G dobra hzhi. Isgled vfim poboshnim deklizhcm. Is nemflil IA/aO$ 00 0^324 I, prelepi in prerodovitni Lafhki desheli, vertu Evrope, jo shivela pred fto in petdefetmi leti ftaroplemenita rodovina v lepim gradu ol> reki Gariljani. Odlozhena je bila od hrumezhc derhali velikih meft, in od ftrafti njih prebivavzov v na- rozhji ljubiga miru, kteriga le prava poboshnoft, preferzhna ljubesen, blaga fprava s vefoljnim fvetam, in hvaleshna sadovoljnoft na tem fvelu podeliti samorejo. Savol j preshlahtniga rodu je bil Joshef Almar- fki — to je bilo gofpodovo ime—v poprejfhnih zhalih na dvor poklizan, prav imenitno flushbo opravljat, v kteri fe je f preshlahtno, zhednofti pol¬ no gofpodizhno oshenil, f ktero je nekaj let po tem dvoje preljubih otrok dobil, Franzifhka in EvAahijo. Prekmalo Joshef fposna, de fo svija- zhni premeti, popazhenoft pravize, in marliktero na fkrivnim dopernefheno delo, ki njegovimu biftroumo ni odfhlo, njegovim poboshnim mif- lim ravno nafprotni. S gorezhnoftjo praviga krift- jana, kteri fe Boga bolj mem ljudi boji, fe na vef glaf soper to vsdiguje; tode dragi, s svija- zliami omresheni knes, kteri je bil nevedama od ljudi ofut, ki fo vfo fvbjo mozh vpirali, po- fhteniga Joshefa s dvora fpraviti, ga je krivizhno satosheniga na njegove gradi pregnal. Ta Joshefu namenjena kasen je bila le is- polnjenje njegove velike sheljc, kakor tudi nje- 1 * 4 ga vredne shčnc Kamile. S tihim ponishnim vefeljcm fta vfe na odhod perpravila, in she tretje jutro fla vefela in f zhiftim ferzam, hres jese do fvojih sopernikov f preferzhnim blago- darjenjem knesa in ozhetnjave s Franzifhkam in Evftaliijo, od nekoliko Tvojih svetlih flushahni- kov fpremljena, proti fvojimu mirnimu felifhu ob reki Gariljani odrinila. Shivljenje, ktcriga je tukaj drushina shive- la je bilo okufu nebefhkiga vefelja enako. Star- fhi To Te fkufhali, otroka po lepih naukih in is- gledih rediti, kterih sa vfe dobro obzhutljive ferzi tle njuno persadevanje polajfhevale. Fofebno Te je Evftahija med njimi kakor krona fvetila. Zhe ravno The le fedem let llara, je vender v pravim fposnanji Boga, njegove fvete volje, v ljubesni do vliga, kar je dobriga in blasiga she marfikte- riga odrafheniga prefegla. Vlako njeno befedo, vfe nje djanja To njeni bogoflushni obzhutljeji osaljfhevali. Na njenim angeljfkim oblizhji fte nedolshnofi. in kr ep oh (ali zhednollj kraljevale; vfe njeno djanje in nehanje je Bogu vdano, po- boshno devizo fkasovalo; sadobila je neko duhov¬ no zbiftofl, ktera je tudi filnesha k neproftovolj- nimu fpofhlovanju lilila, hudobneshe pa v velik Urah perpravljala. — Prehivavzi vafi, kterih po- loviza je bila njenimu ozhetu podloshna, fo jo le blasiga angela imenovali, po vfih hifhizah u- bogih je bila njena dobrotljivolt snana. Vfako milovanje ftarfhev je prizhalo, de je bila Evfta¬ hija vefelje drushine; ftarfhi fo jo vedno dobro hzher imenovali, in njen brat Franzifhk ji je preferzhna feftriza rekel. Ofem let hefkaljeniga vshitka, in nar zhi- ftejfhiga vefelja jim je bilo tako minulo; kar 5 fe na enkrat nad glavami teh dobrih ljudi zherni oblaki rasprolle, in sho jim ura hude fkufhnje bije. Ravno fo petnajlti god ljubesnjivo Evftahije prasnovali, Polni saupanja v lepo prihodnoft fo vefelo med feboj kremljali; otroka in ftarfhi fo fe fkufhali eden drusiga od fvoje ljubesni prepri- zhati, in vshivali fo fladko frezho in boshji mir bogabojezhih ferz. Evftahija je bila kraljiza prasnovanja, ktero fi je mili brat persadeval, s brenkanjem in pet¬ jem fhe bolj povelizhati. „Danf fi kraljiza“, fe je njegova pefem perzhela, kar fe nanaglima duri odpro, Baron Rikordam, ftari, svefti per- jatel Almarfkiga vef safopen noter plane, ter prekrafhen savpije: ,,Refhite fe! refhi fe! Almar- fki! velika nefrezha te zhaka. Komej te befede isgovori , she grad Almarfkiga vojaki ofujejo. Strah vfe fpreleti, rasun Almarfkiga, kterimu veli ni imela kej ozhitati, miren in pokojin, ka¬ kor fe moshu fpodobi, is-hoda pergodbe perzha- kuje. Pofhteni pcrjatel, zhigar fvaritev je fizer dofhla, tode preposno, fe je v ftranfki hram fkril, ker prizhujozh nizh pomagati ni mogel. Kmalo potem je ofizer s nekoliko vojaki v hifho flopivfhi, pofhtenimu Almarfkimu napove¬ dal , de ima povelje, ga s vfo njegovo drushino prijeli in na kraj njih prihodne namembe od¬ peljati. She toliko odloga Almarfkimu nefo dali, de bi nekoliko fvoje hifhne opravila ofkerbel. Per ti prizhi je mogel s Franzifhkam v eno, Kami- la s Evftahijo pa v drugo kozhijo fofti, in pre¬ den fo shaloftni pofli po vali nefrezho rasglalili, fo she s njimi oddirjali- 6 Kozini fte Lile saperte in tako narejene, de zlo nizh fvetlobe va-nje priti ni moglo. She zheterti dan fo le peljali, pa fhe nizh gorkiga nefo vshili; kar na enkrat vos, na kte- rim fe Kamila in Evhahija peljete, obhoji, ter fe vrata odpro. Bila je temna nozh. ,,Vun poj¬ te , 4 ‘ safhepta neki mofhki, ,,v beg fe fpuhite, na levo po gojsdu, smiram naravnoh . 44 Skerben dober duh, je miflila Kamila, na¬ ma je na pomozh prifhel, ter je menila, de fe tudi nje mosh in lin refhenja vefelita. Strahama grehe s vosa. ,,Dobro fe imejte, Bog vaji ob- vari , 44 rezhe mosh, ter hitro sgine. Kamila je zelo nozh s hzherjo po gohim, ftrafhnim gojsdu beshala. Ko folnze pride is sa~ gorja, vidite pred fabo v prijetni okoljfhini per- jasno mehize; ali oh! Almarfkiga in Franzifhka ni bilo nikjer ugledati. Evhahija je bila lilno shejna; ranjena noga, medlenje vlih mozhi fo mater perlilili na tratizi pozbiti. Bliso sraven je majhin potok po germovji fhumljal. Evhahija fe je vfa objokana materi is rok smusnila', ter je po gofhi do hudenza fhla. Ma¬ teri in febi kaki poshivitek in hladivne selifha ifkajc in smirej dalje po tihim gojsdu grede, saide. Velik hrah ji je ferze prepadel, klizati je jela, pa nobeniga odgovora ni bilo; na enkrat saflifhi dirjanje konj, komej fe osre, she fhtirji konjni- ki pred njo hoje, kteri s grosovitnim vpitjem „lukej je ,“ prehrafheno deklizo vhavijo, po tem s vcrvmi sveshejo. Sposnala je tihe, ki fo ko- zhijo, is klere je bila prejfhni vezher f fvojo materjo pobegnila:, fprcmljevali; po vlili udih fe 7 je trefla , in ker jo noge nizh vezh nefo hotle noiili, je na tla padla. Konjniki fo jo fprafhevali, kje de je nje mali. Ona pa kar nizh ni odgovorila. Ne shuganja in ne obljube nefo bile vftani le hefcdize is nje fpraviti, Ker je Evkahija obupno roke fldepo- vala, in savolj notranje britkoki vfa prepadena bila, in tudi filno jokala, fo preganjavzi menili, hzhi in mati lic fe v temni n dahi sgubile, ter sdej ena drugo ifhete; ko fo fe poprejfhniga Evlla- bijniga klizanja fpomnili, fe jim je to fhe bolj refnizhno sdelo. En konjnik jo je pred fe na ko¬ lena pofadil, in s njo s dirjal, drugi fo pa ffile- nili gojsd urno preiskati, vender fo jih drugi mogli f kozhijo zbakati, Evkahii fe je velika 6halolt flednjizh v tiho vefelje fpremenila, ko fo konjniki bres Kamile nasaj perdirjali, in po tem f kozhijo odrineli;-—nfifUla fi je, de fo she le mati oteli. Soparen poletinfki dan je bil. Evftabija jo bila fkorej vfa is uma ; v njenih perfih fo fe sbaloltni ojizhutljeji vojfkovali, Savolj vrozbine, ki je fkorej ni bilo prekati, in savolj sapertiga, nesdraviga sraka, kteriga je dihali mogla, je fkorej omedlela. Profila je poshirek mersle vo¬ de, al terdoferzhni fpremljavzi, je ji nefo hotli dati! Spomin Jesufoviga terpljenja ji je pomogel tudi to terpljenje s voljo prenafnati in premago¬ vati. Okoli dveh popoldne fo konje vkavili, de fo jih napafli, in de fo fpremljevavzi jushinali • Evkabija je pa mogla v kozini okati. V tem, ko jo. od vfih sapufheno prevelika folnzhna vro- zhina perpeka, nepokojno sadremlje, pa fe kma- lo fpet sbudi. Na tihama fe kozhijne vratiza odprd , eden is med Evkahijiuh fpremljevavao.v> 8 ftar, liv vojak k njej pogleda, ter jo ob kratkim nekoliko potolashi. Zhmerin fe ji je sdel, ter- dovratin in bres obzhutljivofti, kakor fe vezhi- del ftari rojfhaki dershe, defiravno nefo, kakor- fben je bil tudi ta, V fvoji obnafhi proti Evlta- hii fe je fkasal miloftljiviga in ufmiljeniga, kar je nje pobilo ferze ovefelilo. S ginljivo dobroferzhnoltjo ji je ftarzhik re¬ kel: ,,Vsemile to, dobra hzherka, poshivile fe in ne obupajte, Le na fvojo nedolshnoil in na Boga fe sanefite; on vaf gotovo ne bo sapuliil.