Poštarina plačana. Štev. 34. V Liubljani, petek dne 21. avgusta 1925. Posamezna Stev. Din 1«-Leto VIII. Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo,.Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Naročnina: Ce<. polletno Din 15-—, celbiBuio um au-—. Naš kmet noče druženja z radičevci V Zagrebu se je po vojni v glavi Stepana Radiča porodil «program» naslednje vsebine: «Nikakih davkov, nikakih vojakov, proč s kraljem, proč s Srbi, živela republika, -ečni mir in kmetska vlada.» Raca na vodi, to pa to. Zaskominalo se je hrvatskim od vojne in skrbi izmučenim seljakom in pristopili so k Radičevi stranki. Hrvatski kmet je dobričina. Služil je avstrijskemu cesarju pohlevno in umiral zanj skozi stoletja na nemških in laških bojiščih. Pod Avstrijo je tudi Stepan Radič bil za avstrijskega cesarja in je skladal celo bojne pesmi. Ko pa so Radiča zaprli, ga je minil ves pogum, kajti grozilo mu je, da bo obsojen zaradi veleizdaje na več let ječe v Lepoglavi. In tedaj je novi «Gubec» izjavil, da je smešno, če je kdo mislil, da je on za republiko in proti davkom ter proti vojaščini. Tako se je naenkrat trkal na prsa Radič. Spreobrnil se je čez noč. V Beogradu se je vse smejalo in rekli so zmerjanja, s kakršnim so prej posebno obkladali samostojne demokrate in njihova dva Poklicali so ga v očetov dom in mu dali jesti. vzorna P°s,anca dr" žer>ava in dr" Pivka-Ne radi njega, ampak radi hrvatskega kmeta,! Malo več poguma, kakor klerikalci, imajo ki ga imajo vsi radi, tako Srbi v Beogradu samostojneži, odkar so s «slovenskimi re-kakor mi Slovenci. I publi kanci» združeni v tako zvani Zvezi slo- Naši klerikalci so se dve leti obešali Ra- venskega podeželskega ljudstva. Pogum pa diču za vrat in si obetali od njega bog ve kaj. imajo zato, ker menijo, da se pristaši dveh Zvezali so se z njim na življenje in smrt, a prej tako nasprotnih strank dajo kratkomalo mož jih je prevaril ter jih pustil na cedilu. | sešteti kakor fižol in da bodo zdaj voditelji Ko je Stepan Radič zatajil zastavo «se- njihove skupne zveze dosegli visoke milosti ljačke mirotvorne republike» je začel ugajati od sedanje radikalsko-radičevske vlade. Do-Pucljevim ostankom SKS, ki že davno ni več živeli pa so v teh par tednih svojega skup-samostojna, ker je v njej preveč častihlepnih nega zakona precej bridkih razočaranj. To-voditeljev, ki bi po kmetskih hrbtiščih radi da glavna šele pridejo, a najhujše presene-zlezli kvišku. «Da. Radič, ta pa ta!» so ga čenje jih bo zadelo vsekakor ob prvih volit-začeli hvaliti. G. Puclju se je utrdilo spošto- vah. bodi že oblastnih ali skupščinskih. Tedaj vanje do Radiča, ki mu je postal naenkrat se bo pokazalo, da se pristaši dveh različnih vzor, dasi ga je še nedavno močno obdeloval skupin ne dado sesuti v eno vrečo kakor fižol v svojem listu, in ostanek Pucljeve SKS je ali leča. postal repek hrvatske stranke g. Radiča. I Najvztrajneje in najuspešneje delo vrši Kakšne koristi naj ima slovenski kmet od na Slovenskem tega, da bi se pridružil z g. Pucljem hrvatski, stranki? Da nobenih, je vsakomur jasno, saj! že nekateri zagrebški listi «glihajo» za nas Slovence, češ, da smo le planinski Hrvati.' Samostojna demokratska stranka. ki nadaljuje svoje organizatorično delo na