PROSVETA
glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote
rmUiikl In apravaUkt pra •uril 1667 & Uwatota av.
Offloa af pnbUaaUaar
3S47 Bo. UwnfeU an. TsUpkoaa: I«wadaU 4M«.
\	—J
LETO—YEAR XV1L ** s
-	""V*'1!*'	»eis. •« tka Murnu
—	llUmoU. n4*i tki Aci al Cou.r... 0( Hire* ». l»7».
Chicago, III., sobota, 31. maja (May 31), 1924.
JaltMriptUn H.00 Y«arly
STE V.—N UMBER 128.
*aaap<a»M fa» iHIm •» .p.o.l r.t. of po.UM pr»vi4*<l far in **ctto» 1103. Act of Oct 3. ISI7 .utKor.,.4 •• J«m 1«. ISIS
LaFollette napovedal boj reakciji in komunistom.
Pisal je pismo, ▼ katerem je pozval obe nazadnjaiki politični stranki na boj. Očita jima škandale, kakor so oljni Daufbertjjer in drugi. Pravi, da ne mara imeti nobenega posla a komunisti. Organizacije, ki ao ae nameravale vdeležiti sentpavelske konvencije, odpovedujejo vdeleibo. V političnih krogih vlada aploino presenečenje.
Enotne fronte ne bo.
Washington, D. 0. — Senator
Robert M. La Follette, ki so sedaj mudi v Atlantic City, kamor je sel po precej dolgi bolezni na oddih, je privolil v to, da je prišlo v javnost pismo, v katerem je pozvsl obe nazadnjaški stranki na boj ter obsodil komuniste, ki ima jo dne 17. junija v St. Paalu svo jo konvencijo.
To La Follettovo pismo smatra jo za usodni udareo nakani za u stanovitev tretje stranke. Obenem ps je hotel najbri wisconsinsk senator povedati ameriiki javno sti, da bo kandidiral aa predsed nika Združenih držav na neodvisni volilni listi v mesecu novembru ter tako omogočil vstop pod svoj prspor vsem progresivnim elementom iz vseh političnih strank.
Ls Follette izjavlja v svojem pismu, ki je bilo naslovljeno ns ime wisconsinskega generalnega državnega pravdnika, da ae bo d slo najti pota in sredstva za po vrnitev vlade ameriikemu ljud atvu, če se večinski stranki ne iz pametujeta in ne poboljiata.
Neusmiljeno je okrcsl republi kance in demokrste. In ker bo re-publiksnsks stranka čisto gotovo na svoji konvenciji v Clevelandu ca gnala La Follettovo platform«*, v kož, in ker bodo demokratjrf najbrž zapleteni v plcmenaki in verski boj na svoji konvenciji, ne preostaja La Follcttu nobena dru pa pbt kakor ta, da naetopl ko samostojen in neodvisen predsed niaki kandidat prihodnjo jesen Govorico, češ, da se postav^ na Ktran predsedniškega kandidata McAdooja, je smatrati za propa gando.
8 tem, da je La Follette javno obsodil taktiko internacionalne komune, je pričel avojo kampenjo na nepričakovan in prcaenetljiv način. 8 tem si bo najbrž odtujil nekaj pristašev na acverncm za padu. Ali nasprotno pa ai je prej kone pridobil železničarje, ki jih je imel doslej McAdoo za svoje privržence. Na atotieoče in sto-Usoče je žcleznlčaraklh glasov. In le kakih 10,000 je pravih komuni-atov med njinji. Ali tretjina teh zadnjih sploh ne glasuje.
V' tistem delu pisma, ki se sena tor peča z lastnimi nasori, ome nja tudi oljni, Daughertyjev in «Irufire vladne škandale ter pravi «I« je treba enkrat zavaclcj napra viti konec takim aferam ter doao '» odpraviti takšne gnile razmere "Bližajoča ae demokrataka ir r'publikanska konvencija nam bo Mu dokszalc, ali se more kstera '«»' Mrank iznebiti slih vplivov »o ju Že tako dolgo vladali. "Toda tega ae pa ne da doseči ,r 8 trm, če je imenovan U ali oni dozdevni progresivec, in če nspdl platformo z varljivimi oblju
(Dalje na 3. strsni.)
Pregled dnevnih dogodkov.
Amerika.
La Follette je presenetil politične kroge z napovedjo boja reakciji in komunistom.
Komunisti so razglasili La Folletta za sovražnika delavcev in farmarjev.
Poslanska zbornica je dovolila #111,000,000 za uove bojno ladje.
- Franksova afera postaja vedno bolj zagonetna.
Inoaematvo.
Dr. Marz dela kompromise z monarhiati v Nemčiji.
Liga narodov zahteva "demon-aki Žarek" zase.
Volitve v Jugoslaviji pridejo v jeseni.
Ameriški konzuli na Japou-akem zahtevajo policijsko zaščito.
Rudarji v Porurju še vedno vztrajajo v boju.
Jagaalavija zopet režija.
Učitelja izpuščena aa svebode.
Bukarešt, 29 mojo. — (Od poročevalca čikaŠke Tribune.) — Jugoslovanska vladu jo odredila takojšnjo splošno mobilizacijo v slučaju, da Ruaija zasede Hesa-rabijo. Generalni štab je dalje ukazal vojaškim poveljstvom, na-čelništvom železnic in civilpim pblaatim, naj podvižejo pri mobilizaciji, kolikor se tiče to delo njih.
Po mnenju Pažiča bi zasedenjc Beaarabije, katero ao ai podvrgli ltumuni, ko jc bila llusija zapletena v dftavljansko vojno, pomenilo novo avetovno vojno..
Jugoslovanska vlada jc uver-jena, da bo Francija v slučaju konflikta pomagala Poljski in slednja da bo ostala zvesta zaveznica Rusiji nasprotnih držav.
Na drugi atrani pa jc zopet ljuboaumna romunska vlada, ki ae boji, da bo Jugoslabija ob lepi priliki zahtevala Benat, ki ga je morala odatopiti Kumuniji.
Po poročilih ruinunskili In poljakih špijonov v Rusiji, ki ao nepreatano na delu, aovjeti nimajo v južni Rusiji niti 30,000 vojaštva. Rumunom se torej zdi Čudna mobilizacija v Jugoslaviji, kakor jc tudi nejasno, zakaj jugoslovanska vlada šr vedno vzdržuje 25,000 vojakov nekdanje Vranglove armade.
Waahington, D. 0. (Federated
Press.) — Narodni odbor koufe-renec za progresivno političuo 4k cijo je sklenil na svoji seji, dalse ue mara pridružili narodni ku^eč-ko-delavski progresivni konvt>u-ciji, ki se ima sniti dne 17. jižui-ju v St. Paul, v prizadevanju)za enotno delavsko politično fronto. Odbor pravi, da je storil to zato, ker da imajo komunisti preveč poslu s šcntpavelnko skupščino, in ker da je prišel komuuiatičui, pritisk iz Moskve.
Ta odprta izjava uradnih voditeljev v tem gibanju, ki bo imelo svojo konvencijo dne 4. julija v Clevelandu, jo bila podana v odgovor na pismo od atrani J.aA. Hopkinsa, ki jc ustanovil osemiu-štiridesetorieo in je član pripravljalnega odboru za šentpavclsko skupščino. Deklaracijo jc podpi sal Wm. II. Johnston kot načelnik v imenu celega odbora. Na odborovi seji ao bili Johnston, D. R. Robertson iz organizacijo loko-motivnih kurjačev, J. F. Noonau iz vrst električnih dclavecv, K. H. Fitzgerald iz orgauizacijc želez niških uradnikov, Morria Iiill quit in Vladeck is socijalistične stranke, B. C. Marsh Iz organize cije ameriških kmetov, Kdward Keating, Basil Manly in drugi.
"Naša organizacija si prizadeva organizirati vso progresivne
POSLANCI PRIVOLILI MORNARICI MILIJONE,
Volitve v Jugoslaviji bodo v jeseni.
Skupščina, ki je bila odgodsna U teden, se nikdar ved ns anide.
Osem krUark, šsat topničark in moderniziranje šesterih bojnih ladij, vse to je dovolila poalanska zbornica.
PA0IFI8TI BO IZPODBILI BRIT TRN O V PREDLOG ZA DVIGNJEN JE KA-NONOV.
Waahington, D. 0. — Poalanska zbornica je v sredo sprejela predlogo, po kateri bo ameriška mornarica zavzela mesto v razmerju 5:5:11, kakor je bilo to dogovorjeno na waahingtonakl razoroži t veni konferenci. Za predlogo se je izreklo 166 poslancev, proti ujej pa 138,
Kakor jo predloga poslana v senat, določa, oziroma dovoljuje zgraditev osmih križark, šestih rečnih topničark, in pa moderni ziranjo šesterih bojnih ladij, /a vso to bo treba izdati skupaj $111,000,000.
Nadalje je poalanska zbornica v tisti predlogi dovolila $18.:i60, 000 za to, da prenarede šest boj nih ladij na premog v vozila na olje. Dodane jim morajo biti tudi
... ___... . ..... . . i naprave, ki jih bodo ščitile pred
.1« v .me iU. politiki » t#«knimil.,nk,Bl,|	^
in složno akcijo. Naša organisnei ja jo bila ustanovljena v mesecu februarju 1922 v to svrho. In s te poti še nismo krenili. Če kdo pa izkuša v teh kritičnih dneh, ko jo politična enotnost vseh progro-sivnih sil tako krvavo potrebna v tej deželi, razcepiti našo silo in oslabiti naše gibanje, nismo za to odgovorni mi, pač pa tleti, ki ao sklicali separatno konvencijo na dan 17. junija.
Konvencija, ki jo sklicuje kon fercnca za progresivno politično akcijo, predstavlja najmanj pet milijonov volilcev. Ona bo predstavljala nasplošno politično stremljenje in mišljenje proizvajajoči slojev v Auicrlkl. Zato ji lahko zaupamo, (la bo podvzelu a-11 započela akcijo glede na nominacijo predsedniških kandidatov in ustanovitev nove politične stranke, kakor ji bo pač popuščal položaj. Prav nobene potrebe ni in opravičim za aeparatno konvencijo delavcev in kmetov.
"Ali naša konferenca ne mnra na noben nač:n zapravljati časa s tem, da bi delala komu očitke radi minjilih pomot. Pripravljena jo sodelovati z vsemi resnimi organizacijami, ki bodo zastopane na šcntpnvelski konvenciji, to pa aevc ic pod pogojem, če bo u-s t varjen trden temelj za skupno PomrSki ril d 3 T j t akcijo. Skupni politični programi
Poslance Britten ao je zaman trudil, da bi pregovoril poslansko zbornico za naklonjenost svojega predloga, h katerim je hotel dobiti dovoljenje za $«.500,000, Ta denar bi naj vlada izdala za dvig njen jo kationov na trinajstih bojnih ladjah. Predlogu je nasprotoval načelnik mornaričnegn odae. ka zatrjevaje, da bi bilo kaj takega v nasprotju z določbami in dogovori, ki *o zapopadrni v |»o-godbl razorožitve«« konference. Pravijo, da no ta predlog predvsem porazili pacifisti! Kdo ao tisti pacifisti v poslanski zbornici, ni povedano.
Amendment, ki ga jc predložil poslanec Montague in po katerem bi bil prcdaednlk pooblaščen ustaviti gradnjo bojnih ladij, de bi prišlo do novo razorožitvene pomorske konference, je bil sprejet.
Predlog poslanca Clintica za izločitev določbe, ki dovoljuje zgradbo križark in topničark, jc bil odklonjen s 174 proti 144 gla sovom. Poslanska zbornica jc tudi odklonila predlog poalanca Me-Keowns, ki je zshtevsl, ds bodi črten progrsm za gradnjo šestih topničark, ki bodo določene /s posle v kitajskih rekah.
Belgrad, Jugoslavija, 29. maja — Jugoslovanska vladu je zača« no rešiln parlamentarne probleme m tem, da jo sope t poslal« parlament na počitnice do 20. oktobra.
Zadnja seja skupščine, ki ae je vršila 27. maju, jo bila kratka iu celo viharna. Zadnji Kadičcvi poslanci iz Hrvaške so prišli v skupščino iu njihovi mandati ao bili odobreni. To pa je dalo veČino opoziciji iu vlada ju prišla v novo škripce. Kdina pot iz škrlp cev je bila — odgoditev ln vlada nje bre« parlamenta. To ao je /godilo.
Splošno mnenje v llelgradu je, da ae sedanja skupščina nikdar več ne anide. Ko pride 20. oktober, bo kralj razpustil zbornico in ruzpiaal volitve poslancev za novo skupščino, Vsekakor se pa kralj moti, Če misli, da centrali* stične stranke izideju zmagovite iz volilnega boja. HrvaŠki repah likancl in drugi nsiadovoljnl ele mcnti porabijo te niesaeo za agl. taoijo in pojdejo v volilno bitko s pojnčnnimi vrstami.