“ S temi tolashnimi befedami ji je fklenizo (ali fiafho) vode s dvema Jemonama in eno pomo- ranzho podal. Potok hvalesKnih fols nefrezbni Evftahii ni perpuftil, notranjih obzhutljejev ftarimu vojfha- ku rasodeti. Le kdor v potrebi dobriga perjatla najde, kader fe ga nar menj nadja, li samore mifliti, kako fe je Evltahija ji dodeljene neu- pane dobrote svefelila. Evltahija je eno lemono v vodo oshmela, s drugo fi je pa sharezhe liza hladila, Obojno' ji je bilo v pokrepzhanje in v ohlajenje, po zhi- jnur je she dolgo žhafa hrepenela. Spet Ita dva dneva v Itrahu in upu minula. Na vezher drujiga dne fe je kozhija nanaglima vAavila. Ko fe je odperla, je mosh temniga obra- sa noter ftopil, Evllahii ozhi savesal, ji vkasal vun iti, ter jo je v liilho po vezh flopnizah pe¬ ljal. Po lem fo fe duri odperlc, in ozhi fo ji odvesali. Nefrezhna fe je snajdla v majhnim hramu, kteriga zherne dene fo jo fhe v vezhi shaloft utopile. Polomljena misiza, en flol in flaba po fielja je vfe, kar je bilo v hramu— pa kaj hramu 9 — jezhi bi rekel. Solse fo fe ji uderle, fprem- ljavza je profila, ji povedati, kje je, pa ne de bi bil kej odgovoril, je prozh hitel, ter duri jezhe saloputnil. Obupno fe Evftahija na pofteljo versbe, in milo proti nebu sdihuje. Zhes pol ure fe duri jezhe fpet odpro, in flushabnik revni jetnizi ne¬ kaj jedila pernefe, pa fkerbi ji ne pufte veliko vshiti. Ko je flushabnik odfhel, in duri sa fa- bo saperl, fe slezhena na pofteljo vleshe, kmalo terdo safpi, in fe fhe le drugi dan ob ofmih v novo britkoft sbudi. Solnze je she vifoko na nebo ftalo, pa nje¬ govi gorki sharki Evftahije nizh nefo oshivili 5 jczha namrezb je bila tako sidana, de je folnze farno svezher, in fhe takrat le malo noter pofi- jalo. Le sbiva vera v vfigamogozhniga vladnika nafhih pergodkov, ponishno saupanje v njega, kleri fhe tako britke folse v vefelje fpremeniti samore, kteri je tudi v temni jezhi nafh Bog, in kteri nam ob pravim zhafu gotovo pomozh pofhlje, s eno befedo — svesa s Bogam jo je sa mogla umirili, in le is tega nebefhkiga ftu- denza je ubogi Evllahii tolashba v revah isvirala. O velika tolashba bogoflushnofti! fladka zliu- dopolna mozh molitve ! kdo bolj obzliuti, de v nebelih isvirate, kakor po nedolshnim terpezlii, kteri fe s bogabojezhim saupanjem v vaji po- mozh poda ! Zhe mu ravno vfe pomozh odre¬ zke , zhe je tudi gotov rop ftrafhnih nevarnoft, mu vendcr sharki boshje milofti v temno jezho, v pulte ftrafhne pufhave, v globozhino morja pcrfijejo; s saupanjem v boshjo previdnoft ter- pezhlmu angclj miru na Hrani Hoji, ki rane brilkiga ferza manjfha in hitro osdravljuje, on 10 kashe f palmovo vejo v boljfhi shivljenje, v veah- noft, memo ktere vfe semljifke teshavc sginejo, in zhlovek s gorezho saupljivoltjo , kakor bi bil na tem fvetu she svelizhanfko vefelje okufil, po¬ prime roko nebefhkiga angela, de bi fe s njim tjekaj povsdignil, kjer ni vezh ne terpljenja, ne folsa, II. V kolikorfhne nesaflushene ftifke fo koli leto nedolshno drushino krivizhne svijazhine, ger- do mafhevanje, nezhimurni famoprid perpravili, ktere je fofebno Evllahija obzhutila, bi bila ven- dcr fhe tolike teshave f ferzhnoftjo preftala, zhe bi bila le s njimi Han fvojih dragih ftarfhev kej polajfhati samogla. Ali ona ni ne od ozheta, ne od brata kej vedila; de bi bil pa ta grad tu¬ di njina jezha, in de jih farno poftranfki sid lo tega velikiga poflopja lozhi, li fhe miflila ni. Ravno tako nepokojna je savolj matere bila, ker ni nizh od njih svediti mogla. Jesdizi, ki fo je ifkali, je fizer nefo bili dobili; ali pa ni mogla posneje v povfod naftavljene saderge preganjav- zov pafti, kali? Popolnama fpehano, bres vfe pomozhi, s ranjeno nogo je Kamilo v gojsdni puftoti sapuftila; ali jo je na zhudno visho Bog refhil, ali je shaloftno poginila, in njeno truplo jed divjih sverin poflalo ? Kolikorkrat fe je Evllahija takfhnimu shalolt- nimu domifhljevanju prepullila, in v teshavne dvome sabredla, je fladko sadremala; v fanjah fe je f Tvojimi ljubimi v grajfhini ob reki Garil- jani snajdla, in- fvojze objemajo, folse vefelja tozhila; pa ko fe je sbudila je vidila prizhujo^ 11 zhi, grosovitni ftan. Ko fo fe ji smiraj ravno take fanje ponavljale, jih je Evftahija sa navda- janje milolli in vfigamogozhnofti Boshje imela , vfak dan je s vezhim saupanjem miflila, de bo¬ do /polnjene, in njeno ferze fe je umirilo. Shell mefzov je bilo minulo, kar jo je vfak dan trikrat termafti ftreshej obifkoval, in ji fla- bo jedilo in vodo nofil. Kar befedize ni s njo pregovoril, in na vfako vprafhanje je molzhal. Ena farna Hvar ji je v ti shalollni famoti zhaf perkrajfhevala, in ta je bila pajik, ki je bil v Evftahijni jezhi. Shivalizo je lepo pervadila, jo krotko florila, in fe je žele ure s njo pove- felovala. Pa fhe to nedolshno vefeljze ji ni bilo dolgo zhafa pufheno. Neki dan fo jezhe pre¬ gledovali. Tudi k Evllahii nekej v to namenje¬ nih brizhev pride. Ravno v rasgovoru f pajkam fo jo nafhli. Komej eden prizhujozhih ugleda shivalizo, kar jo she flushabniku Are ti veli. Ev¬ ftahija joka in profi, ji vfaj to malo livar, ktero ima od vfih sapufhena tako rada, per shivlje- nji puftili. Pa nobeden je ni poflufhal, s sgo- voram, hram mora zhedin biti, je bil pajik rastert. Evftahija je fvoje folsne ozhi prezh obernila, in sgubo te male shivalize obshalovala, ktera ji jc ne malo britkih ur v famoti ofladila. Sama je bila sdej shalofti prepufhena, nizh tolashbe ni bilo vezh v njeno britko ferze, ka¬ kor vefela mifel na pomozhnika v vfih potrebah, kteri tudi nje ni puftil dolgo neuflifhane. Dvaj- fet let ftara, dobra in ufmiljena jezharjeva hzhi je od fvojiga ozheta pervoljenje fprofila ubogo, nefrezhno Evftahijo v jezhi vezlikrat obifkati, v kar ji je terdi mosh po velikrat ponovljenih profhnjah vender pervolil. Milovanj'c, ktero je 12 ko j pervikrat Evltahii fkasala, jo nje britko sha- loft iilno polajfhalo. Oh, lc takrat zhlovek ve ženo dobrih, sveftih perjatlov zhiflati, ko mu je od vhh ljudi odlozhenimu v terpljenji koperneti. Po pogoltnim obifkovanji Lavrete — tako je bilo jezharjevi hzheri ime —fe je Evltahijna sha- loft smanjfhevala. Nevedama je Evltahija fho nekaj slatov imela, ki jih je bila od fvojih lju¬ bih ftarfhev, kterim je bilo snano, de je njeno nar vezhi refelje na fkrivnim dobro delati, ob fvojim petnajliim godu, kteriga prasnovanje jim je bilo tako ogrenjeno, sa vesilo dobila. Sdej nefo farno prijasni pogovori zhafa krajfhali, te* muzh Evltahija fi je po Lavreti tudi marfiktere lepe bukve, barve, kilt (ali penseljz) in perpra- vo sa nar lepfhi shenfke dela kupila, v kterih rezheh je bila Evltahija slo umetna; ali ni ji bi¬ lo sadolti, farno febi delati, ampak tudi ferzhno fe je vefelila Lavreto vfiga tega nauzhiti, zhefar fe je ta tudi zhuda hitro uzhila. Ko fe je Ev¬ ltahija f fvojo uzhenko po vrednolli rasvefelovala in od saupanja v Boga, od krepolti (ali zhed- nolli) in neumerljivolti pogovarjala, fe je dufh- ni lian le tega, lizer dobriga, pa v veliki neved- nolli in priproltolli isrejeniga dekleta, fzhafama poblashil in sboljfhal. Evltahija zlo v jezhi fvo- jiga nagnjenja, dobrote fkasovali ni satirala; Lav- reta je marlikteri milodar fkrivaj ubosim poda¬ la, kteri fo f folsami hvaleshnolti nesnano do- brotnizo blagoflovljali. Shtir leta je Evltahija bres prollolti, od ozheta, matere in brata lozhena, v jezhi kopernela. Ne¬ ki vezher ob defetih fo fe duri Evaltahijne jezhc odperle. Klezhe je molila; fveta poboshnoll fe je fvetila na njenim obrasu, velike tcshave fo 15 jo obfhle, in savolj nesnanih britkih obzhutlje- jev je bila dalje po konzu oftala, kakor ji je bi¬ lo v navadi. Safhemljen zlil o vek je noter ftopil, kogar fe je vftrafbila. „Nizh fe ne bojte, ljuba Evfta- hijajo snshemljenez ogovori, „k vam prija- tel pride, njemu saupajte! Kmalo bo ura vafhe refhitve bila, jefl: fim baron Rikordam.“ ' „Rikordam?“ saupije Evflahija, ter kvifhko plane. „0 blagi, dragi perjatel! le hitro, kaj od mojih ftarfhev vefte? ali fhe shive, in moj brat Franzifhk? ali fo moja mati refheni ? u „Le liho, tiho! dobra Evflahija vefelje sakrivajte, fi- zer fe .bofle isdali, in moj fklep bo bres prida. Sovrashnik vafhe hifhe jo je tako svodi], de je bilo vzherej v sboru fklenjeno, vaf Almarfke vfe na fkrivnim pomoriti. To fim od nekiga fod- nika, fvojiga nar vezhiga prijatla svedil, kteri mi je koj po obfodbi povedal. Bersh fim fkle- nil, naj fe sgodi, karkoli hozhe, zhe mi tudi sa shivljenje gre, vaf oteli; kar nizh shaliga fe vam vfim nema sgoditi.“ „0 prijatel v ncfrezhi !- /£ je Evflahija rekla, in od vefelja trepetaje blasimu baronu na perfi padla: „In moja mati, ali fo odfhli preganjanju trinoga? Zhe fim ravno po vfi mozhi fkerbno vprafheval, vender nizh nefim svedil, pa gotovo fo obvarvani, faj fovrashnikam v rokah nefo.“ „Vfe, kar je k vafhimu refhenju potrebni- ga, je napravljeno, prkvi na dalje baron. Tu¬ di vafh ozhe in brat v tem pohifhtvu fedila. S Boshjo pomozhjo, ktera nedolshniga nikoli ne sapufli, fim terdiga jezharja omezhil, mi njune jezili odpreti. Jefl fim she s vafhim ozhetam in bralam govoril. Dva mosha, na ktira fe sa- 14 nefem, Lota o polnozhi po nju prifhla, in ju v blishnji gojsd odpeljala, kjer bo na namenje¬ nim kraji she vfe sa beg perpravljeno. Jeft pa, dobra Evftahija, vaf fam refbit pridem. Jczhar- jeva bzhi, klera v vaf, kakor farna pravi, fvet- nizo fpofhtuje, in nizh ferzbneji mem vafhiga refhenja ne sheli, mi je obljubila, ko je sha- loftni, vam odmenjeni ftan svedila, o polnozhi vafho jezho odpreti, in vfe po moji volji ofker- beti, naj fe ji she godi, kakor hozhe, fo nje befede, de bo le moja dobra Evftahija oteta. „Blaga dufha,“" je Evftahija djala, „kako fim v Hani ji to dobroto kdaj poverniti; ali do¬ brotljivi Bog, kteri mi je v mojih ftifkah tolasho in refhiteV' poflal, bo njeno hvale vredno delo poplazhal, in jo po fvojih angelih varoval . 