poleg spomenika je predvidel posaditev topolov, kar bi se po njegovem zelo lepo vključilo v barjansko okolje, katerega sem mu opisal. Načrt in maketo je podaril, ne da bi zahteval kakršnokoli odškodnino. Spomenik je po načrtu izdelalo kamnoseško podjetje, tedanji Mineral na Resljevi cesti poleg stare plinarne. Žal se je sled za načrtom tam tudi izgubila. Realizirana pa ni bila tudi profesorjeva zamisel s posaditvijo topolov, kar prav gotovo vpliva na sam izgled spomenika in okolice. Ni mi znano, ali je po Plečnikovem načrtu izdelan še kakšen tak spomenik v Sloveniji, zato so lahko vaščani Brega ponosni, da v njihovi vasi stoji izdelek tako velikega mojstra svetovne arhitekture. Tone Bole Kaj bi lahko bilo - pa še ni Stara oblast je odšla, njeni potomci pa smo po malem še vsi. Kajti mislila je namesto nas in včasih se zdi, da mi še ne znamo misliti sami. Tudi pri obujanju turizma ni drugače, kot je bilo in zasebna pobuda na tem področju se kaže le v odpiranju trgovinic in bifejčkov, da pa bi se kdo še česa domislil, že predstavlja prehud miselni napor. Vendar se splača poskusiti. Morda bo kdo ugriznil. Na Vrhniki in ne v Borovnici ni izposojevalnice koles. Se bo našel kdo, ki si se začel s tem ukvarjati. Vzameš kolo za majhno odškodnino na Vrhniki, se pelješ proti Borovnici ali kam drugam, tam pustiš kolo, sedeš na vlak in se odpelješ naprej. Lahko pa greš v narobe smer. Vzameš kolo v Borovnici in se pelješ proti Peklu ali proti Bistri. Nato naprej na Vrhniko, oddaš kolo, potem pa se odpelješ z avtobusom v Ljubljano. Zanimivo bi bilo tudi tole. V bistriškem gradu imajo oldtimerje, se pravi stare avtomobile. Včasih smo sicer rekli, da Slovenci ne bodo nikoli narod lakajev. Toda livriran šofer, ki bi kot taksist koga pričakal na Vrhniki oziroma v Borovnici in ga odpeljal na izlet okrog Vrhnike ali Borovnice, bi si malo izboljšal gmotno stanje. Saj je nemalo takih, ki bi se prav radi enkrat v življenju peljali z rollsom. Nedvomno zanimive bi bile ustrezno pripravljene poročne povor-ke s starinskimi avtomobili. Zadevo bi bilo prav mogoče vsaj iz borovniške strani kombinirati tudi v muzejskim vlakom. Sploh pa bi bili v Bistri parkirani oldtimerji zanimiva poslastica za fotografske objektive. Kdo se ne bi slikal z rollsom? Pred nekaj leti so bili v naših krajih oblikovalci iz vsega sveta, posnetek z rollsom iz Bistre so imeli za največje doživetje. Tudi v naših krajih je čedalje več konj. Včasih se fantje z vasi splašijo in pripravijo kakšno slovesnost. Ne na eni in ne na drugi strani pa skoraj ne razmišljajo o prevažanju s konjsko vprego. Ni ga čez dobro zamisel. Valvasorjeva pot Kot že lani bo tudi letos skozi Borovnico potovala nenavadna odprava, ki se v spomin na barona Janeza Vajkarda Valvasorja začne vsako leto prio njegovem gradu Bo-genšperku pri Litiji, čez dolenjske griče v ribniško dolino in nato proti Cerknici. Odprava je s konji in vozovi. Iz Cerknice zavije v hribe proti Menišiji in se spusti po cesti v Borovnico. Letos se tako kot namerava ustaviti pri gostilni Most, kjer ji pripravljajo krajši počitek 27. junija. Lepo okrašene vozove in konje se bo dalo tam obiskati in z njimi po-kramljati. Iz Borovnice se bodo obiskovalci nato podali v Ljubljano, od tam pa domov proti Litiji. Veselica Gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici priredi v soboto, 16. julija 