Marx meietari z voditelji monarhletov.
Vodja klsrikaloav ja pripravljen deliti kontrolo • naoionaliati. Monarhiati Izzvali nova kra vale v sbornioi.
(Dalje na 3. atrani.)
Protiameriiki nemiri na Japonekem.
Konsul v Koreji sah tava policijsko saščito.
ITALIJA ODPOKLICE POSLA MIKA IZ AMERIKE
Il Kinu javljajo, da Mussolini namerava' pretrgati stike s Washingtonern radi priseljeniškega sskons.
ae trdno drže.
Honolulu, Havsj, 29, msjs. — Tukajšnji japonski list "Nippu fciži" jc objavil brzojavno veat, da je ameriški konzul v Heoulu, Koreja, naproail japonske oblasti za policijsko zaščito proti sovražnim demonatraeijam.
Tolrijo, 29. maja. — Protestna nota Japonske proti izključitveni klavzuli v ameriškem priaelni-l načrt ne bo več pomagal rešiti
Položaj v Ponlrju je fte tak, da tudi Dawssov načrt ne bo vat pomagal. *
Duesssldorf, Nemčija, 29. msjs
— Oeneralna stavka rudarjev se nsdaljujc z vso eneržijo in na desettisočo drugih delavcev počiva v znak simpatij ali primorsno, ker so industrije brez premoga in no morajo obratovati.
Magnet je premoga pravijo, da ne bodo odnehali, rudarji pa tudi izjavljajo, da nc bodo delali ver ko osem ur na |>ovršju iu aedeni ur pod ju-mljo. Situacija v Porurju j« valed izpora iu stavke že tako kritična, da tudi J)awcsov
Chicago, m. - Ko jc policija ' ""»I«, ds nime nobenih doka-7V P"*» učiteljema s harvard m ki ata bila glavni oeebi v
** 'nuš«'ena na evakodo. ''»dieija ni izvedU grožnje, češ, "> obtožila enega ismed ob«h r'prfih uč taljev, in sodnik Fre llt> Young, pred ksteregs « bila učitelja privedena ne od r Mor, jtt j, oprostil.
VViUoa in Mot t K -Hell «u bila tista učitelja, ki " ^la policija zaprta Štiri W ju napreataao izpraSefata «•ko milila is nju prizna-'štora,	F
škem zakonu ja bila včeraj jv»*la-na v Waaliington. Poslanik llaiii-hara v Washingtouu ima navodilo, da lahko odpotuj«* doniov, kadar izroči noto državnemu taj
nikit llugheau. Poslanik mogoče Prsske na rusko poljski msj|;| «Mjpotoja v dveh tednih. Odhod; Itigs, 9. maja. K« m ja prišla poitlanika še ne pomeni pretrjra I *e*t o bitki io' <l It« lornsi in ujs difdomstičuih vezi z Ameri I Poljaki v okolišu Vilue. lirzo' tisk ns ameriško vlado pomagal ko, pač pa jfamhsrs želi puat^t« jsvka u Kovna ae glssi, ds j preprečiti omejitev naseljevanja svojo službo v Wsshingtotiu v
Rim, 29, msjs. «— Dsnea poro vajo, ds ae italijanska vlada bavi a vprašanjem odpoklica poalani-ka Oelaaio ijaetanija iz Washing
rcparaeijskega vprašanja.
Med d« lavei ja veliko pomanjkanje živil in občinske uprava ao moral« odpreti javne kuhinje,
Bertin, 29, maja. — Dr. Marx vodja klerikalcev in prejšnji mi nlstrskl predsednik, j« sprejel ponudbo predsednika Kberta, da naj poskusi organizirati koalicij sko vlado. Marx Je poskusil na deenem koncu in včeraj ter danes konferlra z voditelji nacionalistične iu ljudske stranke.
Kakor poročajo, je dr. Marx ponudil nacionalistom pod pred sedništvo kabineta In portfelj zunanjega ministrstva, če bodo glasovali v parlamentu za Dawe sov reparacijah! načrt. Naciona liati pa zahtevajo še večf oui hočejo tudi notranje ministrstvu saae, tako da bodo kontrolirali vse notranje zadeve v Nemčiji, dočim bodo zunanje zadeve v rokah koalicije.
Druga seja uemškega parla meiita je bila brez malega tako viharna kakor prva. Nacionalist Ludvig Wallrnf Je bil izvoljen za predsednika zbornice z 227 proti 67 glasovom. Wallraf J« bil minister notranjih zadev v zadnji kajxerjevi vladi. Socialist Loabe j« dobil 157 glasov. Komunist Thalmanu je imel 47 glaaov.
Kravate na drugI aeji ao izzvali monarhiati, ki ao na vao načine hoteli provoeirsti pretep s komunisti. Kričali In psov s 11 so kskor obacd<ui. toda komuniati tudi rtis«> molčali. Večkrst ao potaiiie* niki skočili drug proti drugemu, tod« Mocialiatl, dnnokratje in ka toličani ao planili maduje in pre prečili pretep,
Polet okoli oveta.
'«kovanju zagonetnega umoia ,oni- Muaaolini je zelo resurjan "sjstletnega Frankas, ats bi ^er ni njegov diplomatični pri
v Združene države.
IS PALCEV 8MEOA WTOMWOU.
znak protesta proti izključitvi; ! na njagovo mesto b</ imenovan 'drugi poslanik.
Tokijski liati zehtevajo, da mora prihodnja japonska vlada.
———	I ki pride na krmilo prve dni junl-
Ogden. Uteh — Iz bližine ja, vzeti m\ločne korake za reši-Kvaastons. Wye., poročajo, ds je; ameriško japonskega proble-mad viharjem ki je lomil dreveaa ms šovinistični čsaopiai še ve«l-SO. meja, padlo po dvenajat in.no kujakajo in pojejo o "iasulti-tudi nad ln palce, aoett. »ran. narodni /a»t|\
Z no»na >« bilo v l'»rek Belorusov v boju s poljskimi vojaškimi četami in I h Poljakov ja lolo ubitih, 20 pa J težko ranjenih. Izguba lir lom»" t [niee znane, Tukajinjl poljski uradniki dolže \n-loruake komu niate, da so organizirali revolto v «ikrožju Viln«. Poljaki dolže tudi lit vinsko vlado, da na akrivnem podpira Beloroae, Lit vinska vla da še ni priznala sklepa lige aa rodov, da Vilue
Francos Je prišel v Peking. — Američani za pusta Tokljo dansa.
Tokio, 'M), maja. — Američani (»stanejo še na Japoiiakeui za an ali dva dni, kar Ja odvlaiio od vrrmeaa.
V Kagošiini, v južnem delu Ja ponske ae pripravljajo na velik' j sprejeme, ker letalej prilete tja > «latie*.
Pi king, Kitajska, 2V, maje. — p Kiau<-oakt kialee Doiay ja danaa
LIGA NARODOV ZAHTEVA DEMONSKE ŽARKE.
Konflikt aa mlaterijosno ianajd-
bo angleškega strokovnjaka Mathewaa je poatal mednarodna komedija.
ANOLEftKO BODlSOE POZVA-LO MATHEWBA V LONDON.
Pariz, 29. inajH. — Dolga roka angleške* post a ve* je včeraj pograbila tirindella Mathewsa, izuajilU telja aparata, ki meče amrtutt žarke v poljubno daljavo, v Parizu iu ga odvlekla nazaj v London, Angleški detektivi ao obiskali iz-najditelja o polnoči v pariškem hotelu iu mu dostavili pozivnieo angleškega sodišča, ki tuu veleva, da sc mora takoj vrniti v London in odgovoriti na vpraSaujc, zakaj jo potrebno) tla njegov smrtni žarek zapusti Anglijo. Mathews so jo nemudoma odpeljal domov, rekoč, da bo že odgovoril ,
Paris, 29. maja. — Prepir radi posesti Mtithcwsovega "demon-akega žarka" se je začel razvijati v mednarodno komedijo.
Angleži, ki hočejo, tla Iznajdba oatanr v Angliji 1st sinil Angliji, ao se zatekli na aodlšč«, da preprečijo kupčijo, katero sklepa Mathewe a Francozi. Na drugI strani grozi frannoaka tvrdka, da je kupčija ŽV sklenjena in če bo Mathews skušal pojeatl besedo, so tudi una pualuži sodišča.
Danea se je pa oglasila Še ena stranka. To jc liga narodov, /«a« atopuik lige narodov je izjavil, Čs jo iznajdba "demouakegu žarka1' res taka kot trdi izuajditeij, te-daj iznajtlbu ue pripada Angliji no Franciji .niti nobeni poaamez-nl državi, ki jo članica lige, temveč ligi narodov na temelju ligi* ne konstitucije. Neka točka kon* stitucije sa glasi, da morajo čla* nice lige obvestiti llglno tajništvu o vsaki iznajdbi novega orožja ali kakršnegakoli sredstva za vojskovanje iu ogrožanje svetovnega miru. Združene države, Nemčija in Kusija ao edino večje aile, ki niso primorane storiti tega, ker niso članico lige.
Mathews je sinoči — ko se mu Jc za nekaj minut razvezal Jezik
— potrdil vest, da so Ja ameriška vlada ponudila za kupca njegovega Žarku Pismena (»onudba Je prišla od uradnikov ameriškega pnslanižtva v Londonu, toda on pravi, da jo lil čital. Mathews ja končno dejal: "Moj žarek ne bo protlan nikomur, razen Angliji ali Franciji,"
New York, 29. tuaja. — Jobu II, llamill, angleški inženir, ki pravi, da zastopa nekega velikega nemškega učenjaka, ja izjavil včeraj v intervjiivu, da ameriški vujui department že ima |»onud-bo glede uiisterijosuib nevidnih Žarkov, ki jih i na produelralt omenjeni učenjak v Nemčiji, llamill je r«kel, da Je ta učenjak lani rabil žarke proti Francozom in prisilil francoska I« talne, du ao sa morali apuatltl na tla, ko ao jim magneti v eroplaiilh odpove* dali služIm' med poletom preko Bavarske. Ameriški vojni department ae pa še nI odločil «a nakup iznajdb«' llamill pravi, tla so Američani ravno tako skeptični in počasni kakor AugleZi.
"Fundamentsine principe, na katerih t« melji u« uiska i*uaj«lbe. je «ajkril Nikola Tesla la pred tridesetimi leti * Colorado," jc rek«l llamill,
Laboritskt budget sprejet v Angliji.
l<ofui«n, i J» msjs. — Budget
po,*,Mua priapel v Peking iz '«intake t la.i« je bil sprejet p«
Karifraje. Med potjo, ki je dolga čez t».iO milj, ae j« farno enkrat spustil na tla ,
Tokijo, Japonska, 29. maje, -Ameriški letalci zapuste Kaaumi ga ur <i pri Tok I ju v solio t/», pri boduji dve |»o*tsJi ns Jsponakmi ats Kušiaioto In Kagošima, nakar Aa»eri/-ani poleta éez Morje V
včerajšnjem drugem parlamentu. Liberalci vali za budget.
VB EME
éitaiiju v m« glaao-
< Ii ie a go in okolica, —- V nade
lju |ie«pt< merijelio,
ujajoči aa vetrovi.
zaierm,

PR08VETA
3QB0TA. »1. MAJA, 1S2J.
PROSVETA
} GLASILO SLOVENSKE NAHOD NE PODPORNE JEONOTE
^STNINA SLOVENSKE NARODNE
of Uao^po (sa aa vralaja.
HaiWatoa: Zadlaja— drlavjlav— Cttf») HnTSTTOn •U ta 91.26 so tri bnni; Chkaro $«.60 na leto, |S.2S u pol teta.
I«
ll.SS u tri b»«mc«, in u inozamstvo fS.OO.
NmUv m tm, kar Im «tih a Uitmi
"P R O SVETA"
SSS7-SSChUp.
a
MTHE ENLIGHTENMENT^
Org«» «K. SUvml« N*IMMJ B«Mfit UmUtj.
mmm9mxmammms^mmmmmmamtmBmmmmmmmmrnmmmmmmmumBsmmmmmmmmrnrnm
Owm»d b r U» S Ur—I« Nti—I BWü
A dr«
rMB«nt
^TSbSfiption: Uniud SU—s (e5ef?7Bf0go) and Canada SS pmjmTi
ckuyo i« so,.....
jBd ftnip Mnalri— M-00
I'MKMBKaf Tka FSDERA
febTazss"
si
MURTSI
Data» v okl«p«)M a. pr. (Maj« IM4) p«Uf vafega laMaa aa uilna SMitii 4a ran ja • tam	p«t«kU »aralalaa. Paaarita j« prava«
mir», ds h van aa HlUvi lUt.