44 Rikordam, komur fo fe per teh befedah folse po lizih uderle, ji da nekaj ponofhenih ob- lazhil, rekozh: „Vsemite leto obleko, v nji vaf nihzhe ne bo posnal, bodite ferzhni, dobra Ev¬ ftahija , le dve uri fhe, in bote oteti. Sdej imam pa fhe drugih opravkov, varni beg ofkerbeli . 44 Evftahija fe je v vefelji fvojiga refhenja in blishnjiga sdrushenja f fvojim ozhetam in bratam na kolena vergla, in njena dufha je v nar po- boshnifhi molitvi k Bogu, ozhetu terpezhih, in viru vfiga dobriga, puhtela. S britkim trepetam je polnozhi perzhakovala. Dvanajfta ura bije, blagi baron pred-njo ftopi, Evftahii sa feboj hiteti veli, in oteta je bila. Tiho in ne de bi ju kdo vidil, fta v blish¬ nji gojsd hitela, kamor fta imela tudi ozhe in brat priti. She je bila kozhija perpravljena, ob- varvati te nefrezhne. Pa komej fte dve mi¬ nuti minule, she baron koj tam bliso vrifh sa- 15 flifhi. Kdo bi fi po baronovih navedbah ne mi¬ nil, de neka Almarfki in Franzifhk f fpremljav- zama? Baron je fam fhel v germovje, od koder je fhum flifhal; Evkahija je per kozbii okala. Baron natihama vprafha, zhe ha ona dva, in ravno tako tiho fe mu odgovori, zhefar fc ni malo vhrafhil: de je namenjena refhitev isdana, fpodletela. Pobit k Evhahii hiti, jo naglo v ko- zhijo dene, in ji krabarna pofhepta: „Le hitiva, dobra Evkahija! le podvisajva fe.‘‘ Kar je mogozhe bilo fta hitela, in ko je dan napozhil, je Evkahija na baronovim obrasu ne- pokoj in krah ugledala. Dosdej ka oba molzhala, in Evkahija je milo djala: „Dragi, dobri perja- tel, sakaj tako hitite? kje ka moj ozhe in brat? oh meni fe velika nefrezba dosdeva, ali bo fhe dolgo zhafa hudobija zhes nedolshnok kraljevala ?“ Solse fo fe obzhutljivi Evkahii po bledih lizih ulile. Baron fi je persadeval, jo ulolashi- ti, ter je rekel: „Nikar, poboshna Evkahija, me sdej ne prafhajte pred dvema dnema vam ne mo¬ rem na nobeno vprafhanje sadovoljno odgovori¬ ti. Szhafama pa imate vfe svediti, do tikih mal v Boga saupajte, kteri vaf je doflej tako zhud- no ohranil, vaf bo tudi sanaprej fovrashnikov varoval . 1 “ Dva dni po begu je baron v kerzhmi (ali goknizi), kjer ka malo pojushinala, od ptujzov, ki fo fe ravno tam snajdli, svedil, de ga nafle- dujejo. Tega svediti fhe zlo miflil ni, febc in Evkahijo v nar vezhi nevarnoki vidi; pa po mofh- ko fe obnafha, fi rezhe papirja, zhernila (ali tinte) in pero perneki, in vef ganjen nckej ver- kiz napifhe, po lem papir vkupej sloshi, ga sapezhali, in v shep vtakne. 16 S Evftahijo naglo v kozhijo fcde, pa kar befedizc ne fpregovori, in bersh ko moreta, odrineta. Tretji dan svezher, ko fta v golt gojsd prifhla, fe je baron pred nadfledovanjem prega’ njavzov varniga miflil, ker fta bila dalezb od zcfte. Gojsd je bil bliso ognjobljuvniga Vesuva. Kot gofta megla fe je dim is njegoviga raspora valil, in ta rasfhirjena temota ni bila perpravna britkiga ferza polajfhati. Vef samifhljen je fhel baron nekoliko od vosa, pot vosniku odkasat, po kteri bo sdej pe¬ ljal , ko je komej fto ftopinj sa fabo vezh jesdi- zov s oroshjem ugledal, in ni mogel dvomiti, de bi ga preganjavzi ne bili ofledili. Bolj sa Evftahijno refhitev, kot sa fvojo fkerben, je prc- ftrafheniga dekleta urno s vosa vsdignil, ji ne- kej slatov v roko vtifnil, ter ji djal: „Bcshite v nar vezbi gofbo, lizer fva oba sgubljena, pre¬ ganjavzi fo nama sa petami. Vsemite leto pi- fcmze, ali profim vaf, de ga pred dvema letama ne raspezhatite; jeli moram naprej, naj bo kar koli hozhe, de fte le vi obvarovani; dobrotljivi Bog vaf tudi v leti divji pufhavi ne bo sapuftil, dobro fe imejte. 44 Ko je baron te befede isre- kel, je v kozhijo fkozhil, in daljej beshal. Evftahija fe je komej savedila, in smirej v vezhi gofho beshala. Safopena je do grizha prifhla, na kterim je od flabofti na tla padla. Kmalo po tem sagleda kozhijo, v kteri je bil baron; f kakfhnim ftraham je revna Evftahija vidila, kako jesdizi barona dojdejo, kozhijo ob- ftopijo, in ga morajo jo oberniti. Sirota od hvaleshnofti do fvojiga refhenika je hotla nasaj iti, s blagim baronam revni ftan delit, pa ko- zhija s jesdizi vred je kot blifk fpred njenih ozhi 17 sginila, in od vfih sapufheno Evftahi jo je v le¬ ti farno ti, is ktere ji ni bila nobena pot snana, nar vezhi britkofl prepadla. Sol n z e je she bilo v saloni, v gojsdu je mogla prenozhiti; verh te¬ ga je pa fhe njeno shaloft lirah tolovajev vek- fhal, Moliti ni mogla vezh, umolknila je pred Gofpodam, kakor jagnje; pa toliko sdihljejev, toliko fols, ktere je v britkolii v nebefa pofhi- Ijala, fveta gorezhnoft, f ktero je po tolashbi hrepenela, je bila tudi molitev, klera je hitro pred tron Boshje milofti, ki vfe prefeshe, in nizh neuflifhaniga ne pulti, perpuhtela. ni. Dva shaloft n a dneva Ita minula, njena pizh- la hrana, nekej palzhkov (ali dateljnov) in po- moranzh, ktere ji je baron dal, je povshila, in E vftahi ja je fhe smirej sraven gorezhiga Vesuva bila. Sklenila je nekoliko dalje iti, pa pot, kte- ri bi is te pufhave peljal, ifkaje, fe je v miflih tako sgubila, de fe je, kakor bi fe bila is fanj sbudila, vender le v pufiim famotnim kraji snaj- dla. Velika grosovitna tihota fe je po zeli natori fproftirala, in Evltahijo je nar vezhi otoshnoft prepadla. Vefeli dnevi, ktere je v ozhetovi hi- fhi preshivela, fo ji bili shivo pred ozhmi. Pri- hodnoft ji je bila nesnana in ftrafhna, ravno kot Vesuv, kteri je vfe pokonzhati shugal. Vfa pre- ftrafhena in oflabljena je na kolena padla , fer- zhno in' ponishno molila, ter fe je fkrivnimu boshjimu fklepu vdala, po tem pa slo trudna fladko safpala. Lepe fanje fo ji vshilo vefelje njene nedolshne ml a do (ti shivo pred ozhi Itavile; miflila fi je, de je v maternim narozhji, obd.a- 2 la na od ozheta in brata, ktcra fe ji perjasno na- fmehljujcta. Pa joj! ko fc jc sbutlila, fc jc pre- ftrafhila, ker fc ji »apiefti leteh ljubzhikov, ki jih je v fanjah vidila, nizh drujiga, kot putli kraji perkashejo. Sama od vfiga fveta sapufhena, bi bila fko- rej lakote poginila, nizh fi ni vedila pomagati, njena shalok je bila neisrekljiva. Tukej fe ji jc, kakor vfelej, dobrotljivi Kog, kteri likih, ki va-nj saupajo, nikoli ne sapuki, po vfim fvojim velizhaftvu rasodel, in kmalo je bliso febe lepo pelje saflifhala, ktero ji je ferze ganilo in s ve- felimi obzhutljeji napolnilo. Urno je kvifbko planila, in od fladkiga u* panja gnana tje hitela, od koder je pelje fli* fbala, ljudi ifkat, kteri bi ji pomagali; kar je nanaglima na prijetnim hribzu obkala, po kte- rim fc je zheda ovaz pafla. Komej fc samore s befedami povedati, kako fe jc sapufhena Ev- kahija lega rasvefelila. Kolika jc bila pa fhc le njena radok, ko je po tem belo oblczhcniga deklizha fvoje karoki ugledala, ki je bres fkerbi pod drevefam fede pela. Dvoje jagnjet je s rudezhimi trakovi okoli vratu pohlevno pred njo kalo, in ji kruh is rok sobalo. Ker je bila poprej od vfih sapufhena Evka- hija sdej nenadjama fpet k ljudem prifhla, je trepetaje hitela prekrafheno deklizo, kakor do- briga angela, objet, ter jo je prenozhifha in pomozbi v fvoji nefrezhi profila. Pavlina, tako je bilo perjasni ovzharizi ime, ji je, ker ji je ufmiljenje njenih karfhev do ubosih snano bilo, oboje obljubila, in jo profila, fe sa sdej f pal- zhiki in mlekarn pokrepzhali. Evkahija, ktcra je bila, ko je fvojo majhno hrano she poprej 19 pojedla, torej shc zel dan bres jedi, jo je sa roko primfhi sahvalila, velika folsa fe ji jc po bledih lizih idila, in sheljno je podeljeni dar vsela. Oh, kako ji je difhalo, jo poslovilo in okrepzhalo! „Dobri otrok , 44 rezhe Evftahija, ko fe je poshivela, „to delo ljubesni ti bo povernil ta, kteri je rekel: ,,Refnizhno vam povem, kar fte ftorili kterimu teh mojih nar manjfhih bra¬ tov , fte meni ftorili l“ „0 nikar ne govori od plazhila, fir.ota,“ ji odgovori mlada ovzhariza, „ali je fhe kaj ve- zhiga vefelja, kol dobrote fkasovati, in s nefrezh- nimi deliti, kar nam ljubi Bog da: ali mar nefmo mi kriftjani, kterih nar vezhi sapoved je ljubesen, tako delati dolshni? O ljubo dekle, ko bofh moje dobre ftarfhe posnalo, me ne bolh s nesaflusheno hvalo oframotovalo. Vidilo bofh po tem, kako fo perljudni, ljubesnjivi in do¬ bri ! kakor fvojo hzherko te bodo fprejeli, kru¬ ha pa imamo tudi sate dovolj. Le dobre volje bodi, nebefhki ozhe bo vfe prav naredil.. 44 „Amen,“ pravi Evftahija vfa ganjena, „nje- gove pota fo zhudne, in vfe njegove dela ljubesen! 44 Ko fte fe tako bogabojezhe pogovarjale, in po fefterno fosnanile, je fhlo folnze sa gorje, in njeni slati sharki fo le dimnati, kvifhko mole- zhi Vesuv, mogozhno prizho vligamogozhniga ftvarnika, fhe obfijali. Pavlina je Evftahijo obje¬ la , in jo sa njeno ime poprafhnla, ter fe je vefelila, de ji je ljubi Bog tako dobro feftro po¬ daril ; l in Franzifhk je pred njo hal, 58 sr a ve n nje pa ftari jezhar. „Vfo fvojo mozh sberi, draga feftra, pravi Franzifhk, de bofh urno s mano mogla pot refhenja hodili . 