1994 vsakoletno tradicionalno gasilsko veselico. Igrali bodo Fantje z vseh vetrov, za veselje najmlajših pa bo poskrbel čarovnik Rado Novak. Pripravljajo tudi bogat srečelov, pri katerem bo prva nagrada motorno kolo. Ugotavljali bodo tudi višino pršuta: kdor ugane najbližje, bo njegov. Pršut bo tehtal nekaj kilogramov. Vabljeni v čimvečjem številu, dobra volja bo tudi naprodaj. Borovniški lovci se bodo letos veselili na veselici, ki bo 17. avgusta. Skuhali bodo lovski golaž in spekli divjega prašiča. Po železnici v Borovnico in nazaj? Malenkost! Kdaj ob nedeljah vozijo vlaki iz Ljubljane v Borovnico: 4.50, 5.50, 6.00, 7.25, 10.25, 14.30, 15.05, 15.40, 17.00, 17.25, 19.00, 20.40, 22.35 in kdaj iz Borovnice v Ljubljano: 5.31,7.53, 8.56, 9.49, 11.06, 12.17, 13.21, 14.31, 15.03, 17.47, 19.09 in zadnji 21.32. Jadralno padalstvo v vrhniški turistični ponudbi Klub letalcev Vrhnika (KLV) je sestavljen iz več samostojnih sekcij. Jadralnim in motornim pilotom ter Banda starih razgrajačev (in enega mladega) je doživela svoj prvi nastop 6. 12. 1991. Od takrat so imeli fantje toliko nastopov, kot imajo vsi skupaj let (zagotovo najstarejši band v Sloveniji). Prizorišča razgrajanja bande Gaucho so predvsem ljubljanski lokali, diskoteke, festivali (predvsem latino), nekajkrat pa so se pojavili tudi na televiziji. Lastna skladba Ognji, ki so jo posneli v studiu Metro, in ki jo redno vrtijo na radiu Ljubljana, zaokroži medijsko pojavnost bande. Sorazmerno uspešno promocijo skupine, kljub popolnoma amaterskemu pristopu, je pripisati glasbi, ki jo ta izvaja. Gre za flamenco v maniri Gipsy King-sov, ki pa je še modificiran, predvsem v smislu trše izvedbe. Nstopi so polni energije in če bandi uspe poslušalce izzvati k sodelovanju, lahko doživijo pravo fiesto latino. To pa je tudi edini cilj nastopov: zabava za publiko in zase. Bando Gaucho sestavljajo: Elo Mihevc (glavni vokal, kitara) in Darko Ravnikar (vokal, kitara), ki sta tudi ustanovitelja bande, ter Marjan Nicoletti (kitara), Matej Sršen (vokal, kitara), Bogomir Mrzelj (tolkala) in Martin Rozman (bas). Slednji se je bandi pridružil pred kratkim in je poleg nove zvočne linije pomembno znižal njeno povprečno starost. modelarjem smo se leta 1989 pridružili tudi jadralni padalci kot najmlajša, a vendar najštevilnejša sekcija. Sestavlja jo 25 bolj ali manj zagnanih ljubiteljev jadranja po nebesnih širjavah. V mozaik vrhniškega turizma lahko svoj delež prispevamo tudi jadralni padalci iz Kluba Letalcev Vrhnika. Čeprav nimamo visokih hribov, smo dokazali, da je mogoče lepo leteti tudi pri nas. Ljudje so se že davno zasitili klasične turistične ponudbe, ki temelji na pasivnem preživljanju prostega časa. Človek, vpet v okove tegob sodobnega življenja, hoče prosti čas preživeti v popolnem nasprotju svojega vsakdanjika. V modo prihajajo razni ekstremni in nenavadni športi, kot so rafting, skakanje z elastiko, prosto plezanje, klasično in jadralno padalstvo... Vendar so te dejavnosti ekstremne le po doživetjih in sprostitvi, ki jo nudijo. Napredek tehnike in tehnologije je nevarnost zmanjšal na najmanjšo možno mero. V ta namen imamo urejena vzletišča na Planini pri razglednem stolpu, Zavrhu nad Borovnico, Ljubljanskem Vrhu in nad Zabo-čevom. Smučišče na Ulovki je primerno za učenje pa tudi za nadaljnje letenje. Večina vzletišč je že označenih na pregledni