CINCANJE Z ODPOMOČJO ZA FARMARJE.
Priznati »e mora, da velebizniško časopisje spretno zagovarja podpornike McNary-Haugenove predloge za od-pomoč farmarjev, odkar je Benjamin C. Marsh, ravnatelj Farmarskega narodnega sveta, opozoril javnost in zbornični poljedelski odsek, da bi mesarji prejeli dar pet sto tisoč dolarjev, ako bo ta predloga sprejeta.
Velebizniško časopisje zdaj pravi, da podporniki McNary-Haugenove predloge uvažujeio. da se pripravi
SLIKE IZ NASELBIN.
nova predloga, ker z McNary-Haugenovo predlogo do-žive poraz.
Nato pripoveduje velebizniško časopisje, da bo kongresno zasedanje zaključeno okrog 7. junija, da je odpo-moč za farmarje potrebna in če se hoče kaj storiti z« farmarje, se mora zgoditi v prihodnjih desetih dneh.
. Govori se tudi, da se skliče kongres k izrednemu zasedanju, da se nekaj stori za farmarje.
To so res lepe tolažilne besede za farmarje. Ampak tolažba farmarjem ne pomaga. Tolažbe je lahko na koše, farmarji pa kljub vsem tolažbam prihajajo vedno v sla-bejši gospodarski položaj.
Poljedelski odsek se ne boji le, da bo McNary-Hau-genova predloga poražena. Veliko predlog je bilo že poraženih, akpravno jih je eden ali drugi odsek priporočil. Odsek se ni bal poraza in je vseeno predložil predloge. Torej ni edini vzrok, da se boje poraza in zaradi tega ne marajo podporniki Mc-Nary-Haugenove predloge predložiti predloge, da pride na razpravo.
Bolj kot poraz je nevarna razprava podpornikom McNary-Haugenove predloge. Razprava v kongresu lahko razgrne motive, zakaj je bila predloga predložena v taki obliki. V letu volitev smo in razgrinjanje takih motivov je v letu volitev za gotove ljudi zelo neprijetna reč, ki lahko povzroči, da marsikdo obleži na volišču kot politični mrlič, ki se je spustil v volilno borbo s prepričanjem, da pride kot zmagovalec iz volilnega boja.
Fakt ostane, da so MeNary-Haugenovo predlogo odlašali in da to odlašanje zdaj spravlja v nevarnost od-pomoč farmarjem. Ali je bilo to odlašanje izvršeno namenoma? To vprašanje je važno.
Farmarjem se lahko škoduje tudi na ta način, da ostane vse pri starem. Z drugimi besedami to pomeni, da se ne stori ničesar zanje, kar pomeni, da ostanejo v tistem •labem položaju, v katerem se nahajajo.
S to vrsto odpomoči pa farmarji ne morejo biti zadovoljni. Ako bi bili zadovoljni s svojim položajem, ne bi apelirali na kongres, da nekaj stori zanje.
Ampak to je težka reč posebno za take ljudi, ki bi radi pokazali farmarjem, da so zagovorniki njih interesov, obenem bi radi dokazali, da niso nasprotniki drugih privatnih bizniških interesov. Star pregovor pravi, da nihče ne more služiti dvema gospodarjema. Tako je tudi v politiki. Kdor zagovarja farmarske in delavske interese, ne more obenem zagovarjati tudi interesov mesarjev, železniških magnatov, finančnikov in drugih industrijskih interesov. Gospodarski sistem je pač tak, da so interesi delavcev in farmarjev popolnoma različni od koristi privatnih bizniških interesov. Tega dejstva ne spravijo s •vetA vsi najspretnejši zagovorniki privatnih bizniških interesov, dokler postoji sedanji gospodarski sistem.
To potrdijo navadne primere. Ako se poceni voznina na železnicah, bodo od tega imeli koristi farmarji in delavci. Farmarji bodo nekaj več prejeli za svoje produkte, delavci jih bodo nekoliko ceneje kupili, prejemki železniških magnatov ae bodo pa za toliko skrčili, kolikor bodo farmarji več prejeli za svoje produkte in za kolikor Jih bodo konzumentje kupili ceneje. To pa pomeni, da se •krči dobiček železniških lastnikov. In to je na dlani in vsakdo lahko razume, da je tako.	1
Nemogoče je v današnjem gospodarskem sistemu la-•topati interese vseh gospodarskih skupin. In če kdo trdi, da se to lahko zgodi, je velik nevednež ali pa navihanec, ki. lovi le glasove, da bo izvoljen, interesi njegovih vo-lilcev so mu pa deveta briga razen koriti skupine, katere intereae res zagovarja.
Položaj, ki so ga ustvarili podporniki McNary-Hau-genov«» predloge bo tudi precej pripomogel, da farmarji •poznajo sedanji gospodarski sistem in po tem spoznanju uravnajo svojo politiko. Podporniki te predloge aami pomagajo krepko, da ae zbistrijo pojmov! in zato ae pametni ljudje ne jeze nad njimi
Jteafiald, Ia. — Sedaj, ko so iolske počitnice in prihaja gorko poletje, se bo deea posebno pu dečki, hodila kopet po potokih in stoječih vodah. Zopet bo uničena marsikatero mlado življenje. Nc keteri se utope, drugi se nelesejo bolezni, ker vse povsroča mnogo gorje.
Nikekor nimam namena, de odrekel, naj otro<u ne hodijo vodo, eej to jim je v veselje in o-krepcanje. Svetujem pe vsakomur, de drži proč otroke od eto ječih vod in mlak. Mogočo se bo na te nečin marsikateri naš rojek obvaroval nesreče, kot bi se b* jaz, da sem prej slutil ksj take
f.unsko leto mesece junija ste se tudi dve moja dečka hodile kopet vseki den. Učile ete se plu vati, do čoeer ste imele veliko ve selje. Naenkret ste zečela poste jeti nekam otožna prve dni mese ce julije. Poz vel sem zdravniks ki mi je povedal, da ni nič hude ga, ssmo trudns sts. Dečks sta začela polegati, zdravnik je priha jel vsski dsn. Čez teden mi je po vedel, da imeta leger (typhol fever) ter da je najboljše, ce do» bim bolniško strežnico, ki je is-vežbana streženja za to bolezen Uiibile so se mi noge, ko sem sli šol nasvet. Dobili smo strežnico in tedej se je pričela strelna bor-ba na življenje in emrt. Sterejii sinček Deniel, ster enajst let in pol, me je začel milo prositi, ns; mu relimo življenje; ko bo velilc, da bo že vse povrnil in skrbel ze mene in msmo. Storili smo vse, ksr je bilo v človelki moči, a ze men, zetisnil je oči sa vselej dne 22. julije 1923. Mlejli Viktor je bil tudi že Čisto pri krsju. Dolgo čsss ni vedel, da je njegov bratce
Pursglove, W. Va. — Temm obleki eo se zečeli veliti v Zapad H	ni Virgin.iji nad U. M. W. o! A
že pokopen, navsezednje je ven-< sievna premogarska družba Bra
der zmagel bolezen. * Od strelne bolezni smo bili 12o vsi okuženi, de nee je vse strež niče cepile e protietrnpom. Celih devet tednov je trpelo — kot strelna večnost. Medtem me je le pobilo v mejni, sreča ne ravno prehudo, a 14 dni vender nisem mogel delati. Sosedje in neii roja ki so nem pomsgsli po svoji naj-boljši moči. Posebno so se odliko* vale družine Frenk Zapuder, John Meiek, Merko Bizjek, John Tur iič, L. Palčič, Ksrl Brstshun, ko. kor tudi Člsni druitva Valvazor. Pomsgeli so nem v strešnih dneh trpljenja, za ksr vsem še enkret najlepše hvele. — John Pslčič in družina.
D&raugh, Pa. — Ker 2e dolgo nisem čitel dopisa iz tukajšnjih neselbin, hočem nekoliko opieeti neše rezmere. Po tuksjšni okolici ni drugege dele kekor po rudoko pih, keteri pa tudi obrstujejo lc po eden eli dve dni ali pa tudi nič na teden. Razmere eo torej ze delevce docele slebe. Delodajalci eo nee tsko stlačili v vrečo, de nem ne glede ven več druge ga kot ušeee. Imajo peč boljše vo ditelje kekor jih imemo premo gerjih, ko nes še seml pomegsjo tlsčiti.
Semo deeet let nem je trebe po gledaei nezaj, pe se kmelu prepri ramo, koliko dobrega so že nero-dill za nes trpine in kaj bomo do ('skali po treh letih pogodbe. Kdor je uvideven, že. sdej lehko reče, de nc bomo učekell nič dobrega.
Pri Ilillmen Coel Co. so sestav-keli rudarji redi poslebšenje pleče in ker je družba hotela uveeti stoodstotno odprto delevnico, da ne bo plačevals drugege kakor od premoge, pe le tistega slebo iztehta. Prvi teden stavke je delalo ducet ljudi, drugI teden štev-ke, ko je bila v četrtek eeje, je prillo semo 10 etevkerjev, 16 Slovencev in 3 Angleži, drugi pe lo že vsi deleli.
Česa nej ee nadejamo dobrege od teke slogo.t Biča!
Pri rovu Rdne 2 eo med sednje ste v ko vee čee delali, ker družba je le gledala na to, de eo blodit ran jani zavedni dela vel, mesto njih pe eo dsleli stoproeent neii, ki «o jih tja naselili in re-strašili. Zalo ao tem tudi dobili prvo negredo, kakor jo hočejo dati povaod. Zato menda tndi ni naročil ta unijaki premog
Delavstvo vee preveč verjame vsakovrstnim dobro namatenira jezičkom, seto ee nam teko godi.
Nekej strelnega se ja sgodllo pri nea, dogodek, ki jc pre tre »d va* ne vernike do mozge. Prod 3 leU smo civilno pokopali aalegs »obrata Čari tja librete, kekor t a podobi ze vsakega se* ed nege Je-lavra Pa kaj ao itnalli? De je n-b«gi trpin začel preti krotkem prihajaU nasaj ponoči Lastaik
bile, kamor ja mende hodil trpin nazej z onega svete, je zvedel ke. k« ne rednost i ae godijo v njegovi hili. Ker noben rojak ne stanuji v tisti hili, je del gospodar po drugih ukez, de more Čerll iz hi le. Lepega pondeljka, ob devetih dopoldne je pripeljal k poslopju krssen avtomobil. Odprla so se vratca in skozi je stopil visok in korenjelki kutar. Vprašal je, jeje je Čarli, de ga prežene iz kise. Izmosgen Čarli je bil redi gara nja in trpljenje neznatne postava napram kutarskemu hrustu, ki je prilal, da preganjala Čerlije vega duhe. Častitemu so pokazali vrh stopnic in tem je pričel pre ganjati ubogega iz hiie. Kekel jc: "Prišel bi bil le včeraj, pa sem bil preveč 4bizi\" kar tudi ve mo, kako so taki gospodje 'bizi* ob nedeljah.
Ni se čuditi, da je na svetu to liko uboštva med delavsko paro. Saj se nem vender lehko smejejo v pest, da se še pustimo tako vleči za noe. Zakaj pa ima zamorec belega hudiče, mi imamo pe črnega? To je pač umevno, kajti duhovščina hoče imeti za vernike strehove in pokaže teke, kot so nsjbolj strašni tistim, ki jim jih kaže. Duhovščina je pri izmišlja-nju hudiča prav dobro vedela, da bi se belopoltni verniki ne bali belege vraga, zato jim je nama lala črnega. Ravnotako eo pa zamorce učili, da je hudič bele barve, ker so zsmorci sovrsžili belo-poltne zatiralce. Vee polno takih dejstev je, na podlagi katerih človek lehko spozne, da vse, kar uči duhovščina o veri in posmrtnem življenju, je navadna, ne po sebno dobra izmišljotina.
Pozdrav zavednim naročnikom Prosvete t — Frank Mlekuš.
•spravila velikana iz lonea, ker se je nama z vztrajnim delom tudi posrečilo, da sva odstranila velikansko lsdjo, ki je ugrožala našo juho. Nisem hotel takoj sporočiti vsem, ki so prišli na veselico, dokler ni bilo kosilo v kraju, potem sem jim pa sporočil o usodi, ki sc je pripetila in kako jc prišel submarin v podobi gumijaste žoge v našo juho, ki so ga poslali otroci, ko so se ravno igrali z žogo pred h j ¿o. Pa sem vseeno dobil priznanje, de jc bila izvrstna juha, in ne, kskor bi se mogoče predstav-Ijeli čitstelji — priznanje z metlo. — David fiašterlič.
Stavka avstrijskih ban. enih uradnikov.
dy Verner se je hotela prva zne sti s surovostmi. Rada bi obratovala rov z neunijskimi rudarji, ps uspehe, mislim, da dosedsj še lista dosegla. Tudi želeti jc, da Iri se jims v bodoče vse izjalovi o.