44 — „Pot refhenja ? 44 sdihne Evltahija, „in ti fi bres shelesja, Franzifhk ? 44 „Taka je , 44 pravi jezhar, „nafhiga obzhin- fkiga trinoga je Boshja roka sadela, jeft pa lim od fvoje ftrafhne perfege prod, sdej lahko po sheljah fvojiga ferza delam, ktero je vaju sho davno milovalo. Od velike ftrahote prepadeni, fo vli prebivavzi te rasvaline globoko v nar fpod- njeji obok slesli, tam fkupej prevdarjajo, kogar hi poglavarja isvolili. Samo tolikanj fo v pri- hodno fklenili, jutri ko fe sasori, ta kraj sapu- ftiti, ino vaju v Kalabrijo feboj vseli, kjer bo zhes vaju daljna fodba fldenjena. Kdo ve, v ka¬ ko hudobne roke fhe le po tem prideta. Ker lim vaju refhenje fldenil, salo tudi beshim is tega kraja hudobije in groše. V kak klofhter fe bom podal, tam zliaftivrednim ozhetam fkefan fvoje pregrehe fposnal, ktere lim permoran ilo- ril, in meni fkefanimu grefhniku bodo gotovo kak proftorzhik dovolili, v komur bom fvoje prihodne dni v gorezhi molitvi preshivel. Ven- der ne sgubljevajmo zhafa in tudi ne migljeja, salo de vaju, po farno meni snanim polu, is te pufhave ispeljem . 44 Zhe ravno terpljenje fhe tako slo nafhe zhutivnize prevsame, nam verider nar manjfhi ifkriza upanja fpet novo mozh v prihodno ter¬ pljenje doda. She farna mifel, refhena biti, je Evftahii duha vnela, hitro je kvifhko planila, in oba fta is jezhe sa ftarzam fhla. Skosi vezh podsemljifkih mollovshev ju je peljal, de fo de- lezh od rasvaline vun prifhli, in ko fe je dani- 59 * lo, fo she is hode prifhli, ter fe jim je od de- lezh perjetno svonjenje glalilo, ino mifel kmalo sopct med blage ljudi priti, jih je s velikim vefeljem napolnila.— Dalje, ko fo miflili, fo bili fhe od kraja, kamor fo perbeshati fklenili, ker fo mogli sa- volj mnogih potokov in prepadov veliko obho¬ diti. Napofled pa, ko fo njih mozhi fkorej o- flabele, pridejo v vaf, kjer fo fe , ko je ravno k boshji llushbi svonilo, na ravnod v zerkev po¬ dali, Boga vligamogozhniga sa fvoje zhudno o- liranjenje in refhenje sahvalit. Ko je boshja flush- ba minula, oba slo zhutila, kako potrebna jima je dobrotljiva podreshba, torej fe Franzifhk k opatu klofhtra oberne, komur ob kratkim fvojo pergodbo pove; ta zhaltivredni ozhe fo hitro fker- beli, de bi sravin klofhtra v kaki hifhi ne le farno perpravniga ftanovanja, ampak tudi po- ftreshbe ino po pre vidriofti tudi sdravnifhke po- mozhi dobila. Po tem fhe le, ko tla malo pozhila, obzhu- tita, kako slo fo ju predano terpljenje in fmert- ne teshave rasdelale. Obema je bila podreshba vrazha lilno potrebna, ino v njem da nafhla prav deleshniga perjatla, zhaditiga miniha, kte- ri je s umetnim vrazhilltvam prav ljubesni polno podreshbo fklepal. Nevarne bolesni fe ni bilo per nobenim bati, ker da le pofebne podresh- be in miru potrebovala, to pa da v klofhtru dobila; nju terdno saupanje v Boga je bilo tudi nar fladkejfhi mašilo tolashbe njunima otoshni- ma in globoko ranjenima ferzama. Koj pervi dan nju prihoda v klofhler je bila pofcbna fkerb Franzifbka, jadernika v Melino poflali, ljubim flarfhem nju predano terpljenje in frezhno re- 60 fhenje osnanit; pa fhkoda, jadernik je Lil ne- frezhin, kader hozhe neko reko pregasiti, v ker- nizo sabrede in vtone, ter fo fkerbni barfhi fhe smirej v shalobni nevednobi pergodka fvojih sgub- Ijenih otrok obali, in ravno tako ba tudi Fran- zifhk in Evbahija sako n j fporozbila od fvojih flarfhev perzhakovala. She drugi dan nju prihoda v klofhter je po vali velik hrup vbal. Truma vojfhakov je prifhla, in rasglafhalo fe je, de fo roparfko ba- novanje koj po Franzifhkovim in Evkahijnim begu rasdjali. Vczhi del tolovajev, kteri fo fe obupno hranili, je bilo pobitih, le malo jih je bilo vjetih, in zhe ravno slo ranjeni, fo bili na kolih perpeljani, de bi jih, zhe fe osdravijo, pravizi isdali. Per klofhtru truma poboji, ker je eden tolovajev uro blishnje fmerti obzhutil, in duhovna profil. Kako pazh krafhna mora biti fmertna ura zhloveku, zhigar dufho tolike pre¬ grehe teshe, kako shivo fo mu dopernefhene gnjufobe v migljeji, na komur je vfe leshezhe, v fpominu, ko na meji shivljenja in fmerti boji, kjer fe mu vrata odpirajo, kopiti pred fodni bol vligamogozhniga in pravizhniga Boga. — Tukej ga samore le fhe saupanje v Boshjo neis- merno milob obupa refhiti. O de bi fleherni zhfovek vef zhaf fvojiga shivljenja nad zhibobjo fvojiga sadershanja zhul, de ho f fladko tolasho, pred miliga fodnika priti, fvojo dufho isdihnil. Varujte fe vli, ki to poveb berete, od perve mladobitudi nar manjfhiga pregrefhka, smiram vezli, kakor val sa valovam jih ho nafledovalo, in grefhnik tudi nema vfelej tolikanj zhafa, pre- tezheniga fe fkefati in fpokoriti. Isgled savolj ran umirajozhiga tolovaja nam ozhitno kashe, 61 kako naf tudi v fredi ftorjenih pregreh fmert prehiteti samore, pokrepzhalo ga je tizer tola- shilo poboshniga duhovna, ali le preraslozhno fe je v obrasu umirajozhiga v idil o, kako ftrafh- na mora njemu biti poflednja ftopnja v vezhnoft. Franzifhk fe je sofizerjem, ki je vojfhake vladal, pogovarjati sazhel, ter mu je fvojo sgod- bo med tolovaji pravil, ktero je ta per ti pri- zhi sapifati dal, tudi mu je obljubiti mogel, fe koj po fvojim prihodu v Mefino per gofpofki oglati ti, de bi ji nova prizha njih ftorjenih hu¬ dobij bil. Potem fta fe lozhila, ko fta bila eden drusiga gorezhe perjasnofti sagotovila. Franzifhk bi bil rad koj s njimi proti Me¬ tini fhel, pa ga je Evftahijna flaboft sadershe- vala, in ni mu bilo mogozhe, jo farno tu po- puftiti; on fam bi bil rad fvoje ftanovanje v klofhtru sa nekoliko dni perdaljfhal, ako bi ga ne bili ftarfhi fkerbeli. Dobro fe mu je godilo per vrednih klofhterfkih mosheh, kterih umni pogovori in poboshno shivljenje fo njega smirej v poboshnofti in ljubesni do Boga vterdovali. Tu¬ di shelje nju refhenika, ftariga tolovaja, Pavla po imenu, fo bile fpolnjene. Opatu je vfe shiv¬ ljenje fvoje mladofti rasodel, ter fe je pokasalo, de je bil le sapeljan in permoran fe med ro¬ parje podati, nikoli ni ne ropal, ne moril, am¬ pak smirej s britkim ferzam sa jezharja flushil. Milovanja je bil vreden, in bi bil, kakor drugi tolovaji, v fmert obfojen, ako bi ne bil Fran- zifhka in Evftahijo is rok tolovajev refhil. Per- Ijudni opat ga je po ftorjeni, kefanja polni fpo- vedi sa klofhterfkiga brata vsel, kjer je tudi o- ftanek fvojih dni v ojftri pokori preshivel. Le na Franzifhkovo profhnjo mu je bilo perpufhe- 62 no, njega in fehro savoljo varnohiino snanja poti do Mefine fpremiti. Krat ino fehra le pre- vezh od blagodarnohi fvojih harfhev prcprizlia- na, pofebno na tako fvetim kraji, v kterim tla njih otroka tolasho ino pomozh dobila, ha od fvoje prihodne dedovine klofhtru delesh perpifa- la. Ker fo jima bili roparji vfe pobrali, sahavi Evhahija dragi perftan, ki ji je bil fhe ohal, de ha mogla potrebno potnino plazhati. Ker fe ni bilo vezh hudih nafledkov bati, jima per voli tudi vrazh fe na pot podati, in vfe, zhefar je bilo potreba, je bilo koj perpravljeno. Hva- leshno fe per zhaftivrednih minihih poflovita, ino potem greha s vefelim ferzam v Mefino. Defiravno je bilo lepo jutro, ko ha klofhter sapuftila, ino de fi ju je lih mikavnoh v nar obilnifhi rodovitnofli polja tihih krajev ovefelo- vala, fe je vender vgodni perkas hitro fpreme- nil. Hud vihar je temne oblake fim ter tje go¬ nil , kteri fo fe kmalo fvoje teshe snebili; desh je jel liti, ter je saporedama blifkanje f hrafh- nim trefkanjem sdrusheno zherne oblake rasfvet- ljevalo. Nanaglima fe konja fplafhila, ino vajetu neha vezh pokorna, kozhijash pade f fvojiga fe- desha, ino neprenehama ha pogermovji in kam- nji dirjala; dokler fe ni fprednje kolo sa deblo sataknilo, in voje slomilo. Sdaj ha fe fplafhena konja mogla vhaviti. Pavl in sa njim letezhi kozhijash, ha koj konja omogla, ter ju k dre- vefu pervesala, brat in fehra pa ha fe od hra- hu jvrepadena pod goho, od.deshja fhe ne pre- mozheno germovje , v travo ufedla. S pofled- njim hudim trefkam fo oblaki vfo fvojo mozh sgubili, le po malim fe je fhe med oblaki bli- fkalo, kteri fo fe proti morju vlekli. Kakor koli 63 delezh ozhi nefejo, ni bilo kraja viditi, kjer bi bili ljudje prebivali, vender fta mogla Pavl in kozhijash naprej , v kakfhni vali pomozhi ifkat, Franzifhk in Evftahija fta med tem v travi fe- dela; pozhali fo sopet oshivljajozhi folnzhni shari oblazhno nebo jeli rasfvetlovati. Sdej safhumi sraven nju v germovji, in mosh zhudne pofta- ve je pred nju ftopil. V premozheno in fter- gano halo je bil savit, njegove gole noge fo bile f flamo ovite, divje fkufhtrani lafje fo mu glavo in zhelo pokrivali, sraven je pa fho imel vfo obrafheno brado; debelo gorjazho je v defnizi dershal. Deliravno je imel brado in lafe rasmerfhene, je vender njegov obras mladenzha rasodeval. Bliso Franzifhka in Evftahije poftoji, ter ju s oftrim in ftermim pogledam ogleduje. Evftahija fe je slo preftrafhila; Franzifhk je pa fvoj famokref (ali pifhtolo) is sa pafa isle- kel, kjer je imel fkritiga. „Pufti oroshje, pregovori uni, deliravno ljudi po vli mozhi fovrashim, fe vender nikomur ni treba pred mano bati." „Kdo li pa, in koga hozhefh od naju?" „Kdo de lim, to vidifh. II e vri i berazh. Moji poprejfhni pergodki fo pa tebi malo mar. Kaj pa hozhem ? — Kruha mi daj, le toliko ga mi daj, kar ga mi je potreba, fvojo lakoto potola- shiti." „R.evesh nefrezhni! Rad li pomagam, kar morem. Na slat." ,,Zhe bi bil ti od morfkiga viharja na pufti otok vershen, kjer bi te le gole fkale obdajale, kjer na golim fkalovji fbe zlo zbajka fvojih jajz ne leshe, in ko bi ftrafhna lakota tvoje zheva kerzhila, in bi ti le ta slat oftal, ali bi fe ti # 64 mogel s njim nafititi? Menije fvet— ljudi pra- sin otok. She tretji dan farno lilije jem. La¬ kota me rasjeda; po okoljnih bajtah hm bera- zhil, ali fhe drobtiniza mi ni bila podelje¬ na, pfe pa fo vame fhuvali. Ljudje fo me od febe pahali, ker frezhni ne morejo revesha gledati. “ „Ubogi mosb! pomagati ti hozbem, te po* shiviti, oblezhi in ti saflushek dati, zhe mi fvoj poprejfhni Han rasodenefh.