karti občine Vrhnika. Ob primernem vremenu so možni tudi nekaj 10 km dolgi poleti v smeri Logatca, Postojne, proti Vipavski dolini ter na drugo stran proti Igu in Grosuplju. Lani smo v lastni organizaciji izdali skromno brošuro z opisi vzletišč in možnostmi letenja na naših terenih. Razdelili smo jo med podobne klube po Sloveniji. Ker smo bili prvi s tovrstno predstavitvijo, smo poželi precej zanimanja za naše kraje. Za varno letenje potrebujete določeno znanje in izkušnje. Te lahko pridobite v šoli jadralnega padalstva, ki jo organizira naš klub. Šolani inštruktorji vas bodo usposobili za samostojno letenje in opravljanje A izpita jadralnega pilota. Komur pa ni do šolanja, pa bi vendar rad kdaj poletel, lahko upo- Takole izletamo Takole pristajamo rabi naš »taxi«. V spremstvu izkušenega pilota lahko na padalu — dvojčku poletite z Ulovke proti Razorski dolini ali Podlipi. Novost se je kar dobro uveljavila. Po začetni zadregi prvih potnikov je bil led prebit. Posebno odločilni so bili njihovi nasmejani obrazi in navdušenje po pristanku. Kar priznajte, da tudi vas mika, da bi si bližnjo okolico ogledali tudi iz ptičje perspektive. Kaj več o naši ponudbi lahko izveste na naslovih: — Stane Rus, Mala Ligojna 19, tel. 753-519 — Anton Sluga, Krpanova 6, Vrhnika, tel. 751-263 — Tomaž Gorišek, Verd 25, tel. 751-471 — Stane Zalaznik, Gradišče 17 c, Vrhnika — okrepčevalnica M—BAR Vas, Vrhnika, tel. 753-688 Začetki so skromni, pa vendar vzpodbudni. Na Vrhniko smo privabili že marsikaterega turista, ki se zanima za ta privlačen šport. Upamo, da ne bo ostalo samo pri prvih lastovkah. Prepričani smo, da je jadralno padalstvo lahko ena izmed dejavnosti ponudbe vrhniškega turizma. Moj spaček je lahko tudi spalnik. Jara kača v Alpah (Svetovno srečanje v Švici, 1991, 2400 m nad morjem) Tekmovanje v menjavi gum — dekleta. Nevoščljivost fantov. 4. mini srečanje ljubiteljev Citroenovih vozil Ulovka 94 od 4. do 26. junija Citroen klub Slovenija organizira tradicionalno srečanje lastnikov in ljubiteljev Citroenovih vozil, predvsem spačkov. Petdesest prizadevnih članov sekcije Vrhnika bomo pripravili čim bolj prijeto srečanje za naše prijatelje iz domovine in od drugod. Na Ulovki pri mali brunarici pričakujemo 300 lastnikov in ljubiteljev. V nedeljo, 26. 6., v dopoldanskih urah pa bomo klubsko srečanje zabelili s paradno vožnjo skozi Vrhniko in tako popestrili Ar-gonavtski sejem. Menim pa, da ni odveč, če povemo nekaj besed o samih spačkih. Že velikokrat ste imeli priložnost videti v filmih in reklamah ljubka mala vozila — spačke. Natančen nastanek organiziranega delovanja lastnikov in ljubiteljev spačkov ni znan. Če pri nas štejemo za organiziranost vsakoletna prvomajska srečanja v bivši Jugoslaviji, se je zaporedno število ustavilo pri številki 26. Zato ni odveč trditi, da ima gibanje v svetu vsaj četrt stoletja dolgo tradicijo. Svojevrsten pečat mu dajeta hipijevsko in rockovsko obeležje mladih v šestdesetih in sedemdesetih letih. Upor mladih inželja po svobodi sta se kazala med drugim tudi v uporabi nenavadnih vozil spačkov, Volkswagnovih »hroščev«, nenavadnih motorjev. Mimogrede, tudi »hrošči« prirejajo srečanja po Evropi, pa tudi že pri nas. Dandanes spačka vozijo po vsem svetu, čeprav ga ne izdelujejo že nekaj let. Mnogim je še vedno prvo vozilo, predvsem pri nas. Zaradi večjega standarda