Na 22. maje sem Čital v lokal nem listu, kak uspeh kta dosegla mogočna čudaka s svojimi neu nijskimi delavci. Sporočano je bi-o, da je nad 70 krogel počastilo stanovanjsko hišo, katere stanovalci so bili v veliki paniki in strahu. Vzeli so slovo od Brady-ja in Varnerje.
Rojaki po. večjih mestih in na selbinah, ko vas bo pregovarjal tek egent, pomnite, da v Za pud no Virginijo ni hoditi, ker tu ni obiti drugega dela kot stavko češko. V unijskih rovih pa itak nihče ne dobi dela. Dalje ne govorim o tej stvari.
Ne Fayettu jc Frick zaprl sko-ro vse rudnike, da sedsj drvijo k nam v nadlego. Kar na stotine iih vidiš pred rovi, večinoms i? ?ayetta. Ce vprešea takega pri-hajače, odkod je prišel, ti odgovori, da Iz Pcnnsylvanije; a čo ga vprašaš še podrobnejše o kraju, le povedati ne ve, ker ga jc tudi erem povedati, da jo prišel od Fricke. Dosti jih troši denar samo zastonj, ki prihajajo sem. Tu dela ni dobiti, zatorej se držite štren od Weet Virginije, ker tu eo vprizorili pravo gonjo na unijo. Ne hodi samemu sebi in nam jemst kruha 1 — J. 2., poro-ievelec.
«la ao morali dvigniti roke krit-Se : ku. Z ruto na obrazu in otrokom boren pečlar ne more izhajati. r naročju ja odnetla $3000, mir-Pa čeprev so za vse slabe rez- uo odšla prrd banko na evoj ford, ►mere, ee gospa fttorklja vseeno]vuU ruto * obraza in se odpeli pridno oglaša tu s sinčkom, tem la r l-,a mota. To >e j.	U v
s hčerko, ds obhajamo kako krsti.|ob 1 30 popoldne.	Jr! Lh>
Standard vlile, Uteh. — Ni ga skoraj tedna, da ne dobim kakega novege časopisa, s čemur sc ps ni-cekor ne etrinjem, kajti čimveč e Čaeopisov, toliko več je strank. )elavstvo bi se pe ne smelo ce piti v male atrenčiec, ki povzro iajo le polom v nešik vrstah. Brez sdrtiienih moči dosežemo porsz v volilni borbi proti kepitslistomr kateri se ravno nahajamo letos. Car potrebujemo, je par lietov, ii ekupno delujete ze nepredek in isobrasbo nas žo teko nozdruženih rojakov, de bi vsaj enkrst sporna-kako Velika moč jo v združenju ia slogi.
Tukejinji rovi obratujejo samo po dva dni ne teden, redi česar si j« lahko predstavljati, koliko v takih razmersh prihrani plaveč, posebno la družinski očetje.
PerreU, Pa. — Prišle mi je v roke 4'Edinost" št. 82, kjer me napada naročnik iz Farrella, Pa., da sem se močno razjezil v Št. 109 Prosvete. Pravi,- da sem rszlil nanj naprednost, a da sem bolj zdelal sebe kot pa naročnika. Dru ge olike da nimam, kakor da zmerjam poštene ljudi kakoršen je On. Še druge stvari tlači skupaj, ki v resnici niso drugega kot napadanje, a pod katerega se ni podpisal s svojim imenom.
Razumemo prav 'dobro, zakaj se ni podpisal s svojim imenom, kajti če ima količkaj razuma in treznosti v se^i, se mora sramovati nad takim obrekovanjem, ki ga je prinesel v javnost in katero o-brekovanje mu je še izpopolnil kutarski urednik v Chicagu. Naj nikar ne misli, da so naše vesti potrebne spovedi, kakor je njego ve, zato nam ni treba spovedi ne dušnih pastirjev, kakor jih pdtre bujeja oni. Živimo pošteno in smo odgovorni za svoje delo; ni se nam treba skrivati za 'hrbtom uredni ka, kajti mi ne prihajamo na dan s krivičnim obrekovanjem in na tolcevanjem, kakor se ga na uma zan način poslužuje ''naročnik".
Zmerja tudi dopisnika iz Cla ridga, ki je napisal nedolžni dogodek iz svojih mladih let, kako so dečko zalotili, ko so obirali tu je črešnje. Pravi, da zato zabav lja dopisnik čez duhovna, ker mu ni pustil obirati črešenj. Kako hu dobno natolcevanje in zavijanje Dopisnik v Prosveti, ki jc pisal tisto in se podpisal, je sam izja vil, da se čez nikogar na svetu ne jezi, ne verjame pa naukom du hovnov, ker ga jc videl stopicati po lestvi s kozolca v družbi ženske, ter da duhdvni sami ne delajo tega, kar učc. Kdo bi tudi verjel potemtakem. V tem pa pride dopisnik v Edinosti in na zloben način zavija resnico.
Pravi, da sc bojimo policaja in duhovna, ker smo "rdeči peteli ni". Taki so izrazi, katerih sc poslužuje urednik frančiškanskega lista pri vesteh, člankih, apologc tiki in dopisih, kateri prav jasno pričajo, da jih je vpletel urednik-frančiškan. ki ima svoje predsodke do vseh, ki trobijo v njegov rog, a si v svoji trmi in bedastoči ne da ničessr dopovedati. Da se mi ne bojimo ne duhovnov nc policajev/ ni treba še dokazoveti. Saj se ne skrivamo s svojimi ime ni, kakor v svoji strahopetnosti ne upajo obrekovalski dopisniki v frsnčiškanskem listu podpisati svodih imen.
Če je sploh kaj moža, priporo čam dopisniku, naj pride na dan svojim imenom. Pokazal bo i tem, da je v resnici pošten. Pre vi tudi, da so duhovni pošteni lju die", a veruje naj mi, če bi bili po-liteni, bi ga nagnali od spovedni-ce, ko spove svoje grehe, kako u-mazano napada ljudi, ki mu nieo storili nič žslege. Priporočam mu tudi, da pride osebno k meni in se pogovorica. Saj ve, kje imam hišo, ako ne, pa ima tu moj naslov: Frank Vicosi, 963 Beech-wood Ave.
Tri tedne so stsvkali avstrijski bančni uradniki. Te stavka slfill na sebi j« pomenila veliko uevar-nost za avstrijsko gospodarstvo. Čim bi razširile posledice stavki« na industrijo, da bi tej zmanjkalo tekočih sredstev, bi zavladal v avstrijskem gospodarstvu neva. ren kaos. Vender do tega ui pri. šlo in sedaj teče delo v avstrij. skih bankah zopet normalno.
Matcrijelne zahteve obeh strank — bank na eni in uradntftva na drugi strani — niso bile tako ve-like, da bi bilo pričakovati stavko. Pač pa so bile občutne principi, jclnc razlike. O vzrokih stavke smo svojčes že poročali, zato tejm sedaj ne bomo ponavljali. l'ae pa se hočemo nekoliko ozreti po posledicah, ki jih je zapustila ta velika stavka.
Predvsem jo zsstalo v bankah ogromno dela. Ravnstelji in precej redki višji uradniki, ki so vršili med stavko službo, so mo. gli reševati samoobsebi umevno le najnujnejše in neodložljive po-sle. Vse drugo je zaostalo in bo pač trpelo precej časa, da se poleg tekočega dela izvrši tudi to.
Skoda, ki jo je povzročila stav-ka, je velika na obeh straneh: vendar je gptovo občutnejsa na strani podjetij, bank. Stavkalo je v celoti 22.000 uradnikov ter jc na ta način odpadlo 2,594.000 delovnih ur. Za vse te ure morajo banke vseeno plačati uraclnistvu plačo, kakor da bi slednje delalo ; ker pa bo za obvladanje zastalega dela potrebno veliko število nadur, ki so dražje, bo torej ta izguba za banke precejšnja. Na drugi strani pa so nekaj izgubili tudi uradniki. Ne more se sicer trditi z gotovostjo, ds-li so bili i*, datki uradništva med stavko večji, kakor običajno, ali ne. Gotovo je, da je velik del uradništva svoje izdatke takoj ob pričetku stavke močno reduciral. Nasprotno ps so se izdatki mestoma celo pomnožili, kajti sestanki, zborovanja itd. so v zvezi s prostim časom tudi precej stali. Glede nadur, ki jih za časa stavke uradništvo ni vršilo in torej nc dobi plačanih, ccnijo izgubo uradništva na približno 1.32 milijard avatr. kron.
Povilek v plačah in drugih dajatvah, ki so ga morale banke dovoliti, bo zahteval za dunajske banke približno 80 do 100 milijard kron izdatkov več na leto. Poleg tega pa je prav ogromna izguba bank radi tega, ker jo počivalo skoro vse poslovanje ter so bili tu izgubljeni prav izdatni običujni bančni zaslužbi. Obresti iu provizijo kontokorenta — eden glavnih bančnih dohodkov so sicer tekle naprej, prenehale pa so provizije za borzno in druge trim»-akcije itd. Poleg tega je stavka prisilila banke, da so imele v svojih blagajnah mnogo več gotovine — skoro šo enkrat toliko, kakor poprej. Posamezne banke so imelo v svojih blsgujnah med stsvko po 4<fc—60 milijard gotovine. Polovico tega zneska so mogli pred stavko plodonosno uporabiti, kor sedaj ni bilo mogoče. Izgubo iz tega naslova cenijo do zneska 2 milijard ns mesec. Banke tudi niso mogle disponirati — oziroma so mogle le v neznatni meri s kvojimi depoziti in imetki pri poštni hranilnici in pri svojih zunanjih zvezah, temveč so bile prisiljene, delati skoro izključno z gotovino.
Stavka je sedaj končans. Obe strsnki fta morali popustiti od svojih prvotnih zahtev, toda iko-de, ki jo je stavks povzročila, je banke mnogo večja. Zelo
MLADA BANDITXA Z OTROKOM V NAROČJU
Farmington, 111. — Dne 27.
maja je po Farmingtonu, IU., i se jutro hodila banditka, ki se jr postavljala s otrokom v naročju in iskala priliko, da bi mogla o-krasti banko Alfreda C. Stcen hurga in Co.. kar se ji jc posrečilo. Vstopila je v banko ob ugodni priliki in presenetila uradnike,
zr
dvomljivo je, če je bilo stavka potrebna, kajti mordf pa bi bilo vendsrle mogoče najti pot, da se materielne in načelne difercm-c izgladijo brez stavke. Danes jo tudi v Avstriji večina u ver jena, de je krivde na obeh strsneh. skoro pa smemo trditi, de je ve« krivde na etrani bančnih ravnateljev kot zastopnikov bank, ker U radi svojih bajnih plač in dijet — ki so tsko velike, ds se jih banke boje objeviti jevnogti — nim*-jO razumevanja za ostale u«l< *-bence in njihove potrebe. Seveda se ravnateljem ni bilo tr«ba bati kake škode radi stavke — kajti njihovi prejemki ostanejo isti
jo. Teko smo jo Imeli tudi dne il.| Nato sa je pričela gonja. Po|pU|t|| dH Btrolkov „uvv
, dividendah akeionarjev. Ti bjjj«
t. as. prt brstu in seatri Žele. Kerj«lalja« n» česu so jo prijeli, Baadit i:	, „ . . ilanrr Vier
sla tla obe od dome. se» bil za k. je rojena v Norisn. III. Njene- k*\T "^n^rlic i pomočnika pri kuharici. Kako j g.	ki po*n.m že 19 ,rt.	i!-,rke n* pf,*'r
se« se ustrelil, ko sem aekoc po imajo za dobrega človeka ia se pi r>" gledal v lonec in videl, da pleve le U Andemon. Dekle je stara v njem submarin Odkod le te 19 let. Otrok ki ga je imela s te •rfkaasn., Obvestil sem kuhsrico boj, je njen in nezakonski. — M. ia posvetovela sva aef kako hi.Peadirc, |*.ro*evaU>c. ,
volem«
sorodnika ali prijatelja v sten

lasilja fašistov nad našimi volilci.
Dd
Beakoviča. Ker ga pa niso našli doma, so zagrozili njegovi leni, a pri odhodu so razstrelili pred njegovo hišo bombo.
lati dan svečer je Psttelli obdr-žaval po 8. uri zvečer v Pereneih
posebnega porodsvaloa.
(Dalje) KniI:!Ul*r črta našim voliloma iasistovski volilni mak.