“ „Vender bres pogoja dobrotljiv ne morefh biti? kakor ptizh v kletki bi ti fhe poprej sape- ti mogel, preden mi tvoja roka jedila podeli ? Sa-fe ohrani fvoje milovanje, tudi ti fi zhlovek, ka¬ kor uni ; vfi Ite fi enaki. Od vlih lim na fvetu sa- pufhen. Ali kmalo bom pred vifhiga Sodnika ftopil, vfe satoshit, kteri hudobno s mano dela¬ jo; kar pizhliga kofzhika kruha mi vfa natora ne ponudi.^ Per tih befedah fo fe mu folse po obrasu vlile, in urno je hotel v gofhavo sbeshati, pa Franzifhk ga je s mozhjo udershal. „Pozhakaj fhe malo,“ mu rezhe, „in per vfigamogozh- nim Bogu ! kolikor samorem , ti bom pomogel.“ Ko je to isrekel, fo saflifhali konje dirjati, in lju¬ di govoriti. Pavl in kozhijash prideta f kmeti nasaj, rasbiti vos v blishnjo vaf perpravit; Pavl je tudi jedila sa gofpodo pernefel, po tem je pa vfe prefkerbel, vos poprej ko je mogozhe po¬ praviti. Ali pogled na lazhniga ptujza je bratu in feltri vfe jedi ogrenil, ter podalla nefrezhni- mu njima pernefheno jed. Viditi, kako sashe- ljene fo mu bile jedi, in kako fe fzhafama njegov temni pogled rasfvetljuje in mirneji po- ftaja, je nju ferza rasvefglilo. Pavl mu tudi zhu- 65 taro vina poda; to ga tudi vnovizh poshivi ino pokrepzha. „Hvala tebi , blagi mosh! ko bodo tvoje dobre dela pred Bogam tehtane, bo to med nar bolj imenitne fhteto. Sdej lim sopet mozh sadobil, dalje iti; morebiti, de dobim kaki gojsd, v kterim mi bo mati semlja korenin in selifh jeki podajala . 44 — ,,Tega nikar ! 44 odgovori Franzifhk, ter ga sa roko prime, „sanizhljiv zhlovek je, kdor po Tvoji smoshrtoki dobrih del ne dopernafha. Po mozlii te bom prefkerbel, in povedati mi morafh, kako de naj ti po po- tolasheni lakoti v drugih potrebah pomagam . 44 ,,Kaj pravifh ? 44 mu rezhe, „ti morafh pazh prav dober mosh biti, ker li bogat, in vender na ter- pljenje revesbev miTlifb; bvaleshno prejmem tvojo ponudbo , farno tolikanj mi daj, de ne bom la¬ kote terpel, in de Te bom imel ljudem perkasati. Sa vfe drugo zbutim The doki mozlii in ferzh- noki v Tebi . 44 Ko ka Te tako sgovarjala, To kmetje in ko- zhijash vos toliko svesali, de ka ga konja po- zbafu naprej peljala, gofpoda pa je sraven pefh fhla. Pofledama pridejo v vaf, kjer To v kerzh- mi (ali gokivnizi) neke zhumnate sa kan o vanje dobili. Tukej je bilo pervo Franzifhkovo opra¬ vilo, nefrezhnimu dobro pokreshbo in obleko prefkerbeti. Pavl prevsame to opravilo, in ko ka li brat in fekra malo pozhila, gre Franzifhk v kanizo ptujza, ter Te ne savsame malo, ko njegovo lepo mofhko pokavo sagleda; ravno ta¬ ko Te tudi Evkahija sazhudi, ko ga brat k nje perpelje. Sdej je bilo malo jedi pernefheno, tudi To Te kmalo pogovarjati jeli, ino per ti priliki ka vidila, kako lepo in prikojno Te ptujiz ve obnafhati. Ljubesnjivo ga oba Izlita , Tvoje 5 shelje jima rasodeti, kako bi mu bilo v prihod- no pomagano; nalafh mu pa fvoj primck (ali fvoje rodno ime) samolzbita, ker tudi ona nefta vedila, sa koga fe prav sa prav trudita. „Vefelju fveta fini fe odpovedal , 44 pravi Fer¬ dinand — tako je bilo ptujzu ime — „shelel fim na otok Malta iti, in tam v Maltefhki red kopiti; tode tudi ta pot mi je kasnujozha, pa pravizh- na roka Boshja saperla; 'sakaj vef moj rod je preklizan, Sato fe tudi reva begama po fvetu klatim, ker fi ne upam po meftih profiti, kjer bi me le vender labko kdo fposnal. Samo vama fe saupam. Vidva me ne boka isdala, in fe fhe zlo predersnem, vajno dobroto profiti, mi le to¬ liko od fvojiga bogakva podeliti, de bom mogel vfaj na kakfhno Maltefhko barko priti, kjer bi fe dal profil ga vojfhaka sapifati. Moj pogum mi je porok, de fe bo moje terpljenja polno sbivljenje v bojevanji soper nevernike konzhalo, ali pa de fe kmalo fpet do vifokoki povsdigne , ktere je moj kan vreden . 44 Oba, bral in fekra, mu obljubita po fvoji mozhi pomagati, vender fi vofhita, de bi ju f fvojimi poprejfhnimi pergodbami fosnanil. Fer¬ dinand , ki je nekej zhafa miflil, pravi: ,,Vfiga fe hozbem vama v snamnje fvoje velike hva- leshnolli saupati, de fim ravno fam per febi terdno fklenil, fkrivnok fvojih shaloknih pergodb feboj v grob sakopati . 44 „Moja rodovina fe med nar shlahtneji, kar jih je, fhteje , 44 tako je perpovedovati jel. „Ime- nitnok ino bogakvo bi bila moj prihodni delesh; edini fin s bogaftvarn obdarjeniga, in slo per dvoru zhiflaniga ozheta, bi bil tudi jefl. po nje¬ govi pomozhi nar imenitnifhi flusbbo lahko sa- 67 dobil. Bil Tim ljubzhek Tvojiga ozheta, pa oh! ta ljubesen je bila tudi vsrok mojiga Tprijenja , sakaj le prevezh je zhlovefhko ferze nagnjeno, mikavno vabljenje hudobije fledili, kakor pa po ternjevi ftesi zhednoki hoditi. Zhe Te tukej vfak naravni dar po vertnarjevo, kteri Tvojim zvetkam IVreshe, v dobro ne obrazha, zhe tukej The pre¬ velika persaneTljivok nar manjfhih preltopkov kal hudiga k mogozhni raki shene; o potlej pa gorje revni h vari, ktera bo sanemarjena bresnu nafproti peljana! Oh, le prevezh isgledov Trno she doshiveli, de je bila mehkushnok, is pre¬ velike ljubesni flarfhev do Tvojih otrok, letih nar vezhi neTrezha! — VTaki mojih otroTlikih, terma- llih shelj je bilo sadovoljeno, noben mojih pre- greThkov grajan, tudi Ti is med mnoge drushine ni nihzhe upal, Te zhes me pertoshiti; in tako Tim v neumni prevsetnoki sraltel. Ko Te je pa zliaT mojiga daljniga poduzhenja perblishal, To me po Tvetu poTlali, de bi, kakor To rekli, Tvo¬ je snanje pomnoshil, sraven tega Te pa napak ptujih ljudi pervadil. — S dnarjem prevezh pre¬ viden, T komur To me smiram sakladali, Tim ga po vTi mozhi sapravljal, de bi le Tvoji Tlaki Bu¬ shi 1; tako Tim prehodil FranzoTko, ShpanjTko, IngleThko in NemThko, kakor rasusdanez, komur ni bilo nizh predragiga, Tvojih shelj sadovoliti. Sa nekej let Tim Te na LaThko vernil, Tko- rej nizh bolj suzhen, na duhu in Terzu pa veT sdivjan. V Venetkah Tim Te vTelil pufta perzha- kovaje, in potem Tim Tklenil, Te k ozhetu nasaj verniti. Kar ni bilo vezh ne denarja, ne denar- Tkih piTem od doma. V vezh kupzhivTkih hiThah Tim popraTheval, pa Tim le negotove, zhudne odgovore dobival, fs te kiTke Ti nelim vedil po- 5 * 68 magati, ter od fkopzov veliko denarjev na po- fodbo vsamcm.“ — „Puft fe perzhne; slo fim fe vefelil tukej fvo- jo nemarnoft vnOvizh vganjati! Judje fo mi mogli fpet veliko denarjev pofoditi, sa ktere fini jim mogel po fheftkrat vezli perpifati. 