deželi. Ona edina pridobiva nove pristaše, Prav tako, zadnji čas je, da se je izgubljeni. Uverjeni smo, da bo tudi g. Puclja še bolela katerih vsak je prepričan Jugosloven in ne-sin poboljšal iz strahu pred očetovo palico. I glava od njegovega zagrebškega druženja, omajen borec za Svobodo, Enakost. Bratstvo. Številni krajevni sestanki somišljenikov na deželi, družabne prireditve, zadovoljivi uspehi pri posameznih občinskih volitvah, vedno večja priljubljenost našega časopisja — vse to svedoči, da naše ideje prodirajo vedno globlje med pošteno slovensko ljudstvo. Porabljamo to priliko in svojim zvestim somišljenikom kličemo: Le tako dalje, «Domovino» v vsako hišo! Politični pregled Zadnje dni se je vse zanimaje vrtelo okrog zagrebških slavnosti, kjer se je v soboto in nedeljo praznovala tisočletnica hrvatskega kralja Tomislava. S proslavo je bil zvezan tudi zlet hrvatskih (separatističnih) Sokola-šev. V Zagreb je pohitelo na tisoče hrvatskih ljudi z dežele; iz Beograda je na proslavo došlo večje število ministrov, z Bleda pa sta se tudi kralj in kraljica podala v Zagreb, da osebno prisostvujeta proslavi. Sprejem ki ga je naša kraljevska dvojica doživela v Zagrebu, je bil zares prav lep. Velikanska množica meščanov in seljakov je pred kolodvorom dočakala kraljevsko dvojico, ji vzklikala z ogromnim navdušenjem in jo kakor povodenj spremljala do telovadišča, kjer naj bi se bil vršil nastop hrvatskih Sokolašev. Toda strahovito neurje ga je preprečilo. Kralj in kraljica sta se z avtomobilom vrnila v mesto in zvečer na Bled, spremljana ponovno od tisočglave množice. Ovacije, ki jih je v Zagrebu v kratkih urah doživela naša kraljevska dvojica, so sijajno dokazale, da * hrvatski seljak in meščan nikoli nista v srcu bila za republiko. marveč so jih z njo slepili le posamezni voditelji, ki so se zdaj sami spreobrnili ter iz republikanskih Savlov postali najvnetejši monarhistični Pavli. V tem dokazu, da je hrvatski človek iz vsega srca vzljubil našo narodno vladarsko hišo, leži poglavitni pomen zagrebških svečanosti, ki na so v nadalj- njem radi neurja in deževnega vremena bile žal povsem onemogočene. V Beogradu vlada zaenkrat še popolno politično zatišje. ker se nekateri ministri šele vračajo tjadoli, nekateri pa še nadalje ostanejo na poletnem oddihu. Tudi ministrski predsednik Nikola Pašič je še v Karlovih varih. Zdravje se mu je baje obrnilo že močno na bolje. Te dni se Pašič poda še v francosko kopališče Evien les Bains. odkoder se vrne domov v septembru. Človek, ki v sedanjem političnem mrtvilu venomer daje največ povoda za govorice in pisanje listov, je Stjepan Radič. ki v kratkem odide z drugimi našimi delegati GORENJI LOGATEC. Sokolska slavnost na Veliki Šmaren je kljub nagajivemu vremenu zadovoljivo uspela. Dočim se v Zagrebu in na Bledu telovadba, torej glavni del vsporeda, ni mogla izvršiti, so se pri nas izvedle telovadne točke popoldanje telovadbe v celoti, od večerne so pa odpadle samo vaje z gorečimi kiji. Molitev sokolskih nasprotnikov torej v glavnem ni bila uslišana. Za moralen uspeh se moramo zahvaliti na konferenco Zveze narodov v Ženevo. Tako domačemu članstvu, ki je pridno sodelovalo bodi ga bodo vsaj za nekaj časa rešeni beograjski si pri telovadbi, bodisi pn pripravah za veselico, vladni krogi, katerim je začel presedati s tudi bratom iz bližnjih bratovskih društev, po-svojo neprestano in nepremišljeno gosto-! sebno še bratu St. Drgancu iz Ljubljane m nje-besednostjo. Glede Ženeve pa mu je baje prav strogo naročeno, da ne sme preveč govoriti, da ne osmeši sedanje vlade pred širokim svetom. Koliko se bo Stjepan Radič tega naročila držal, je seveda drugo vprašanje..