Oprtalj- Sekcije št. 772, 773, 774. ToUlni $hod v to §vrbo ^ kl , Zastopnika naše kandidatske, drugimi f^isti od hiše do hiše j,tf v 774. sekciji, Ivan Savle	mej groinjami sapovedal
vsem, da morajo priti poslušati njegov govor. Tako so prišli tudi v hišo Antona Breškiča. Tega so zagrabili ter vlekli po oeati. Ker jim je pa pobegnil, so otvorili ss njim ogenj is samokresov. V slojem govoru ae je Psttelli omejil aamo na to, da je zagrozil s smr tjo vaem onim, ki bi se upsli pri ti v nedeljo v Viiinsdo, da tam oddajo svoj glaa slovanski nsro dni stranki.
V nedeljo, dne 6. aprila, na dan volitev, so bile vse ceste, k* vodi jo v "Viiinado, zaaedene po taši stih. Žc imenovani Pattelli je na-
Kalij« te Katarine in Ivan Savle >d Matije, sta se podala v soboto .,. | dnevom volitev v Oprtalj, prisostvujeta tam prvemu ss-„]auju volilne komisije. V po-frlopju, kjer ao imele sedeš vse ri sekcije, ps nista mogla najti ,voje sekcije, kjer ni bilo nikjer lobenega nadpisa, kakor to pred-isuje zakon. Medtem ko sta is-sla sta ju napadla dva fašists er ju začela tepsti po glavi. Oba issa zastopnika sta se zatekla v rožniško postajo, kamor sta ji-aa sledila pa tudi fašista. Tudi u («ta jih hotela faŠiata zopet
iretepsti, a je to zaprečil nek do- ^ y dru|bi drugjh fulltov na li častnik. Kden izmed islistov, 75,etneffa itafca Avguata Milano-zove Francesco Poceoo. Zatinr.^ Temu ^ g |Uo odvwl vom Ita se naša raprezentanta zopet nQ iegitImacij0) ga obrctl a nat()
iodala na iskanje svoje sekcije. Konefno sta pomotoma prišla v m. sekcijo, kjer jima je pa pred-ednik rekel, naj se vrneta drugi Jan. Ko sta se pa zopet drugi dan redstavila volilni komisiji in predložila svoje listine, ju ta ni iotela sprejeti ampak ju je zavr-lila.
' Pred volilnim lokalom se je v tedeljo zbrala velika množica na-ih volilcev. Med volilci so se kre-ali fašisti, ki niso dovoljevali, da ovorita naša zastopnikih njimi, se pa sta morala koj nato osts-iti Oprtalj. Medtem je neksj na
potiral nazaj. Malo kasneje sts prišla po isti poti Ante Deklič pok. Ivana in Ivan Deklič od An tona. Tudi na ta dva je Pattelli navalil, je ssSel pretepsti, a ko sts belsla, streljsti zs njima iz samokresa. Ivana Jerkiča is Fe renccv je Pattelli tako udaril po glavi, da se je ta oneaveŠčen zgrudjl na tis. Nato ga je še začel gaziti in brcati z nogami. Nesrečnik ae je šele proti večeru ko maj privlekel v težkem stanju do mov. Na cesti od Žudetičev v Vi žinado je bil njpaden Ante Po-stsrič. Napadel ga je fašist Pietro
ih volilcev, med njimi Franjo Gaiante> mu odvzel s silo volilno
likolavčič iz Oradine, Anton Uvron in Andrej Šavron iz Ora-line, slo glasovati. Vai pa ao ae mili iz volilnega lokala do skrajnosti ogorčeni ter naznanili zbra-im rolilcem, da tu ni volilne svo-ode, pač pa, da gre z vaškim vo-ilcem v volilno kabino član vajine komisije in «krutinator Oia-omo Perich, ki od vsakogar za-| jjna c^ati. iteva, da glasuje za fasistovsko trsnko. Kdor pa tega noče, temu »rečrta kar on sam fašistovski idznak. Naši volilci ao seveda v »¿igled takemu postopanju kom-»aktuo odšli z volišča ne da se [lasovali.
Ksvnotako niso hotele volilne omisije naših zastopnikov spre
legitimacijo, s nato ga protepol. Na poti od kolodvora v Vižloado so fašisti zaprli cesto ter pognali nazaj preko 100 naših voliloev. Isti dsn popoldne sta ae pripeljs ia na biciklih v Ference dva fašists, Ivancich in Galante, tor tu a samokresi v rokah raztirali mladeniče, ki so se mirno pogovarja
V soboto ponoči je prišel ka mion fašistov v Kaštelir, kjer so uprizorili med neprestanim stre Ijanjem iz pušk in ssmokresov, poksnjem bomb in vpitjem "smrt sužnjem!" obhod po vssi.
Volilca Petrs Dekliča od Ivana so v volilni ksbini opazovali. Čim so videli, da je glasovsl za slo
tl, ^drugih «ekclj.l, t, obfm.,'van|k0	,"r,nko, 80 „,
ni potem čuda, da objavlja u sdno poročilo, da je dobila slo-anska narodna stranka v vsej
»bčini samo 25 glasov.
etajnost glasovanja. Zavlačeva. nje volilnih operacij/
'išnjan. Sekciji 775, 776.
V	prvi sekciji je glasovanje »teklo še precej mirno. Kako pa e to mogoče, da so za našo stran-o oddani glasovi spadli na aa-lili »i nihče ne more razlagati.
Psč pa je komisija v drugi sek-iji uporabila staro sredstvo — avlseevsnje glssovsnjs. 1'gotov-i**00 j«*, da ni glasovalo na uro »ti 10 volilcev. Kako je tedaj sogoče, da je bilo v 12 urah od-8,1'' 499 glasov, n od teh 53 za »»»o stranko, ostali pa za faši-tovsko. Očividno je tedaj, da je il» glasovanje za fašistovsko frank« "skrajšano" na "najkraj-
način, a to zvečer pri skruti-
iij i.
Pri glasovanju ni bilo nikake •jnosti glasu, pač pa je z vsakim olile«m šel v kabino fašiat, n pri *e je posebno odliko-
■ «bčinnki gozdar.
*»P»di na naše voliloa. Bombe. Ncmcžnost glasovanja.
iiinada. Sekcijs Št. 777, 778.
V	četrtek pred volitvami so pri-: na vini k vižinsdskega fašja in
" "uk faaiatrfvskih vojakov Pat->,l». ' unier in Baeotich v Feren-" Prt Vižinsdi ter nalepili na vra-* 'n na okna naših volilcev fa-"M«vake lepaka. ' l>riigi
fašisti pretepli, a nato vrgli vanj pred vso volilno komisijo gnjilo jsjee. V ksbini gs je opszovsl in nato pretepal fašist Italo Riosa.
V 778. sekciji jc zastopnik^ slo vsnske kandidatske liste Evgena Ružiča pok. Ivana iz Kaštelira znani fašist Antonio Mecis sspo dil izpred vrst volilnegs lokala, kamor jfc hotel ili Ružlč, da pri aostvujc volilnim operscijam. Ko se je vrsčal naš zastopnik zvečer domov od svojega svsks, so zs njim streljali, a vso noč se je mo. rsl skrivati po gozdu, ker so ga fašisti iskali s patrulami. Drugi dan zarana je morsl Ružič pobeg-niti od doma, ker gs je s posebno vnemo iskal fašist Mecis, ki se jc javno zaklel, ds tnu izvleče črevs, sko ga dobi v roke. V 777. aekei-ji ao dobili fašisti 298 glasov, do-čim slovanska stranka 2 glasova. V 778. sekciji pa ao bili oddani vsi glasovi zs faiittovako stran-ko, dočim ni niti ena druga strsn-ka dobila niti enega glasu.
(Dalje prihodnjič.)
LA FOLLKTTK NAPOVEDAL BOJ REAKCIJI IM KOMU NIETOM
"Komuuisti bodo imeli roma zelo majhno' števih)
prime svojih!
delegatov na konvenciji," jo re-] kel Mahoney, "in če ae bodo ho-teli ukloniti koalicijskim pogojem, je njihno sodelovanje spre-jemljivo."
Slovenska Narodna
remu predseduje J. A. II. Hop-kins, je izjavil, da ae no vdeleži šentpavelske konvencije tor pozval Še vse ostalo organizacije, naj store isto.
William Z. Foster in C. K. Ru theuberg sta kot voditelja Delav
natorja za sovražnika kmečko delavskega gibanja in predstavni-1 ^«««eM. III. ka malih trgovcev.
ENOTNE FRONTI NE BO.
Delavske nevice.
(Federated Press.)
Konvencija radarjev v West Virginlji.
Chsrlfaton, WfV«, — Isredns konvencija 17. distrikta rudarske unije, ki je bila pred nekaj dnevi končana v Cbsrlestonu, je zsklju-•lan ae je prejoinenjeni j čila, da naj člani takoj odločijo v v spremstvu Ualante-ja, referendumu, če se štirje subdi-i'hs in nekoga učitelja zo-'striktl odpravijo ali ostanejo. 1 v Ferenee. so takoj' Konvencija, kstere ae jc udeležilo "" ^arks Beakoviča. kjer so^S) delegatov, jc priporočila čla-' ali Jh hiše Ileakovičevega si-inom, naj odpravijo aubdistrikt*. Alberta, Takoj so ga napadli To je ekonomična za<leva. On-
tralizirana uprava v rokah di-atriktnega odbora pomeni manj stroškov in unija rabi denar za
M
vrnil
(Nadaljevanje s prve strani.)
bami. Treba je izločiti monopol-ako kontrolo, treba atnnoglaviti koruptne politične bose, troba prisvojiti prave progresivne principe in zavreči pa odkloniti vae tiste velike kampanjske prispeva-telje, ki ao navsezadnje kupili obe večinaki politični atranki.
Ce ne bo vse to storjeno, potem bo trpeče in po pravici ogorčeno ljudstvo našlo pota in ared-atva, s katerimi bo odvzelo atari-ma strankama vlado ter jo poverilo takim, ki jim jo lahko zaupa."
Ker so mu očitali politični nasprotniki, da jo "rdečkar" ali oe-lo boljševik, se je La Follette ob tej priliki izrekel proti komuni stičnemu gibanju in vaem pokre-tom, ki streme za krvavo revolu oijo. Pozval je a tem svoje prišla šc. naj ae nikar ne pajdaŠijo a komunističnimi organizacijami.
Glede šentpavelske konvencije je rečeno v pismu tole t
"Kljubtemu pa ne bo po mo jem mnenju Šentpavelske konvoti olja kontrolirala podpore od stro-ni kmetov, delavcev in drugih pro gnslvoev. To ps zato ne, ker so listi, ki imajo v rokah priprav ljalne poale za tiato konvencijo, naredili veliko pomot o so pripustili nsrediti komuniste «a del svoje organizacije.
"Njihen resnični namen je usta noviti z revolucionarno akoijo prolctsrsko diktsturo, ki ps je po polnoma v protislovju s demokra tičnimi idejami in vsemi ameri škimi stremljenji.
"Komuuiati niao stopili v to po litično gibanje, da bi izboljšali i pomočjo volilnih glasovnie napa ke in politične bolezni, sa kateri mi trpi ameriško ljudstvo, nego le ssto, da razcepijo in smešajo progreaivho gibanje ter ustvsrijo razmere, ki bi bile prikladne za sjibne končne smotre.
"To je rasvidno is službene iz jsve od strsni osrednjega isvrše vslnega odbora Delavske stranke ameriške. Glasi se tskolei
Politiks, ki smo s! jo osvojili v Minnesoti, bodi prsfoe za celo stranko glede na narodno kmeu-ko-delavsko stranko, ko bo orga-nisscija končno Izkristalizirana. Zato je važno, da al osvojimo pra> vilno komunistično politiko v Min. nesoti za morilo eoli naši stranki ob njenem delovanju v kmeffko-delavski stranki po celi deleli.
Delavska stranka je ponosna, da je komunističns strsnka. To ie pravi, da stremi njeno dclovs-nje sa proletarsko revolucijo v Združenih državah in za uatano-vitvijo sovjetske vladne oblike in proletarake diktature. — Centralni izvrševslni odbor. — C. K. Hu-thenberg, tsjnik."
NsČrti zs tretjo volilno listo, kjer bo na prvem mestu Ls Fol-lettovo ime, so tskorekoČ že Iz-dclsnl Na tisoče In tisoče peticij pošiljajo z glavnih La Folletto-vih stanov v Chleagu, v katerih proaijo aenatorja, naj atopi progresivnemu gibanju na čelo v tej kampanji. Jc peticije bodo podpirali volilci na rapadu In aevor* nem zapadu pa v industrijskih »rediščih na vzhodu, nakar bo tonator oklical svojo kandidaturo.
Najbrž bo mogel La Follette to storiti že tskoj po demokratski konvenciji. Konvencije ne bo no. tene ,v to svrho. Senator bo nastopil kot neodvisen republikanski kandidat na podlagi avoje lastne progresivne platforme.