44 „Sit klatenja med mnogimi trumami fhem, me je nefrezlia peljala v igrifhe , kjer fini veli¬ ko mladih ljudi imenitniga fianu dobil. Vd e le¬ ski I fini fe igre, ter fim vef fvoj gotovi denar so igral: fhe zlo fvojo slatnino fim sadnjizh salla- vil in sgubil. Skorej fim obupal; nato fim fe s nekim igravzam jel prepirati, gerdi priinki, f kterimi fim ga rasshalil, ga raskazhijo , in na prihodnji dan fi boj napoveva. Kako bi fi bil jed to mifliti mogel, de je ta zhlovek v brambi vifhi gofpofke! Posno po polnozhi fim fhel po- zhivat. Terdno safpim, nanaglima me hrum ras- plafhi, orosheni moshje v mojo ftanizo perrine- jo, ter me v imenu vifhi gofpofke primejo. S savesanimi ozhmi fo me v nefrezhno hifho pe¬ ljali , in v jezho vergli. O naj molzhim od groše tega ftanovanja, kjer le po redkim nefrezhni, ki je va-nj obfojen, dneva luzh ugleda, kjer je she sgol natolzovanje sadofti, njega hres fodbe , bres perpomozhka šagovarjati fe, na vekomej od ljudi lozhiti, in kjer vezhkrat le farno hudobni milovnik fvojiga fovrashnika toshiti in toshho f perfego poterditi fme, de je dolti, fe jetnika nizh vezh ne fpomniti, ampak ga v obupu koperneti pulliti. Gorje firomakam, po kterih Venefhki fkrivni fodniki fvoje roke istegnejo, in ktere fhe v daljnih krajih dofezhi samorejo! Tri žele leta fim per flabi hrani v gerdim podsemljifkim obo¬ ku kopernel, moje mozhi fo omagale, moj duh 69 je v shelesji lenobe vef oflabel, na pol mertev fim v jezhi leshal, kar fe ob nenavadnim zhafu duri odprejo, ter notri Ilopijo fhtirje moslije s oroshjem, mi kapo na glavo vershejo, ino mi vele sa njimi iti. Bil lim po vezh kopnizah peljan, in ko fo perkrivalo od mojiga oblizhja vseli, fe snajdem v 'velikim, f zhernim fuknam pregernje- nim sbiralifhu. Le pozhali fo fe moje od tri¬ letne temnote oflepljene ozhi sopet sunanjih re- zhi vadile, in tu ugledam per berlenji vifezlie lampe okoli zherne mise vezh belo obfhemljenih mosh fedeti, pred flehernim je fvillo bodalze leshalo, na fredi mise pa je kal krish in mcrt- vafhka glava, in zlies to dva krishcin leshezha mezha. Kakor podobe fo fedeli obfbemljeni ne- kej zhafa mirno, kar fe po tem poglavar smed njih oglafi, rekozb: „Vi ke velikih hudobij ob- dolsheni, ali preiskovati jih, ni nafha navada. V fmert bi vaf bili obfodili, ko bi vifhi fodba ne imela ufmiljenja s vafho mladokjo. Is persana- fhanja vam je bil zliaf dan, fvojo vek isprafhe- vati, in fe fvojih prekopkov fkefati, in tako sdej upamo vaf poboljfhane fpet s ljudmi sdrushiti. Ali gorje vam! zhe sopet v fvoje poprcjflino po- sheljivo shivljenje sajdete! Trikrat gorje vam, zhe rasglalite, kar je vifoka fodba zhes vaf fkle- nila, in kar fe v tem fodifhu godi! Na to nam mo¬ rete perfezhi, in nam gotovo molzhanje obljubiti. 4 „Strafhna je bila perfega, ktero fim koril, in mi bo tudi vef zliaf fvojiga shivljenja branila', kaj od unih fkrivnok rasodeti, ki fim jih v Tvo¬ jim dolgim kanovanji v tem krafhnim kraji sve- dil. — Ko je bila ta grosovilna rezil konzhana, fo mi fjiet kapo na obras vergli, ter me nasaj v jezho peljali s opombo, de bodo o polnozlii 70 po-me perfhli in me fpultili. Zhaf do polnozhi fe mi je dalje od vezhnoki sdel. Slednjizh fo fe duri jezhe odperle, in v halo savitiga fo me po donezhih mokovshih , in sadnjizh po prašnih, odrozhnih ulizah na breg morja peljali, kjer lim koj v zhelnizh kopih Per ti prizhi fmo odrinili, in s sasheljenim vetram jadrili, dohler fmo fled- njizh per Kamhii na fuho kopili. — Tukaj fo mi fpremljavzi mojo torhizo dali, ter. fo fe hitro v zheln vernili, mene pa famiga sapufheniga v nesnanim kraji popukili. Samo to moram fhe povedati, de mi je eden fpremljavzov na uho povedal, de bom v fvoji torbizi malo denarja sa prihodno popotvanje dobil. w „Moje pervo opravilo je bila fkerb, fe kam vfeliti, de bi fe od prekane kifke opozhih Do- 3)il fim prokor v kerzhmi, kjer fim kanizo na¬ jel. Moja merlizhu enaka podoba je ljudi pla- fhila , ko lim pa fvojo torbizo odvesal, in malo mofhnjo denarja islekel, fo bili koj k pomozhi perpravljeni. Bolan lim bil, pomozhi sdravnika lim potreboval, kteri mi je pofebno pozhilek in dobro pokreshbo perporozhal. — To je bil tudi nar bolji perpomozhik fvoje sdravje sadobiti, kar fo mi pa bili moji priljudni fodniki sa os- dravljenje podali, je bilo tako pizhlo, de lim le malo zhafa is-hajati mogel. Moja terdna natora mi je nar vezli v sdravje perpomogla, ali po- mankanje me je sazhelo kifkati; domiflim fe v fvojim shepu maliga drasiga perkaria, kteriga lim bil od fvoje matere dobil, in vedno na per- lih nolil, na kterim je bil pezbat mojiga rodu vresan. Oboje lim fhe imel, hresheta pofhljem 1< slatarjii, perkan , tako drag, ko mi je bil, v tej hudi kifki prodat.“ 71 „Kmalo je ftrcshej slatarja famiga napovedal, kteri je hotel s mano savolj perftana govorili. V llanizo ftopi, in per ti prizhi fe fposnava, ker je bil on doftikrat v hifhi mojiga ozlieta. „Sa Boshjo voljo! Ferdinandpravi, „fte vi tu- kej, in v takim ftanu?“ Dopovedal fim mu Tvo¬ jo nefrezho, on mi perftan nasaj da, verh tega pa llo statov is hvaleshnofti, ker je od mojiga ozheta vezhkrat lep dobizhek dobival. „Tudi to vam bodo, pravim, moj ozhe povernili, ka¬ kor hitro do njih pridem.“ „Kaj ? vi hozhelc — ali ne vefte nizh, kaj fe je ta zhaf sgodilo, ko fte bili v Venetkah saperti? — O gorje meni, de vam moram osnanovavez nefrezhe hiti! Ali savolj vafhiga shivljenja je potreba. Ne tolikanj vezh, kar bi s ozhmi trenil, fe ne fmete dalj v kerzhmi muditi. Perpravite fe na nar ftrafhneji rezh! Vafh o.zhe ne shivi vezh — hotel je eno nar shlahtnejfhih rodovin deshele pokonzhati, knesa je ogolulal, de je fmertno fodbo podpifal, ktera je jva k frezbi od njega preganjanih, ko fe je njih nedolshnoft rasodela, fhe o pravim zhafu fpodlelela. Vafh ozhe je bil potem k fodhi poklizan, gerde golulije fo na dan prifhle, in on je bil k fmerti obfojen. Obnoril je, ufhel in v valovih fmert naj del, na primorju fo nje¬ gov klobuk in plajfh nafhli. Vlih njegovih graj- fhin fe je knes polaltil, in ko fe je fzhafaina ras- glafilo, de je vafh flriz poglavar tolovajev, fo pa sato vfo drushino preklizali. —• Vi, ubogi Fer¬ dinand, fte revni, in vfaki lahko s vami dela, kakor fe mu poljubi. Kdorkoli vaf fposna, vaf utegne perjeti, ter gofpofki isdali. — Jeli vam kotizh v fvoji hifhi ponudim do perloshnofti da¬ lje j popotvali. t( 72 „Lahko fi sdej moj krafhni Han miflita. Ali bi ne bilo boljfbi, ko bi bil v jezhi fvoje revno shivljenje konzhal? Vfe moje lepo upanje velele prihodnoki je sginilo ; revnifbi lim meni vfaziga berazba. Bosbja fbiba sa mariiktero pre¬ greho me je bila hitro dofegla. 44 „Ofcm dni lim bil v hifhi slatarja fkrit, ali enkrat mi vel bled pove, de fo me fpasili, in per te prizhi lim mogel beshati. She fo vojaki hifbo obfedali, jeli lim pa fkosi fkrivne vratiza hitro ufbel, in ne denarja, ne oblazhila nelim mogel vkup fpravili. Srezbno lim v gofhavo prifhel, kjer lim le po germovji fkrival. Skle¬ nil lim, fvojiga ftriza poifkati, mu tolovajfko shivljenje odfvetovati, h zbimur ga je padez nafhiga rodu perlilil, ali vfaj od njega s denar¬ jem previden v drugi del fveta uiti. Ali tudi tukej lim preposno prifhel; kriza je hrela ubila, ino vojaki fo koj po tem tolovaje v njih kano- vanji polovili in pokonzhali.“ „Sapufhen fe sdej po fvetu klatim, in li ne upam kaki veliki vali perblishati fe, savolj ftrahu, de bi ne bil fposnan , in deliravno lim le kofzhik kruha prolil, fo mi ga vender povfod odrekli, dokler nelim vaju tukej v fvojim nar vezhim obupu dobil.“ Franzifbk obljubi, mu po vli fvoji mozhi pomagati, ter ga vprafha sa primek ; Ferdinand je pa profil, ga samolzhati. Zhudni obzbutljeji fo per ti poveki brata in fe- ftro obhajali, in nekaki dosdevek fe jima pred ozhi kavi; sdej poklizhe Franzifhk kariga Pavla k febi , ter ga vprafha, zhe ne ve primka tolo- vajfkiga poglavarja. ,,Kako pa, de ga vem, bil je od imenitne hifhe in fe imenoval Zhibolin. 44 Bratu in fekri je bilo sdej vfe snano. Ferdinand 73 je Lil lin fmertniga fovrašhnika Almarfke tlrushi- ne, tudi mafhevanje,■ ktero je Lil tolovajfki po¬ glavar nad njima fklenil, je Lilo sadofti snano, pa La vender fklenila sa nedolsLno terpezhiga profiti. Sdej fta fkerbela , de Li do perpravni- fhiga zbala fkrit obal. Kakor hitro fo vos le ne¬ koliko popravili, fo fe na pot v Mefino podali; Pavlu je Lilo pa vfe narozheno, kar je sa Fran- zifhkov fklep potreLniga Lilo, ino on je Lil Fer¬ dinandov flushabnik. Po ukasi je z Lei n najel, s Ferdinandam permorje oLjadril, kjer fta v Me- lapi na fuho ftopila, ter tukej drujiga Franzifh- koviga ukasa perzliakovala. Lahko li miflite, kako sbaloftne dni fo flar- fhi savolj fvojih ljubesnjivih otrok, in n ju prav nesnaniga pergodka preshiveli. Po vii mozhi fo fe oni in gofpofka trudili, ali vfe saftonj. Mati fo miflili, de jih Lo ta sguba v grob fpravila, ozhe Almarfki fo bili fizer ftanovitnifhi, ker fploh mofhki duh loshej terpljenje posemljifkiga shiv- Ijenja preftoji. V veri fo pomozhi ifkali, ktera farna nam samore zhudopolno mozh ob shaloft- nih dneh dati. Sosnanili fo fe s zhaftitim duhov¬ nim , fploh poboshni ozhe Ramir imenovanim , njegove perljudne pomozhi fo fe poflushili, Lres- upno mater s vfimi mogozhnimi tolashami vere umiriti, kar jim je fhe prezej po volji fhlo, ako ravno fo mati po tem fhe bolj jokali, zhe fo farni Lili, ino pred krishanim IsvelizLarjem fo sa fvoja otroka pomozhi profili. Franzifhk in Evftahija fta le predobro po- snala ljubijozhe ferze fvoje ljubesnjive matere, de bi ne bila umela, kakfbna neisrezhena slialoft njih ferze teshi, in slo fta fe bala, de Li pofeb- no njim ne bilo nevarno, tako neprevidama pred 74 Tvoje darfhc dopiti, sato Ha v daljni godivnizi o (la la , kjer (la lian Tvojih Ilarfhev na tanko ispra- fhevala. Kar da pa tukej svedila, ni bilo nizh vefeliga. Ko je pa Franzifhk od zhedivredniga patra Ramira flifhal, je k njemu fhel, Te mu fposnati dal, ter ga profil, darfhe na ve Telo fni- clenje perpraviti. Poboshni mosh The ni bil ni¬ koli tako vefeliga opravila doshivel, in f tako vefelim ferzam prevsel, kakor tega. Per ti pri- zbi je k Tvojima shalollnima perjatlama hitel, in ker je bila sguba otrok navadna goriza, Te je Ramir perloshnodi