« Tudi v naši domači slovenski politiki vlada zadnje čase nekako premirje. Klerikalci so strašansko pobiti, z avtonomijo in drugo tako šaro se kar ne upajo več na beli dan, a pod pezo povelja tiskovnega zakona so se tudi njihovi listi morali okaniti klevetam* in govi vzorni vrsti, ki so vsi pripomogli, da je telovadba tako splošno ugajala. Materialno pripomoč — s prispevki v blagu in denarju — so nam nudili razun domačih prijateljev razne narodne trgovinske tvrdke, ki so nas z lepimi darili za srečolov znatno podprle. Naša zahvala veljaj vsem, ki so Sokolu pomagali na ta ali oni način k tako zadovoljivemu uspehu, posebno pa še si. Zidarskemu in tesarskemu društvu v Ljubljani in Samostojni strokovni delavski Uniji za številen obisk in prijazno sodelovanjel Naš dom je pokrit, skrbimo, da bo čimprej popolnoma dodelani Zdravol POLJANSKA DOLINA. Zadnja sokolska prireditev s povorko skozi Gorenjo vas in Poljane ter telovadbo in veselico v Poljanah je vseskozi dobro uspela. Prireditev je posetilo dokaj bratov Sokolov in prijateljev Sokola iz Zirov in Škofje Loke. Telovadilo se je za naše podeželske razmere naravnost izvrstno. To pa naj ne vspava bratov in sester, da bi z delom v telovadnici prenehali, ampak naj jim bo v vzpodbudo k nadaljnjemu delu in vežbi telesa. Tudi gmotno smo s prireditvijo prav zadovoljni. Zdravol — Pretekli teden so imeli fantje iz doline nabor v Škofji Loki. Pohvalno je treba omeniti, kar je nabornikom le v čast in ponos, da je bilo njihovo zadržanje vse drugačno od prejšnjih let. Veseli in prepevajoči, ne da bi se upijanili, kar je bilo prejšnja leta zelo v navadi, so šli in se vračali z nabora. Kar je še posebej treba omeniti, je to, da se je letos že slišal pri povratku namesto nekdanjega «tavbliha> «sposoben>. Potrjenih je bilo iz doline okrog 60 odstotkov. RADOMLJE. V soboto 15. t. m. je priredilo kamniško sokolsko okrožje tukaj javni telovadni uastop. Ze v jutranjih urah s prihodom Sokolov iz Kamnika in drugih bližnjih krajev je zavladala v vasi velika živahnost. Na lepo okrašenem telovadnem prostoru ob Bistrici je pričela telovadba ob 16. uri. Nastopili so: naraščaj, Sokolice in Sokoli. Zal le, da je nevihta z močnim nalivom prisilila izpraznitev telovadnega prostora. Tudi neurje ni moglo pokvariti dobrega razpoloženja. Kot Martin Krpan svojo kobilico, so urni Sokoli in Sokolice prenesli ves veselični inventar s telo-vadišča v precej oddaljeno sokolsko dvorano. V sokolski dvorani se je prireditev nadaljevala v najboljšem razpoloženju. Samo veliki požrtvovalnosti Sokolov in Sokolic se je zahvaliti, da je prireditev kljub vsemu dobro uspela. — Naslednjega dne, v nedeljo, so Radomljčani praznovali farni god (žegnanje), ki je potekel zelo veselo. — Udeleženec. CRMOŠNJICE PRI SEMIČU. V tukajšnji dolini je navadno zelo malo posebnih