La Follettovi prijatelji trde, da bo izlabka zmagal najmanj v sedmih državah. In da bodo lju.l je po drugih državah glasovali zanj v tolikšni meri, da bodo pre križani računi obema starima strankama. To daje političnemu
položaju nadih nekakšne nagoto-1 Rusko japonska pogajanja, vosti, zakaj, mnogi zatrjujejo, da! ivking, Kitajska, 2» maja. hoče La Follette zaneati izvolitev |»0|rajanja	aovjelaklm *a.
zveznega predaednika v poaU-r HtopiilkoMi Leohom Karahenom
in japotiakim poslanikom Jršiza-i vo v Pekingu ao zaatala, k« je j prišlo ne dn< vni red vprašanje otoka Hahalina. Karahan zahteva,
UstaaavIjMi« a. aprila IS04.
Podporna Jtdiela
Ukar?. IT. Jaalja ItOT « arftae« lllU«U.
Odbor ftaem i nšt irideaet ih, kato i GLAVNI STAN. zeST-SS SO. LAWNDALK A V t', CHICAGO. ILLINOIS.
livrševalni odbori
UrPRAVNI OOSEKi PradMdaik Viacaal Calakar,	A*Sr«w VMrlak. R. f. D. t»
Bos SI. J»kaatawM, Pa Blat Not.k. V|. Wl«(.j
aeravllal) VU.IU Filip C*dlaa.
. .1. Uiaik M«uk«w Turk, ujaik keUUkaaa ssaaioa Bla« Novak. «I. kUf.j.ik JnU Vofri«k. «r«4*ik «la»ila Ješa ZevsetaA.
POROTNI ODSEK.
O. »Ir»nk,	o.n.«U	r^i'	i&tt
M* T«eéali. Bo. st. HanaarwvllU. P«., Jaka Gariak, 414 W. Hay Bt*
(Nadaljevanje s prvo strani.) je važen korak v tej smeri, ali ni n| pa ae vse, česar je treba za za gotovilo trajnega iii uspešuega sodelovanja. Naša koufereucu su jc že takoj izpooetku postavila na stslišče, da je trebu predvsem poudarjati načelo demokracije v industriji, vladi in politiki. Mi smo za večinsko vlado in samo-vladanje. Nasprotni smo vsem ob liksm diktature, ps bodi ta kapi-taliatična. politikarska ali delav. ska, fašistovska ali komuniatična.
"Nasplošno anano, da je bila aontpavelaka konvencija organizirana in bo tudi prevladovala
iiiiiiii L i «ullitiiiio /n
■utijnni, itt oninni" nr
metuje načelo demokracije.
"Komunistična ntranks je pod rszniini imeni in krinksml po veliki veČini v organizacijskem od-seku šentpavelske konvencije, in kakor vse kaže, bo tudi močno zastopana na konvenciji. Naša konferenca priznava pravico vsakemu posamezniku in vsaki skupini biti takih političnih nazorov in aoeijalnih teorij, kakršnih že hoče biti. Ali naši lastni politični nazori so tako hudo navakrlž z načelom diktature, da pri . naj* boljši volji ne moremo i njo roko v roki.
-	11 Nadalje ae mora vsaka politična kooperacija naslanjati na pošten iu trden sklep aa skupno delovanje. Komuniatična skupine nimajo tega namena. V svojem časopisju in s izjavami, ki so jih podpisali ujihni lastni voditelji so ponovno *rasodeli svoj nsčrt, ki atreml za tem, da isrsbljo progresivno politično glbsnjo za svoj končni cilj. In ta je prepojiti progresivni politični pokret s komunističnimi nauki.
"ftc predkratkim ao javno priznali, da je njihno delovanjo glede na Šontpsvelsko konvencijo pod vodstvom komunistične internsel-jonsle Iz Moskve. Iz tegs lahko razvidite, kako akrajno nemogo-če je za vsakega ameriškega državljana, da bi se podvrgel takšni tuji diktaturi.
"Iskreno upamo, da se bodo val resni ssstopniki progresivnih Idej na šentpsvelski konvenciji odloč-no postavili na stslišče prsve de. inokrselje ter se uprli kskršnlko. li diktsturi. Ksr ae tiče nsše lastne konvencije, nam bodo dobrodošli vsi dobri In resni progresiv. ci ter Šli z nsmi roko v roki za ciljem, ki stremi za tem, da se po-stsvijo vsi proizvajajoči razrMi in progreaivnl elementi v tej deželi v enotni fronti allam politič-ne reakcije v prihodnji predsedniški kampanji po robu.
"Prepia tega pisma je bil po» slan načelniku pripravljalnega odbora za šentpavelako konvencijo.
—	Z iskrenimi pozdravi Wm. K. Johnston."
BOLNIŠKI ODSEK i OSREDNJI OKROŽJE. Bla. Narak, pra4.arf.tk, 1487-40 Se. Lavadala Av„ Ckleago III
^VZHODNO OKROŽJE, iaaak A^kraftU, Baa 144. Mm R«a, Pa.
t	Jaka Groialj. 14411 Papper Ava., Clavalaad, (X
ZAPADNO OKROŽJE i Antoa lalar. Ba. 104, Gra«., Kaaa., sa Maa Mara. Baa laa. Bukl, Mlaa. aa Mika Z«a*l. s. Win.ka.lar Si., Manraf,
Nadsorni odbori
Praab Zalta, prad.adalk, 3434 W. S4tk Si., Cklaaaa, lil., Pv*ofc Saiarak. 4417 Pr»«.ar Ave., Cla»ala«4, O.. WUIUm Siltav, 4404 Si. ClaU S* . Clavalaad« Okla.
Zdrulitvani odbor:
Prašsadalki Praak Alal, 1114 Sa. Crawlar4 A »a, CkUage. IU> • . Joika Oaaa, 3434 W S4lk S«., CkUafe. IN.
Jaa. Sk4k, 4404 Orlaa Cl . Clavalaad. Okla.
VRHOVNI ZDRAVNIK i Dr. P. J. Kara, 4 SIS SlCIalr Avu Clfvalaad, (K
POZOR I—-Kere.peadeaea a al. adbamlki, ki 4eleje v •a vrli lakalai
• VSA PISMA, ki se aaaalaia aa pada «I. pea4.a4alke se M Pradaadalltv» S. N. P. J., 1487 44 Sa. Law«dale Ave., Ckleag». I».
VSS ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVRi BelaUke la** aUtva S. N. P. i., 8817-88 Sa. Uwa4ala Ara., Cklaa««, IU.
DBNARNK POSIUATVR IN STVARI, ki sa tlšaje al. Issilstalaafa •4kara U jadaala vakša sa aaslaaai Tajalllaa S. N. P. J., 1817 88 Sa. UfS> šala Ava^ Cklsaga, III.
VSR ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI »a peštijaje pe aa.lav. Rlafajalltva S. N. P. J., 1887-88 Sa. Latradala A*a., CMee«e, IIL
v »a prlialka ala4a aaalevaaja v ft lavrleealaem adkae« se aa| peMJaje Praak Zallan, praSaadalka aaëaaraaaa adkara, ¿laar aaslav Je agarai.
Val pelslvl aa gl. parala! arf.ak sa 4aj pallljaja aš aa.lav i Jaka Under* w—é, 407 W. Hay St., SpriasflaW, III.
Val deplei la drafl aplsl, aaaaaalla, afllasl, aarešalae la aplek ese Ime avaal a slaallem J*4aala, aaj m pašllja aa aa.levi "Presve»eM, MAT4H Lawadala A va., Ckteefe,
v avaal a flaallaai Jadaala, aaj sa palllja aa aatlevi
III.
Kje ]e največ groma in bliska?
V smislu dvajsetletnih zapiskov federalnega vremenskega urada (Vi H. Weather Barvice) ima Han Francisco najmanj gromskih neviht izmed vseh naaeljenih krajev v Združenih državah. Od leta 1904 do vštevši 1923 je bilo 'tam la »1 takih viharjev.
Kraj, ki ima nfjvoč gromskih viharjev, je Tanipa v'Floridi; v istim razdobju jih je bilo tam 1883. Drugi kraj, kjer so prebivalci precej navajeni na grom in blisk, je Santa Fe v New Mezioo, kjer ju bilo v 20 letih 1450 gro-movin.
Našlo se jc, da tekom leta dni je najvač neviht v spodnji Miaais-sippi dolini iu ob julnem zslivu, kjer jih ju povprečno po &0 na leto. Na to prihaja New Mexico na vrato. V vzhodni polovici Združenih držav Istno število gromskih viharjev postopoma pojenja proti severu. V navedeni dvajsetletni dobi je Cbarleatun, M. C, Imel 1174 neviht, Washing-ton 792, N«'w York 012, Boaton U77 in Hallfaz KN).
Neviht je manj ob morju in vič> I m daljo bolj v notranjosti delale. Na primer, Myrauuae, N. V., hi loži približno na isti širini kot Hoaton, je Imel v teh dvsh desetletjih ti7ti neviht, torej skoraj dvakrat toliko, dočim Clsvaland jih jo imel 767, Chleagu 813 ia lL Louia 1000. Duluth, ki leli preosj na severu in ga hladi vods jeiera Superior, ima rastueroma malo gromskih neviht, AtfD v 20 letih, ~ F. L. I. I.
NAROČNIKOM IM ROJAKOV '
v državi Illinois iu Kansaa nasas* njem, da jih bode obiskala nala zastopnica in članica Chriatina Omahne ,ter želimo, da ji pomagate pri agitaciji r.a list Prosvete in za Književno Matico, najprsj bo ohiakaUf naročnike ii} rojske v llllnolsu iu poteiu ps Še v Ksnss-su. He priporoča, da ji greste »s-roka in pomagate. Zs upravništvo lista PrOsveta — Filip Oodiaa. ,
NAUČITE SR ANGLEŠKO »
Ml VM
•aflalbi Jaalk pMmm aa«»« * bralkai Pa va. rraprliaiBa »aat |.ll)n na |
v bari.1. *Ra aSlaâa|U ta*»al pHleRe Iskal
• alaafMa. NmUvi -SI.miti^SikUl
CkUaea. 18. — (ASO
I
ČETRTI OBSEŽEN MESEC
"TRIUMF BREZ PRESLEDKA"
Ev» Fut
KUPITE SEDEŽE VNAPREJ, DA NE BOSTE RABILI STATI V DOLGI VRSTI. TI. KETI NA PRODAJ ŠTIRI TEDNE NAPREJ.
Dvakrat dana« Dvakrat vsaki 4sn
'¿;t0 In S :SO N«4. mat. vb 1.00.
pretepati. Isti treaatak j« vrnil S polja oče, Marko č, domov, čim ga je Pat« r*'il. je navalil tudi nadenj • *a*e| pretepati in suvati. y oba ostavil a obenem za-IVakoviča. da mu ba v ae-•ko pride kot saetepnik k* narodne stranke v Vi-cd roba kosti ia
Eksplozija munieije v Rumuniji.
Bukarešt, 29. maja. Arsenal in shramb« z rounieijo v bližini Bukarešta ao bil« danea uničene valed silne rszstrelbe in požsrs. Mnogo oeeb je izgubilo življenje in gmotns škods je ogromne.
sko zbornico zveznega kongrc»a ter tako preprečiti izvolitev prod sednika Coolidga in vaakega dru grga nazadnjaka.
Jajionci izpraznijo aa verno ¡¡m lovieo otoka ali pa kupijo otok za večjo v Mit o,
PISMA VA POÉTI
zbornici eo kekor jeziček ne teht niei. Zeto bodo v stanu diktirati ime prihodnjega predsednika Združenih držav.
Načrti za narodno kmečko-de*
podpor« izprtih rudarjev v Ka nawba dietriktu, kjer operatorji prav I jat ni odbor. Kakor ae je it
lavsko konvencijo v Nt. Paulu o- v í'kieagu imajo ¡ J^rko Mavr •tenejo, kakor jih je izdelal pri »ič. št. 4WJ, Jennie Mtopar, št
IIKgl, Joaeph Afrič, št. tfOI, Geo
nočejo podpisati iacksí/nvillake rezil delavski voditelj William Guzovirh. št. M1, ftlipa* Kretič. ^f
pogodbe. Okrog 10,000. Mah«n#). ki j« določen za začia št. 97S. Kazimir Kunee, št. , njihovih žen in otrok nega predaednika na namerava- Uka Lisnick. št. 9*2, Paal
mezdna rudarjav| je v težkem p«dožaja radi izpora
'4 hiše Marka ** pedali pred
Beakoviča aa d kilo Pavla
ai konvenciji, ae bo koaveneija I jaa, K. 945 in Mike Miaevieh, It rasbil Konvencija je ekleniia, da vMk ¡ vršile p" začrtanem osnutku in 94«. Piacm dobite na gl4vai pošti isprtt rudar, ki ne dele saj dvs vsporedtt. ter se nsjbrl Isreklajv veli z Adams eeate. Poleg teko dni v tednu kje drugje, dobi pod za U Follettove oredaedniške in družino. I kandidaturo.
poro v obliki Uril
številke povejte kraj, sme pftčekajrte.	• .