vefelil, jih Boshje dobrote in modre previdnolii opomniti, veliko sgledov jima je povedal, kako zhudno Bog poboshnc ljudi tu¬ di v nar vezhih nevarnollih po Tvoji vfigamogozh- nofti ohrani; smirej bolj Te perblishuje fvojimu zilju, s vefelim upanjem napolni nju ferza, in ko Ha Te mu she dofti perpravljena sdela, je dal, kakor To Te bili pogovorili, flushabniku snam- nje. Kmalo po tem Te duri odprejo, in notri prideta Franzifhk in Evdahija, ter (larfhe obja¬ meta. Preveliko ra doli popifati, bi bilo tudi The tako fpretno pero preflabo, in noben jesik nima doiti befedi, gorezhih obzhulkov njih ferz dopo¬ vedati. Sadnjizh To Te vefelja sjokali, in jesik je sopet mozh dobil, Tvoje obzhutke s befedami po¬ vedati. Per ti prizhi To jadernika k Itarimu per- jatlu Rikordamu poflali, kteri je po hitro do- konzhanih opravilih perhitel f Tvojimi nar vezhi- mi perjatli Te rasvefeljevat. Nizh drugih go¬ dov ni bilo povabljenih, fklenili To namrezh dan fvojiga sedinjenja The le zhes nekoliko mirnih dni po prasnifhko obhajali; tudi To The farni Tabo prevezh opravili imeli, in tolikanj To fi The ime- 75 li dopovedovali, de fe nefo radi od drugih mo¬ liti dali. Ro fta Franzifhk in Evbahija fvoje sgodbe, kolikor je bilo mogozhe sloshno perpovedovala, ju je pater Ramir vedno opomnoval, kako vid¬ no fe je Boslija roka nad njima resodela; per- ftavita tudi zhudno fuidenje s Ferdinandam. Slo fo fe savseli, in ganjeni fo bili savolj njegoviga nesaflusheniga pergodka, in grof Almarfki je fkle- nil nefrezhnimu per knesu gnade /profili5 Ri- kordam je pa menil, de bi bilo boljfhi, njemu to opravilo isrozhiti, ker ni le vfak dan per kne¬ su , ampak je tudi per njem v pofebni milobi, tudi mu je bila nar bolj perloshnob snana, kdaj de je dobri, pa ojftri in pravizhni gofpod nar bolj per volji, mu njegovo profhnjo dovoliti. Njemu fo ta opravek isrozhili, ali' soperni na¬ kloni s drujimi dvori fo knesa ravno sdej v ne- voljo topili, tako de ni bilo varno, fe ta zliaf njegovi milobi perporozhati. Ko ba Franzifhk in Evbahija sopet prifhla , fo fe ljudje savseli, in kakor popred nju sguba, fe je tudi sdej nju prihod po vfi Metini rasgla- jfil, in vfa gofpoda fe je gledat rinila otetih, vedno ba bila kam povabljena, sadnjizh je pa tudi knes ukasal, de naj na dvor prideta. Per- jasni Rikordam je dobikrat pofkufil per knesu kaj opraviti, ali vef njegov trud je bil sabonj, ga na bolji mifli v ti rezhi perpraviti, ker njegova na¬ vada ni bila tudi en laf od fvoje befede odbopili. Ferdinandova frezhaje fizer bres knesove gnade tudi v rokah bogatih Almarfkih bila, ali leti blagi nefo bili sadovoljni, fvoje dobro delo le na pol boriti, tudi zhab in probob mladiga mosha mora pred ljudmi opravizhena bili, in v to je 76 Evkahija perloshnok obernila, ko je bila farna f kneshnjo vzhumnali, pred njo poklekne, ino prav perferzhno nefrezhnimu Ferdinandu milo- ki profi, ter vfako fvojih befedi imenitni gofpej tako na ferze poloshiti ve, de gofpa slo ganjena obljubi fvojiga gofpoda sa-nj profiti. Potolashena drushina fe poflovi od dvora, ter gre v fvoje ftanovanje. She zhes malo dni je bilo fprafhevanje po itikordamu ukasano, de bi bila Ferdinandova rezh vnovizh s vfo ojftrofljo preifkana. Ko pa preklizanimu ni bilo perpu- fheno na dvor priti, ha dva poflanza k njemu prifhla, ga vfe na tanko isprafhat, in njegovo govorjenje sapifat. Rikordam je po fvoji mozhi to rezh ofkerbel, in Ferdinandova nedolshnoh fe je fkasala; tode praviza savoljo pregrehe nje- goviga ozheta ni fmela vliga fpregledati. Knes je flednjizh fklenil, de Ferdinand ni lizer vezh preklizan, vender pa mora ime Zhibolin prav saterto bili, in de fe ima on sanaprej od nekda¬ njih ozhetovih laflin Ramefhkiga grofa imenova¬ ti , tudi mu je bil del perhodkov njegoviga ozhe¬ ta povernjen, vender le, zhe bo v Maltefhki red ftopil, kar je she poprej njegov terdni fklep bil. Tako je Ferdinand veliko vezh sadobil, ka¬ kor bi fi bil predersnil upati, ino kako mu je fhe le potlej moglo per ferzu biti, ko je svedil, de ima vfo fvojo frezho tiki drushini sahvaliti, ktero ka njegov ozhe in kriz nar bolj pofhko- dovati, fhe zlo ob shivljenje perpraviti ho tla. Tu¬ di pravda Almarfkiga je bila dokonzhana, pravi¬ zo je dofegel, in njegovo she tako veliko boga- llvo fe je po tem fhe bolj pomnoshilo. Sklenili fo, na fvoj grad ob Gariljani fe prefelili, ter fe* od tega mirniga, rajfkiga kanovanja nizh vezh 77 ne Jozhiti. Ferdinand fe njih perjasnimu vablje¬ nju, tje jih fpremiti, ni mogel vkavljati, fklonil je ledej fe tam per tih bogabojezhih ljudeh sa fvoj prihodni kan perpravljati. Zhes grosovitne gore in po goftih gojsdih je pol peljal, ali doki fo bili sdej previdni, fe ne bres varhov na pot podati. V nekim teh velikih gojsdov, ker bi do vezhera do nobene hifhe ne bili prifhli, fo na perjetni, s vifoko travo porafheni tratizi obkali, fe s merslimi jedmi, ki fo jih feboj vseli, po- shiviti, ino trudnim konjem zhafa sa pozhitek dati. Vefelo fo fvojo malizo pojedli, in ofnove sa prihodnok delali, kar pef, ki fo ga feboj imeli, salaja, ter Pavl do germovja hiti pogledat, kaj de je. S gromezhim glafam sapove pfu molzhati, in ga f fvojo palizo umiri, sa roko perpelje kmezhkiga dezhka, kteri fe je od lirahu pred hu¬ dim pfam po vlim shivotu trefil, in kakor je bilo viditi je slo obloshen jerbaf nefel. Stari grof mu perjasno veli blishe kopiti, in de bi fe vezh ne bal , sapove pfu, vlezhi fe, kar je tudi pef per ti prizhi vbogal. Bil je prav perljudin mla- denezh, kteri je drushbo proko pogledoval, in ni fe dal dolgo Jiliti, njemu ponujen kofzhek poli¬ že hvaleshno vseti. „Kaj ne, de ii ti is blishnje vafi?“ ga vprafha kari grof. „Tako je, moj go- fpod,“ mu odgovori odkritoferzhno, „ne morem fe sadoki zhuditi, tukej tolikanj ljudi dobiti, ker fe pazh malokdaj kdo v ta kraj sgubi.“ ,,Kaj tukej ni varno ?“ „Menim de. Vi miflite, zhe fe je treba to¬ lovajev bati? O gotovo ne, tu ni navadna zefta sa popotnike, tudi fo prebivavzi te okrajne tako revni, de fi hudobneshi per njih nizh ne upajo dobiti, she veliko let fe od take nefrezhc tukej 78 ni flifhalo, kakor fo moj ozhe od drujih krajev vezhkrat perpovedovali. Pa kakor vidim, fte vi na poljfko pot safhli, ktera bo kmalo tako oska, de fe s nobenim vos a m ne more naprej, slo fte safhli, dobro uro hoda fe bole nasaj peljali, predin fe bote na pravo zefto saviti mogli, in tu¬ di ni miniti, de bi vi pred polnozhjo do kraja prifhli, satorej vam fvetvam raji v nafhi vali oftati, sakaj mi kmetje fe prezej dobro na vre¬ me saftopimo, in predin fe popolnama trna flo¬ ri, vaf utegne huda ura prenagliti . 44 „Hvala ti bodi, ki fi nam to povedal 4 *, rezhe grof, „na, vsemi - ta denar sa plazhilo fvojiga opomnjenja, po kterim fe bomo mi ravnali . 44 „Kako fe pazh blifklja in fvetli, gotovo fim nar bogatejfhi fant v vali , 44 pravi dezhek. „Ali bi nam hotel pot k fvoji domazhii po- lcasati ? 44 ga vprafha grof. „Perferzhno rad, zhe le pozhakati hozhete, v eni urizi she nasaj pridem, in do tiftiga zha- fa fe ni hude ure bati , 44 mu odgovori dezhek. „Kam , 44 vprafha grof, „morafh pa fhe iti ? 44 „Daljej med gorje k poboshnimu ozhetu Hie¬ ronimu ; tukej mu nefem hrano, ktero mu vfa vaf od tedna do tedna pofhilja . 44 „Kdo pa je ta ozhe Hieronim ? 44 „Nizh vezh vam ne vem od njčga poveda¬ ti, kakor de je liv ftarzhek, zhigar glavo le fhe kakfhin bel lafzhik pokriva, ali njegova fiva bra¬ da mu feshe noter do pafii, f kterim je njegova debela hala prepafana. Tam na gori v luknji ftanuje, njegova poftelja je liftje; revni mosh je v kratkim vef oflepel, ino bi mogel lakote umre¬ ti , zhe bi ga mi od fvojiga ubofhtva ne redili . 44 „Vender bi fe ga imeli ufmiliti, ino mu v 79 fvoji vali kaki profiorzhik pervofhiti, de bi vfaj blishej zhlovefhke pomozhi bil.“ „Dragi gofpod, to bi fe bilo she davno sgo- dilo, fofefka fe je pogovorila, debi mu žela ob¬ zidna sloslmo sldvljenje perpravila, ali tega on nozhe, ter pravi: Revfhina ino potreba Ite me¬ ni odlozhene, in ko bi. ravno fhe lio let tukej koperneti imel, bi mi bilo vender fhe le pre¬ malo zhafa, fvojo Itorjeno krivizo /pokoriti. No, pravijo moj ozhe: Komur ni fve to vati, mu tudi ni pomagati; jeft pa tega ne morem verjeti, de bi bil ta poboshni mosh, ki smiram moli, kdej toli¬ kanj hudobij Itoril. — Ali ozhe pravijo : de vfak zhlovek fam nar bolj ve, kaj mu ferze teshi. Ne samerite, jeli moram k ubogimu Hieronimu hiteti, ker vzherej savolj prevelikiga deshja ne- fim iti mogel, me bo gotovo she teshko per- zhakoval, in bo she lazhen. Zhe me pozhakate, bom fkufhal kmalo nasaj priti, ter vam bom pot v vaf pokasal. 