in liberalnejše zakonodaje na avtomobilskem področju v Zahodni Evropi lahko last- niki predelajo drugo ali tretje vozilo, beri spačka, v najbolj nenavadne stvaritve, npr. z dvojnim motorjem, podaljšan kot pullman, ves v kromu ali mahagoniju. Mnogi ostajajo zvesti Citroenu tudi s prvim vozilom v družini. Na srečanjih po Evropi se srečujejo vse generacije, od otrok do babic sedemdesetih let. Znana je tudi evropska liga v dirkanju s spački na peščenih prograh (POP CROSS). Citroen klub Slovenija je nastal z razpadom Jugoslavije, ker preprosto organizacijsko ni mogel več obstajati. Pa ne samo zaradi novih državnih tvorb; dejansko je bilo 90% vseh članov iz Slovenije. YU AS klub je sicer bil do konca apolitičen, čeprav so se že kazale razpoke v bivši Jugoslaviji. Citroen klub Slovenija hoče biti neodvisen od vseh političnih strank. Zavest o pripadnosti gibanju se drugim udeležencem v prometu največkrat kaže tako, da se vozniki spačkov pozdravljajo med sabo z lučmi na cesti. Pa ni samo to, ampak tudi nesebična pomoč na cesti, izmenjava izkušenj življenja s spačkom, menjava informacij in delov, skupna praznovanja rojstnega dne ali novega leta, skupna srečanja po Evropi, vsaki dve leti svetovno srečanje; prihodnje leto bo v Ptuju, kjer pričakujemo do 5000 prijateljev iz vsega sveta. Občutek pripadnosti klubu se kaže na srečanjih od internih piknikov do svetovnih srečanj. Stvarnost je, da je spačkov, žal, čedalje manj. Tudi na Vrhniki, kjer se ljubitelji srečujemo že dobrih deset let, je tako. Člani aktivno sodelujemo pri najrazličnejših oblikah delovanja: na piknikih, mini in spomladanskih srečanjih. Bili smo že na desetih svetovnih srečanjih: v Veliki Britaniji, na Portugalskem, v Franciji in Švici ter na Finskem. Kot že rečeno: trenutno nas je petdeest in se dobivamo v Okrepčevalnici M Ob potoku 8 na Vrhniki, vse dodatne informacije pa je mogoče dobiti pri predsedniku sekcije Vrhnika Bojanu Perku po tel.: 755-015. Pridružite se nam! Za Citroen klub Slovenija zapisal tajnik kluba Niko Nikolčič. Bazen sprejema obiskovalce Športna zveza Vrhnika in Miran Stanovnik, novi najemnik bazena in bifeja, obveščata občane, da bazen in bife poslujeta od 24. junija. Za obiskovalce pripravljamo več prijetnih presenečenj. BAZEN Obnovljene garderobe s slačilni-cami Vam bodo nudile ugodno počutje. Bazen bo razmejen na tri dele; v enem bodo našli prostor slabši plavalci in starši z otroki (v plitvejši vodi), drugi del bo namenjen razvedrilu, tretji del (v globoki vodi) pa bo namenjen športnemu plavanju. Poleg tečajev, ki jih organizira Športna zveza Vrhnika, bo ob večerih poseben program za športnike. Zaradi izboljšave klorinatorja in hitrejše menjave sveže vode, bo voda v bazenu zelo čista. CENA ZA UPORABO BAZENA Ob delavnikih: dnevna karta odrasli 250 SIT dnevna karta otroci do 15 let 150 SIT Ob sobotah in nedeljah: dnevna karta odrasli 300 SIT dnevna karta otroci do 15 let 200 SIT Večerno plavanje za športnike 100 SIT Za skupine nad 10 oseb 10% popust Kopanje v: otroškem bazenu je brezplačno. BIFE bo odprt vsak dan od 10. do 22. ure. V njem bo poskrbljeno predvsem za kopalce in druge obiskovalce športnega parka z jedačo (hot dog, sendviči, topli sendviči, topli napitki..), posebna ponudba pa bodo sladoledi in ledena kava. Ob vikendih bo poskrbljeno za ples z ansamblom, pripravljamo pa še številne druge