_ i
cene«
»a« lisa lil* aa v,<,„s »aR
Vm 4rapa
se«
lit M«*MM
i», nn
PROSVETA
SOBOTA. 31. MAJA, 1924.
Vinko Vilfan:
Hromi Vojtuš.
Kadar pada dež in je nebo rogu ¿no in žalostno, kot da mu j* žal odcvetclih rož in listja, ko si človek zaželi tople sobe in tihe ljubezni, takrat bi .*ad mislil in napiaal veselo in krat kolesno istorijo, pa ne irorrnT in ne smem, ker bi lapal sain sebi in ne bi potolažil svoje užaljene duši. Takrat vasujejo pri rueni da-v t * t spomini, in skorajda ne bi ne-tal med njimi enega veselega, sa-ma trpkost in beda. kamorkoli pomislim in pogledam, uboga in samotna je moja soba, bladna in tuja, skoraj neprijetna mi je luč, ki eveti pred menoj na mizi, in žalosten aem jaz sam. kot-da mi leži globoko in težko v pr*ih •
od prahu, vlage iu starost« počrnela postelja je zavzemala večino profctora, poleg nje mala omara s tremi predali iu pred edinim o-koom se je zibels na vegastih no-f<ab podolgovata miza. Hiromaš-
, * t vo je zrlo iz vseh kotov, nepri-porumenrhKe!jefn-f ^ ?Ufa je pubt#U it
kričal bi bil. da ga ni bilo strah črnooblečenih. mrkogledih možakov, ki ao trdo in odurno govo-
in prenarejal svoj obnošeni suk njič za malega Vojtuša.
Hiromače je bil VojtuS. desno nogo je imel hromo in bleda so bi-Is vedno njegova suhs. koščena lica. Dvanajst let mu je bilo, a prisodil bi mu jih kvečjemu sedem. tako je bil slaboten in droben. Do site nsjedel sc menda te v svojem celem življedju niti enkrat ni, in čudno-bolestno ao zrle njegove resne oči, Črne kot noč, tožna! nepoznane ljubezni polna in ie grozno redko se je utrnila v
reč zabili krsto ter jo odnesli pred hiŽo v črno plcskan, zaprt voz.
Zagrebli so jo, težko, votlo gr meče je pedala trda gruda na leseno krsto. Vojtus pa jc slonel o-zamazanih sten in težko legala na^upel ob očetu, in ni bilo najti sol-elaMotna, jettčna pljuča ob mizi IM v njegovih očeh. Ko pa je od-stoječemu Cervenki, ki je krpal šel duhovnik in so se razkropili
pesem in ne more na dan.
Itad imam in gledam vesele ljudi. lepo in prijetno mi je v njihovi družbi in kot solnec se mi zdi njihov smeh. Srečen bi bil, ko bi sedeli v teh dolgih nočeh ob mojem vzglavju ter mi pripovedovali vesele zgodbo iz mladoatnih let, oči bi se jim svetile in iskrile, in zadovoljna, čisto otročja duša bi ae amejala iz njib. In zdi so mi, ds bi postala moja izba topla in domača, luč na mizi bi veseleje in živahneje zagorela, in jaz «am bi gol« prešernosti in sreče* mogoče celo «avriskal. ' Toda, vse to so le neumue, prazno misli, ki mc obidejo za par
minut in se poslove; liho in brez sledu, kot so prišle. Ko sem tako asm, in nimsm človeka, ki bi Ž njim izmenjal prijazno besedo, se <*». »">< <*™J« spomnim davnega znsnrs, kroja- '¡^ zvezd ns modrikastem ve Če Červenke In njegovega majb- k™»	M*Jib P° mrt?-
f?ega sinka, hromega Vojtuša. Hi- m. borni izbi, in Vojtušu se je la sta tovčloveka. siromaka, ki sta1^«^ da slpljejo in trosijo solze si komaj v snnjah upala pohiisli-. ti na lepo, udobno in brezskrbno
njih skromna iskrica-zvezdica, trenutna vesels misel, ki pa je takoj komsj porojena v tej lepi, skrivnostni duši, utonila v nje temni globini.
maloštevilni pogrebei, je nenadoma zajoksl Vojtuš; kot da ni hotel, da bi se pssle tuje oči na njegovih Ukrenili solzah. Tiho je molil oče in težka skrb je gledala iz solznih, rdeče obrobljenih oči, globoko je bil upognjen njegov hrbet in komaj sc je še držal po konci.
Ko sta odhajala, počasi in trn-dno, je solnce že ugsšalo za daljnimi nizkimi griči, in lahne megle so se porsjsle iz reke sredi pi sanega polja, kl je mirno sanja lo, omamljeno močnega duha su bega sena in meteme dušice.
e e
Pa se jp zgodilo nekaj dni pred
Dolgo jeic od takrat, ko mu je i Vojtuševo smrtjo, da ga jc pri
umrla mamica, mlada in lepa, in dobro Še ve, kako je jokal tatuš, ko je slonel ob njenem vzglavju in je ona umirala, v nje prebeti, tenki roki pa ae je tresla in tre-petaje ntrinjala mala blagoslov Ijcna svečica, ki jo je mamica Še sama nekoč prinesla z božje poti za »rečno -smrtno uro. Le nialo.se je še spominja Vojtuš, edino to mu stoji jasno pred očmi, kako ga je v svojih zadnjih trenntkik-krčevito in obupno pritiskala k ac-bi. Strahotno bledo je bilo tedaj
nesel stari Červenka na hišno dvorišče. Toplo je sijalo solnce, iu dobro je dela prijetna gorkota malemu hromcu. kot da ga boža in objema ljubeča, mehka roka pred leti umrle mamice* Ob zid se je naslonil s hrbtom, oči so mu pa plavale od rože do rože,'od rast line do rastline po širokem vrtu kot vesel, razposajen metulj, in srečen in zadovoljen je bil. Koncem dvorišča ob drvarnicah se jc igrala kopica glasno vriščečih o-Irok, in med drobnim peskom si
življenje.
Kroječ Červenka je stanoval v podstrešju visoke, starinske hiše v starejšem, ozkouličnem delu meste. V edini skromni izbici jc atalo kaj malo pohištva t ftirokn,
njeno lice in čudno so sijale njene iitkai1 jjranc gospodarjeva ko
kotja družina. Vsa narava je dihala zdravje in zadovoljnost, in srečo bi ujel v roko, če bi zagrabil solnčnl žarek. In tistega lepega popoldneva sem zadnjikrat videl malega Vojtuša. Igrali so se otroci tam pred dr
in žslost, kamor pogledsjo.
Težko je umirala, ker jc predobro vedela, da bo Vojtuš večen revež. hrom in ubog. Za pogrebom ga jc nesel oče na roki, in krčevito se gs je okle psi Vojtuš okoli vrstu, podrhtevala so mu šibka, ozka prša v silni, neizrazni boli
vernicami, kričali so in vriskali, veseli svojega zdravja in mlado stl, razposajeni brezskrbnosti in lepega dneva. Pa se je nsšel med njimi otrok, ki ni bil otrok, mar več rszbojnik z umazano brezču
tno dušo in s surovim iiasmehomj ns ustnih in v očeh. Ksr naenkrat jc pohitel k Vojtehu in ae posta-, vil pred njim mogočno, kot go-spofisr pred hlapcem, ter ga glasno, spakovaje se vprašal:
"Čigav pa si, mali?"
Začudeno ga je gledal Vojtuš, in valed čudne bojazni so sc mu orosile oči, kajti bil je mehke, tiha duša, nevajen glasne besede in divjega, oatrega pogleda. Otroci eo popuetili igranje in prihiteli k njima.
"Kaj ai nem, pokveka? Govori in povej mi, kdo si in kaj delaš tukaj 1"
Prebledel je Vojtnš in se stresel, ko je zagledal v njegovih o-čeh toliko zlobe. Hotel je vitati, toda že isti hip ga je pograbil ti sti fant, za Pavla so ga klicali, za hromo nogo in ga potegnil za seboj, da je udarila Vojtehova glava ob zid in je bolno kriknil.
"Jaz te že naučim govoriti! Malo te popeljem na sprehod, ko vidim, da sam težko hodiš. Hi-Jo!"
In vlekel ga jc Čez dvorišče, da je Vojtuš z obema rokama zaman grabil po belem pesku, hoteč se sa kaj zagrabiti, in ko so dqspe-li do plota, so mu je to posrečilo. Ali, siromak! Zavrisnil je bolečine, in iz roke se je potočils po o-graji rdeča, topla kri. Na žebelj te jc nataknil ter si globoko za-trgal levo dlan; Ko so otroci zapazili kri, so se razbegnilf na vse strani. Prihitel je stari Červenka, ves brez sape in bled, ko je začni sinkovo klicanje in jok, ter ga odnesel domov. Um II mu je roko in jo obvezal, položil ga je v poste ljo in ga neprestano tolažil, obe tajoč mu najmlajše in najlepše reči.
Čez nekaj dni pa je Vojtnš umrl na zastrupljenju krvi. Ni mc bilo takrat v mestu in sem povrnil šele, ko je bil Vojtuš že davno pod zemljo. Stari Červen ka mi je solznih oči pravil, da me je zelo želel, ko je že bledel v vročici. Pa sem še tisto popoldne odšel na njegov grob; Červenka me je spremljal, in lepih poljskih rož sem mu nastlal na nizko gomilo
Otroško delo tukaj in drugje.
Federalni otroški urad (U. S. Children'* Hureau) se največ poteguje, da ae sprejme dodatek (amendment) h konatitueiji, ki naj omogoča federalno urevaanje otroškega dela. Da je skrajni ¿aa, da se enkrat odpravi aremota otroškega dela, je razvidno iz sledeče objave tega urada:
V zmislu poročila pravniškega odseka poslanake zbornice kongresa, ki priporoča^ da ee aprej-mc amendment glede otroškega dela, enajstoriea inosemskik dežel je že uveljavila zakone, ki prepovedujejo delo otrok pod določeno starostjo; ta starost je najmanj 14 let, nekje pa je postavljen tudi višji minimum starosti. Združen ne države pa nimajo nikakega minimuma. Le malo zveznik dr žav prepoveduje nočno delo za
Indija šesturno delo za otroke pod 15. letom. Združene države pa nimajo nikakega zakona v tem pogledu, ki naj velja za vso deželo; ensjstorica zveznih držav dovoljuje 9 do 11 ur dela na dan za otroke pod 16. letom in ena zvezna država sploh nikakor ne omejuje koliko ur naj dela otrok. — F. L. I. 8,
Križev pot Petra Kupljenika.
Zgodovinska povest. Spisal Pastuškin.
(Dalje.)
Oko jc obstalo iu sc zazrlo preko knjige.
"Da, v padec in vstajenje mnogim v Izraelu, mnogim in premnogim tudi pri nas. Kje je Tvoju beseda, (l<«podf Tvoji hovraftniki so opasali z rjo svojs ledja proti Tebi in Tvojim služabnikom in preklinjajo tiste, ki si jim postavljen v vsteje-nje. Sovraštvo je zasekalo med ljudstva, razdor jo vsejal med nje nevoščljivee. Človek božji nc ve, kje je resnica in kje zmota, če mu Ti, Gospod, ne linkloniš svoje milosti, ds posluša Tvoj glas iu gs prinese tudi rszburjcnim srcem nebogljenih ovčic, ki v vseobčem vrvežu no vedo, kod pelje stesa do psstirja, in umirsjo Žeje, ker jim je sa-mopsšnost iu hudobija prevzetnikov zblodila čisti vir modrosti in resnice in jim ponuja kalno mlako leži. Toda Tvojih služsbnlkov zvestoba je neomabljiva in vse muke tege sveta jih ne morejo prisiliti, da bi govorili proti svoji vesti. Ta ne-omahljivost je narekovala Lutru bcaedai "In ko bi bilo v Wormsu toliko hudičev kolikor je ka-menov — jaz pojdem na odgovor." Ta neomah-ljivoat in ljubezen do resnice je govorila Iz njege, ko je izjavil aprlčo maziljenlh temen in krona-liili glav: "Tu stojim pred Bogom in Vašim Veličanstvom, jez ne morem drugače." Jes, Gospod, tudi ne. Daj mi vztrajnosti, daj mi močil"
Poglobil se je sopet v knjigo, Čitel je in fti-tel in se ni moge) načitati. Duša mu je bila kakor jadna beračica. ki Je oblezla šestiusedemdeset pragov in so jo revico povsod zapodili, na sedem-inscdfindesetrin pa je bila ze vae to obilno o<liko-do v a u a: dobila je akodelo mleka in velik koe kruli«. Tako tudi njegova duša. fte ves teden je atórela stradati Ijošje besede, «trpneloat, zapuščenoet er je polaščala. Zdaj je prišla zopet do atudenea — pri« v o čudo torej. Če s«« kar ni mogla napiti.