44 S temi befedami beshi mladenezh tako hi¬ tro, kakor mu je le polni jerbaf perpultil, ino fe je kmalo v goltim germovji sgubil. Veliko fo od ftarzhika govorili, kteri tukej tako famotno ino teshavno na leti pulti gori ftanuje, de bi fvoje poprejfhne pregrefhke fpokoril. Almarfki grof je menil, de per tako ftanovitnim kefanji in pokori dobrotljivi Bog gotovo tudi nar vezhi- mu grefhniku fvoje nefkonzhne milofti ne od¬ tegne. Med tem , ko fo fe tako menili, fo fe hlapzi trudili, vose na oski poti oberniti, de fo pa to ftorili, fo mogli vfe raslosbili, per tein je pa vezh zhafa preteklo, kakor ga je mladenezh sa fvoj sopetni prihod potreboval. Napofled pride ref shalolten. Grof fprafhujc, kako fe poboshnimu Mic- 80 ronimu godi; ali ta jo s ramama p omajal, in folsnc ozhi brifal, ter pravi: ,,Starzhek je she tako flab in bolan , de gotovo dolgo ne bo shivel.“ Serzhno je obshaloval, sanaprej od njega nizh vezh uka od Boshje ljubesni do poboshnih otrok, kako jih Bog ofrezhuje, in nevarnoll varuje, flifhati. V takih pogovorih fo v majhno vaf prifhli, ktera je lizer veliko revfhino fvojih prebivavzov rasodevala, pa jo je bilo vender savolj fnashnolli lepo viditi. Tudi fo dobili prenozliifhe ino pod- ftrefhje sa vosa ino konje, zhigar je oboje slo potrebovalo, pofebno, ko fe je she hudo vreme, kakor ga jim je bil kmezhki dezhek napovedal, she perzhenjalo. Mirno fo tukej pod flreho fcdeli, dokler je sunej gromelo in trefkalo, ino desh fzurkama lil. Grof Pavlu veli, sa vfe jedila, kar jih je bilo v vali dobiti, prefkerbeti, dobro vezherjo perpra- viti, ino vli v vali fo li persadeli, imenitnim go- ftem f potrebnim pollrezhi. Mladenzhevi Itarfhi, fodniki in perfesheni moshje fofefke fo bili k je¬ di povabljeni. Dolgo zhafa fo fe dobri kmetje branili k miši fe vfelli, ino fe nefo mogli dofti prezhuditi perljudnofti tako imenitne gofpode. Zeli drugi dan je fhe deshevalo, kar jih pa, ki je ravno nedelja bila, nizh ni sadershevalo, k boshji flushbi v malo zerkvizo iti. Tudi tukej je bilo vfe v redu in fnashnofti, deliravno fe je povfod revfhina fledila. Fajmofhler fo prav po- boshno pridigovali, bili fo zhallivredni ftarzhek, njih ponafha je bila slo poboshna; pergodbo ufmiljeniga Samarijana fo raslagali, in fo poflu- fhavzam tako ginljivo na ferze govorili, de fo fe vczbi del vli jokali. Ravno tako poboshno fo po tem fveto Mafho brali; ko je minula jih je 81 grof f fvojo druslibo obifkal. Bilj fo, kakorfhnc fo jih tudi vfi posnali, prav uzhen in zhallivreden duhoven. Grof fprafhuje na tanko okoljfhine fo- fcfkc, tudi po zerkvenim premoshenji, in poka salo fe je, deje oboje revno. Satorej je veliko denarjev k pridu zerkve perpifal, in ravno toliko je revnim k poboljfhiku podaril. Tako dobrrt delo ni moglo fkrilo oftali, tiari in mladi fo fe rinili, fe mu sa te nenadjane dobrote sahvalit. Evtlahija je shelela, predin bi prezb fhli, fhe pufhavnika na gorji obifkati, vfi drugi fo tudi v to dovolili; gofpod fajmofhter fo farni sheleli, jih fpremiti, de bi ga morebiti vendcr pregovorili, lohkejfhi shivljenje naftopili, ker fe je bil she slo pokaral, grof Almarfki je tudi ob¬ ljubil k temu perpomozhi. Ker fe je prihodni dan sopet isjafnilo in svedrilo, in ker fe jim fhe ni domu mudilo, fo fe vfi fkupej na pot podali. Pavl in fiushabnik tla veliko hrane ne- fla, kmezhki dezhek jim je pa pot do pufhavni¬ ka kasal, ino fe je perferzhno vefelil, de bo nje¬ gov tiari perjatel in uzhenik, kakor ga je ime¬ noval , sdej dobrote vshival, menil je namrezh fantizh, de bo pufhavnik sanaprej v vali ftanoval. Slo teshavna je bila pot v goro, kjer je fivzhek ftanoval, fhe bolj pa sato, ker je savolj deshja polselo. Plesanja navajen je kmezhki de¬ zhek naprej hitel, ali komej fe je nekej zhafa v ftanovanji pufhavnika pomudil, fe she plakajozh verne. „Mertev je!“ savpije: „mcrtev! mersel in o- terpnjen leshi na fvoji poftelji.“ Sdej vfi hite v luk¬ njo, pershgejo luzh, ali ftarzhek je bil she mer- lizhu enak. Gofpod fajmofhter ga sa roko pri¬ mejo. ,,She zhutim gorkoto, pravijo, morebiti je fhe mogozhe, ga k shivJjenju obuditi.“ Grof je 82 imel mozhno mašilo per febi, ktero je fajmofh- Iru podal, s njim fo mu fenze dergnili, in kma- lo ga slo sdihniti saflifliijo. „Kje fim, 44 pravi liho, in kdo je per meni? 44 Fajmofhter pravijo: ,,Jelt, ti v hudim hoji pomagati/ 4 „Bog vaf fprimi, tolashnik ob fmertni uri! Oh molite sa-me, zha- ftitljivi ozhe, in ako vam je mogozhe, pofhljitc porozhnika na grajfhino ob Gariljani Almarfkim, ino jim povejte, de je njih nar vezhi fovrashnik Zhibolin, ki je jezhi in valovam odfhel, tukej fkefan in fpokorjen fvoje sliivljenje fklenil; Bog mi ho odpufiil, naj me v grobu ne preklinjajo. O moj fin , moj ubogi Ferdinand ! 44 „Ozhe !“ vef v shaloft vtopljen 44 pravi ta: „vafh Ferdinand je tukej, in vaf profi vafhiga blagoflova. 44 Sdej po- fhlata fjepi ozhe njegov obras. „Gotovo, po tem sahrope, to je obras mojiga Ferdinanda! Blago- flovim te jeli fkefani grefhnik. — Oh Almarfki! 44 „On me jeofrezhil, pravi Ferdinand, savolj nje¬ ga nifim vezh preklizan; vfi Almarfkovi fo tu¬ kej, ljubi ozhe, okrog vaf shrani. „Tebi odpu- fiiti, 44 pravi Almarfki, in vfi fo mu po tem roko podali; nato Itarzhek trepetaje fvoje roke kvifh- lto vsdigne : „0 Bog! kako nefkonzhna je tvoja milofl, rezhe f tihim glafam. She v shivljenji mi dodelifh frezho, de preganjani ne le meni, fvojimu preganiavzu, odpulle, temuzh tudi mo¬ jiga fina ofrezhe, in meni tako poflednjo ftopnjo is tega shivljenja polajfhafh. O fprejmi, vezhni Bog, miloftljivo mene fkefaniga grefhnika, in ne pahni me vekomej od fvojiga oblizhja/ 4 — Sdej je vtihnil, vefeli nafmehljej je njegovo ohlizhjc obfhel, ter fe je njegova dufha f tihim sdihlje- jem lozhila. Vfi fo umolknili, le sdihovanje pri- zhujozhih je to tihoto konzhalo. Zhaflilljivi du 85 hovcn fo pervi Tvoje mifli sbrali, ga The enkrat blagoflovili, in po tem druge tolashili. Drushba Te je shaloftno vernila. Nato fo kmet¬ je po merlizha prifhli, in fo ga sunej pokopalifha pokopali, dokler ni po nadleshnih profhnjah Al- marfkiga knes dovolil, mertviga od prekliza od- vesati, ter ga na blagoflovljenim kraji pokopati. Grof fe je she f fvojo drushino na pot proti fvoji grajfhini podal, kamor fo tudi bres nefrezh k vefelju fvojih podloshnih prifhli. Zhes nekej dni fe je Ferdinand per fvojih dobrotnikih poflo- vil, de bi v Malto fhel. Prav mirno fo nekej let preshiveli, in vedno fo fvojimu perjatlu Rikordamu pifma pofhiljali, in jih tudi od njega dobivali. Zhes nekej zhafa je Rikordam, ta miru in po- ftreshbe potrebni mosh, flushbo puftil, in je fhe fvoje prihodne dni per ti sdej frezhni drushini preshivel, ktero je on, ker je bil vdovez bres otrok in forodnikov (ali shlahte) po fvoji fmerti 1 fvojim velikim bogaftvam prav slo rasvefelil. Dolgo zhafa she grof ni dobil nobeniga pifma od Ferdinanda, kar sve po nekim perjadi, deje lifli red vezh oroshenih bark od Malte poflal, de bi Turfhke morfke tolov aje pobili in polovili. Kmalu potem je pa tudi pifmo od vaj voda dobil, v ktc- rim mu je ta nasnanil, de fe je Ferdinand per lem opravili prav flavno obnefel, in de fe je prav po vitefhko bojeval; ali fhkoda, de je kmalopo sadobljeni smagi savolj prejetih ran zhallilljivo fmert ftoril. Vli fo ga slo obshalovali. Evflahijo je vezh blagih mladenzhev is nar imenitnifhih hifh fnubilo, ali njeno obzhutljivo ferze ni bilo sa nobeno posernljifko ljubcsen vnelo; 1 na njenim lepim, jafnim obrasu fe je ncdolsh- noft fvelila, de fo fe ji le f fpofhtovanjem blishali. 84 Franzifhk fe je fzhafama f poboshno gofpo- dizhno oshenil. Almarfki in Kamila fta fhe fladko vefelje doshivela, vnuke in vnuknje peftovati, pre- din fta fe v deshelo vezhniga miru prefeiila. Oba fta ob enim dnevi umerla. Evftahija je pa po frnerti fvojih slo obshalovanih ftarfhev v klofhter fhla, in je bila nuna per fveti Urfhuli; tudi Lavreta in Pavli¬ na, ktere fte vezh let per njej shivele, fte po nje¬ nim isgledu nune poftale. Evftahija je klofhterfka opatnja slo ftara umer¬ la, in ljudje fo jo po fvetnifhko zheftili. She dan da- nafhni fe od njene imenitne in poduzhljive sgodbe kmetje tiftiga kraja v vezhernih kremljih pogovarja^ jo, is kterih poveft je Nemfhki pifavezvfe to sbral in fpifal. Le fhe tega hozhem opomniti fvoje ljubesnjive • bravze in bravke. — 0 ne denite teh bukviz pred is rok, dokler vliga dobro ne premiflite. Dofti per- loshnoftbote v njih dobili, Boshjo vligamogozhnoft, in njegovo modro previdnoft v zhlovefljjuh pergod- kih moliti. Pomiflite, v kolikih ftifkah in nadlogah fe je Evftahija snafhla, preglejte vfe ftopnje njeniga shivljenja, in bote vidili, de v nar vezhi revi, s ne- varnoftmi obdana, zlo ko ji je bila nar saframljivfhi fmert shugana, ni nikoli zhednofti sapuftila, nikoli ne jenjala v Boshjo miloft upati, in kako zhudno je bila vfelej od Boshje roke obvarvana. Ravno tako bote vpergodkih Zhibolinfke drushine tudi vidili , kako nesapopadljivo Bog fvojo kasnujozho roko u- dershuje, in tudi nar vezhimu grefhniku zhaf fkefa- nja in pokore ponuja. Vsemite ii k ferzu, ljubi moji, Evftahijno sadershanje, pofnemajte jo v vlih soper- noftih, in zhe fe bo po tem kal dobriga v vafhih ne- fprijenih ferzih bolj vkoreninil, fe bo frezhniga fhtel le vafhe frezhe sheljni pifar.