zanimivosti. Športna zveza Vrhnika in Miran Stanovnik Gostilna »JURCA« Janez Jurca Podlipa 44 61360 VRHNIKA tel. 752-061 • domača hrana in domače vino, postrežena v naravnem okolju • sprejemamo rezervacije za poroke in zaključene družbe (60 sedežev) Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 22.00 sob. in ned. od 8.00 do 23.00 TOREK ZAPRTO Turistično društvo Blagajana Vrhnika uradno najavlja Sezono piknikiranja v Starem malnu Pristojbine za piknikiranje na območju Starega malna: — pristojbina na urejenem prostoru nad igriščem za balinanje znaša 100 SIT po osebi — pristojbina v jurčku znaša 250 SIT po osebi — pristojbina na spodnjem travniku znaša 50 SIT po osebi Plačila pristojbine so oproščeni: — predšolski otroci — člani TD Blagajana Vrhnika — obiskovalci Starega malna, ki se ob svojem obisku poslužujejo tudi gostinskih uslug, ki so jim na voljo v koči v Starem malnu. IO TD Blagajana Vrhnika Predsednik Tomaž Grom, l.r. Vrhnika, 14. 6. 1994 6. tradicionalni turnir v Akrobatskem Rock & Roll-u na Vrhniki Vse prijatelje plesa vabimo na zaključni turnir v Akrobatskem Rock and Rollu, ki je letos že 6 po vrsti in je edini tradicionalni turnir v Sloveniji. Prireditev se bo 25.6.94 pripravil Plesni Klub M in pričetek je ob 15. uri. Tekmovanje bo na prostem (Stara cesta) in sicer med Galerijo Medeja in Butikom M&M, ki sta poleg Pivovarne Union in Industrije Usnja Vrhnika tudi sponzorja prireditve. Rock and Roll je v Sloveniji poznan že 11 let in vsako leto imamo v samem svetovnem vrhu tudi plesalce iz slovenskih klubov. Na tekmovanju se bo predstavilo preko 100 plesalcev iz Ljubljane, Maribora in Pirana, prišli pa bodo tudi gostje iz Hrvaške (dva Kluba) in Avstrije (dva kluba). Podelili bomo tudi pokale za zmagovalce iz celoletne rang lestvice, torej tistim, ki so za celo sezono 1993/94 prejeli največ točk. Predstavili se bodo člani slovenske državne reprezentance, nastopili pa bodo tudi plesalci show dancca, jazz baleta in disco plesači. Posebno velik pokal prispeva tudi mesto Vrhnika in podelili ga bodo predstavniki občine Vrhnika. Posebno atrakcijo pripravljamo tudi v sodelovanju z revijo Antena, ki je v sredo praznovala 30-letnico izdajanja tega najpopularnejšega tednika. Prireditev bo povezoval Marko Hren — vodja Plesnega Kluba in Studia M, sodelovali pa bodo tudi člani ansambla Dvanajsto nasprotje, ki bodo tudi pozno v noč igrali plesno glasbo za vas. Tekmovanje v rock & rollu KRIŽANKA »MALI PLAČ« Predstavljamo vam novo križanko, katere sponzor je Zvezakulturnih organizacij Vrhnika in društvo Rosika iz Bevk. Rešene križanke pošljite do 15. julija 1994 na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika, v ovojnici, na katero napišete »Kri- žanka«. Izmed prispelih križank jih bomo pet nagradili: 1. nagrada: knjiga: Peter Skober-ne »100 naravnih zmamenitosti«, 1988; 2. nagrada: cvetlični šopek suhega barjanskega cvetja Milke Erbežnik; 3. nagrada: vstopnice za ogled šestih filmskih predstav po izbiri; ter dve nagradi: polet z dvose-dežnim padalom z vrha Ulovke (Klub letalcev Vrhnika) jg 202. številke V uredništvo smo prejeli okoli tO 150 rešenih križank »Boter« ter iz- •jh žrebali tri pravilno rešene. H 1. nagrada: Jože Štimac, Potoče 2, 64205 Preddvor; družinska pizza 2* Boter + štiri piva ^ 2. nagrada: Tatjana Brejc - Rožna jg pot 4, Dragomer; zarzuela de maris-