Se le ko je pricomnlo solne« iznad grada doli do zapadnih vrhov in jc »ačelo polzeti, krvavo in' rde.V, za bližnje vrhove, je Peter dvignil glavo iu z globokim spoštovanjem zaprl aveto knjigo. Naslonil se je na okno. Tam daleč je pomežikni-lo solnce zednjikrat — dete, kl se stisne v bla-vino in zaspi. Komaj vidnn.-modrikasta, rahla inrglice je zagrinjala tu gosteje, tam prozoraeje, strme boke zadnjih južn»«apadnlh izrastkov julijskih slemen. 'Hiše, tu posamezne, tam v kopirali. %o bile kakor bele pike na rrauorelmi ruti, ««'rajoni od podnožja v vetjih ali manjših gubah \<m» do Sočiuoffit brega in š<* tostran brega proti gradu, ki so se *ti*kale pod njim alamnate strehe še bolj nsgosto krog slare kupne cerkve t tako se gnetejo vuučiee krog stare matere, ki je pravkar prironiala s svetih Lukenj im jim deli eukrčkov, molkov, podobic. Ne ste<| pod gradom «o kričali o» roe i .iiaa hrastom je so jo primahali kosci in kmalu za njimi s glasno pesmijo tudi grabljive. Tik j »o« I oknom je samevalo alvo obzidje ia ne «•«krm prostoru meti njim in grejskim pmdopjem je raatnal raf|«,k«ti"*kr>rji oreh svoje mogočne veje rrU» g«»rl «lo okna.
Večerna ««rja je polagoma «bledela, mrak se i' *g<«til in se spuščal, kakor kragulj aa pišče, t»\lr pi n t- on t..» la dol Um». Pa «ebu so ta gorale avead* v živem svita m m ral tratenj trepe.
tu.« V zvoniku je ndarila ura devetkrat in zaglu-šila za kratek hip živahno čirikanje in drobno čvrkanje murnov, božjih volkov in podobnega pritlikavonežnega sveta. Razavetljena okenca vaških koč ao zameŽikala vsepovsod: jezero zves-dic, bliže grada večih, dalje čez Sočo vee manjšihj na robu doline so bile čisto msjhne, kakor ugašajoče iskrice ali kakor kresnice, ki »o utrujene od večernega plesa posedle po hrastičju in drenovju, ds «e odpočije jo in zsplešejo znova.
Petrova pozornost se je osredotočila ua naj-bližnje okno tik pod nizko, položno rebrijo, par sto korakov od gradu. Bilo je odprto na steiaj. Peter je razločil visoko moško postavo, ki se jc precej čaaa pregibela sem in tjs, tja in sem, ne-ksp prenašala, se sklanjala, zopet izgiujsla. sc vračala in se znova nad nečim pripogibala. Zdaj ee je zopet prikazala s veliko kadečo se smolenico v roki. V rdečem svitn tako bliske luči je mogel Peter natančneje motriti celo postavo. Mlado, polno, zdravo lice, brki in brado' skoro obriti,, pod vratom bel kolar, prehajajoč s spodnjo črno polovico v dolg talar. Kaplan, je uganil Peter, tisti, ki je bila Petrova hčerka Štefanija pri njem, da ae privadi gospodinjstvu. Mladi kaplan je . sataknil gorečo trsko v železen obroček pri grobo-stesani mizi, pobral na misi obsežno knjigo, ae naslonil ob zid in bral — brevir. Zraven je pogledoval vaak hip ob strani knjige proti tlom in te mod branjem čudno pregibal, kakor bi stal na eni nogi in opravljal t drago kaj dragega. Jedva ae je obrnil stran, že se je sopet sklonil, nekaj melal, pa ee sopet vsravnal, Čital in se poguga-val na aai nogi. Nato je položil knjigo nejevoljno na mizo, izdrl smolnjačo iu se z njo sklonil kakor prej. Peter se je nagnil še bolj is svojega okna, kakor bi se hotel približati keplsnu. IM plapola jočem trskinem plamenu, s katerim se jc kaplan sklonil, je videl čisto navadno sibel in v sibeli otroka, ki je mshal i ročicami in pač tadi jokal. Kaplan jc pogladil otroka po objokanem liftecn, mu skril bele ročice pod odejo In gs začel zopet zibati in brati brevir. Peter je gledal kakor z^maknjeu cele pol ure, dokler ni olrok zaspal. Kaplsn je sedel In čitel dalje. Zdaj je vstal, pokrižal otroka na čelo iu odšel. Okno je -ostalo temno.
Peter je slonel. Davno Že je bila izginil« luč, a njemu ee je zdelo, da jo vidi še vedno, de vidi aibe! in otroke in sklonjenega kaplsna. Šele oes dolgi dve uri se je iganil In zazdelo se mu je. da aili presvež zrak v aobo. Vendar okna ni zaprl in tudi loči ni prižgal. Zdej je gledal na-ravnoet predse, teko da mu je pogled objemal \so dolino do temnih rokov, odražajočih sc re%no in zamolklo od zvezdnatega nebe. Tem kraj va»i se je podolgem nekaj svetlikalo is teme: Soča. Petra ee jc zazdela vss dolins velika vljolina z eno Mimo močno struno, ki je drgetela ns njej petem o domotojju. o ugeslem eolneu in še o tem m onem.
Keder je nderile urs dvanajst, ae je Peter vsravnal, potegnil r dlanjo prek čela in prekrižal roke na prsih. Nato je safel stopati s trdimi koraki po sobi. od okna do stene in ropet nasaj. Naenkrat ee oetevi oh oknn. pobere na misi klobuk, gs posadi ne glavo, ee oprime s oljema rokama okna, se dvigne ia oheedl na njem tako. da an mu noge bingtjele ven ae obzidje. Gleda!
NA PRODAJ JC
dvonadstropna iz opeke sezidana 5—5 sobna hiša in klet. Sc mora prodat takoj. Brez agentov. Oglasite se v drugem nadstropju: 5326 W. 251 h Plače, Cicero, 111.
(Adv.)
Kako preprečimo praaenje ce
montaih tal. - Cementna tla «u., jo neprijetno svojstvo, da se rad* prašijo. Posebno je to velik n. Ju. statek takih tal v takih delavni, cah in tovarnah, kjer direktno ikoduje prah strojem iu iIt],|.| kom. Prsšenje cementnih tal stane vsled poroznosti strjeneira cementa, ravno radi tega se p0. vrŠina tudi sčaaoma ne obrusi. V tehnični prilogi "Frankfurter Zeitung" priporoča arhitekt W. Furthman kot idealno arednvo proti temu nedostatku cement-nih tal kremeujakovo kish-uo. Ta koloidna tekočina gr« v vee pore in ae ekremeni s cemeu. tom v kompaktno, neprodirno trdno maso, ki se ne more več ob-rabiti in izhoditi. Istočasno je to tudi sredstvo proti pronicanju oljnatih tekočin v cement, ki razdrobijo, ksr lahko opazujeta« pri strojnih temeljih. Uspeh tega postopka je presenetljiv. Tla
dečke in deklice pod 18. letom«
pač pa vsaj 14 inozemskih dežel l^- ^V ^sha~in'stroikfl to prepoveduje Kitajsko določs minimslni. Postopek je jako eao-osemurno delo kot dnevni msksi.l,tttveni Cementna tU pometemo a mum za otroke pod 17. letom in trdim omelom ali pa jih umij
Delavski list je sila, i tetero računa val nasprotnik.
ako je potrebno. V zadnjem »lu. čaju moramo počakati, da se ti« poeušijo. Zmea kremenjakove kisline napravimo, ako zmešamo en del kremenovokislega natrona » petimi deli mrzla vode. To raztopino razlijemo po tleh ter jo a pomočjo omela raztegnemo po ee-mentu, ki ne sme postati sam« vlažen, ampak do dobra moker. To ae ponavlja trikrat, ali po po-trebi v gotovih presledkih, ved. krat.
ALI 8TE KDAJ PRE0KUSIU
Severa's Esko
MAZILO ZOPER 8RBEÚOO?
V LEKARNAH VSKPOVtO&
W. P. 8EVEKA Ca CHbAR RAP1M, IOWA
HHP
DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PISIPONASE PRODUKTE.
imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor In vse druge potrebftčine. Poskusite in se prepričajte, da ie doma pri naa, kuhani vedno lo najboljši in najee-nejii.
Grocerijam, aladčlfarjem ln v prodajalne železni ne damo primeren popust pri večjih naročilih. Pilit« po informacije nai
FRANK OGLAR.
•401 SnparUr Ae««««, Cl*vel««d, O.
DENARNA NAKAZILA V DOLARJIH
k«W tudi Di««rjih ia Lir«h Ueriajeea« brio ia m«m1JHt«.
Za izplačil« DOLARJEV V ITALIJI, AVSTRIJI In NEMČIJI računamo naslednjo pristojbino, ki vključuje vse z nakazilom zvezane stroške:
Z« zneske ed $5 do 926 po 76 centov, . , ca zneske nad $26 po 8% ali 3 cent« od vsakega dolarja. r Za izplačila DOLARJEV v JUGOSLAVIJI računamo: za znesk« od f6 do $26 po $1.00, za zneske nad $26 po 4% od zneska, kl naj se izplača.
DOLARJE dostavimo naslovljene« na zadnji pošti. DINARJE in LIRE računamo po najnižji dnevni ceni in jamčimo v vsakem slučaju sa brso in aolidno postrežbo, katera je na*im prijateljem dobro znana. Onim pa, kl dosedaj niso imeli i* prilike prepričati se o tem, svetujemo obrniti ae v zadevi vseh DENARNIH NAKAZIL na
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, .	New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
POTNIKI
v atari kraj i«
EMIGRANTJE
la starega kraja potujte preko
Emil Kits Bankirja
133—2d A*., New York
Denarne poiiljatve — Dolarjih—Dinarjih.
Hranilni oddelek
Jgvnl notarski urad.
Pišite sa Informacije.
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO.
Na 2. julija odpotuje lz New Yorke več|e število Slovencev v domovino in sicer na aploino priljubljenem pomiku ''francoske linije" Paris. Za te potnike bodo ne parniku preskrbljene posebne ugodnosti. In ob tel priliki bo potoval v domovino tudi uradnik naše tvrdke, ki bo radevolje šel potnikom ni roke v vseli ozirlh, ter šel s njimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kra| v prihodnjih mesecih, so vabljeni da se pridru žijo tej skupini. Za vsa tozadevna pojasnila se obrnite na
Slovenako Banko ZAKRAJSEK Sl CESARK, 70 Ninth Avenue, New York, N. Y.
Doilauek: Ktotnko se obrnile na omenjeno tvrdko v slučaju, da ste namenjeni dobiti kako osebo is starega kraja, In vm--lej, kudar hočete poslati denar v stari kraj, bodisi že v dinarjih ali dolarjih, In goiovo bodete najbolje postrešeni.
Tu je Gramofon VICTOR
NaJs!*e««JM ia ««Jtfatejii Ur JNs
(Dalje
IME VICTOe POVE VSE.
Cene sa prave gtesne Vietrele s rogom «li brez roga j«: $2S.60 do 94Koon Pr«v« Vletor ploftče fttovrnske, Hrvatske ln Nemik* se pi«a I« petje je een« 7le.
Hi smo edini SUv«ad v cel Ameriki ko prodajam« prav« Vk t rele ia Vletor ploMe. Cbafke v vseh Jezikih Vam poflj«ase brez p lačno.
Vietrele «e krepi, ne lami, «m pak P«je fi*to i« giaanS kot av««
Imamo tudi v sa!«sr* ««ve Ptaaa rele Stoveneke. Hrvatsk« to Nr«a-ftke. rana SOe d« $1.S4 E« p« «ko« Vam bo dukaaal. PJMe na
IVAN PAJK,
Vletor 14 Msie St.,
tf ■ .5

BLAG
HA MOČ HRANJENJA
li
Ustvarja zaupanje, neodvianoet in priliko. Mnoga Tolika bogaatva so imele svoj začetek v skromnosti.
MIUONE LJUDI HRANI — RAV-NO ZA TA CILJ. Zevsemite se tudi ▼i tako delati in sedovoljni boste s uspehom.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue laland Av„ vogel 19. cm*
CHICAGO	ILLINOIS
Nai - INOZEMSKI ODDELEK Vam veda«) majheljSa pesšrsis ^^jff
lietlri u L is Evrope, iadelajo rasa*
aaprioaftaac is j« v« in druga potreb«'
liedme.