dogodkov. Sedaj pa beležimo, da je tukajšnji kaplan gosp. Lunder, ki je tukaj služil 9 let, nenadoma prestavljen v Bloke pri Cerknici. Semkaj pride na njegovo mesto kaplan g. Oražem iz Hinja pri žužemperku. Lunderja tukajšnji krogi SLS niso mogli videti, ker ni bil strasten v politiki. Zato je bil pa od ljudstva preeej vpoštevan. Mi mu želimo tudi v Blokah politični mir. Novega kaplana gosp. Oražma pozdravljamo z opozoritvijo, da v Črmoš-ujicah ni prostora za prestrastno politično delovanje. Klerikalizem se ne bo tukaj \ gnezdil, ker ga občani ne marajo, pa naj pride od leve ali desne strani. OPLOTNICA. Umrla je 14. t. m. v starosti 39 let posestni ca Antonija Puklova. Pokojnica je zapustila sedem nepreskrbljenih otrok. Tem in soprogu naše iskreno sožalje, blagi pokojnici pa večni mir. GRACNICA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Pretekli teden je sklical neki voditelj SLS od Svetega Miklavža sestanek pri g. Majcnu v Gračnici. Misleč, da bo tamkaj ustanovil klerikalno strokovno organizacijo in s tem razbil šele pred šestimi tedni ustanovljeno k. o. SDS, si je povabil celo dva govornika od strokovne zveze v Ljubljani. Govornika sta se pripeljala iz Ljubljane že z jutranjim vlakom v Rimske Toplice, kjer jih je imenovani sprejel. Medtem, ko smo mi delavci upravljali težko delo v tovarni, so ti trije gospodje kovali načrte, kako bi nas zvabili od naše napredne organizacije, da bi pristopili k njihovi strokovni organizaciji. Ob 14. uri, ko smo se vračali vsi zmučeni iz službe, je stala omenjena trojica pred Majcnovo gostilno in nas hotela na vsak način zvabiti v lokal, kjer bi se naj vršilo zborovanje. Toda nihče od nas se ni zmenil zanje in smo odkorakali mimo, ne da bi kdo prisostvoval zborovanju. Ostali so vsi trije govorniki brez vsakega poslušalca. Svetujemo možu od Sv. Miklavža, naj v bodoče ostane raje doma in naj ne napravlja nepotrebnih stroškov ljubljanskim gospodom pri strokovni zvezi. Mi si bomo sami ustanovili strokovno organizacijo, in to v najkrajšem času. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Naši klerikalni prvaki se zgražajo nad «Domovino>, ker prinese iz tega kraja toliko novic. Povedati jim pa moramo, da je njihova krivda, če nam dado toliko povoda za pisanje. Z začudenjem smo vzeli na znanje, da so klerikalci vrgli g. Potokarja iz kandidatne liste za bodoče volitve, namesto njega pa postavili g. Kurnika iz Govc za nositelja kandidatne liste SLS. Kakor pravijo, so to storili zaradi zaslug, katere si je pridobil lansko leto kot načelnik krajnega šolskega sveta pri popravilu šole v Sv. Jederti. Večina tukajšnjih volilcev ne more razumeti, kako so mogoče v enem letu take izpremembe. Lani so tukajšnji pristaši SI »S javno dajali g. Kurniku nezaupnico, ker je povzročil stroške v breme občanov, letos ga pa kandidirajo za župana, če ga ne bosta prekosila gg. Bantan ali Brečko iz Rečice. Volilci, ki so naši zavedni možje, bodo vrgli kroglice dne 23. t m. v prvo skrinjico. SV. ŠTEFAN PRI DOLU. Tukajšnji vodje SLS so jo pogruntali, češ, ljudje do oficijelne SLS nimajo več zaupanja, ker je roka pravice odstavila klerikalni odbor od najvažnejšega mesta, kjer je odločeval o usodi občinskega gospodarstva, in zato so Bantan, Napred in Jakopič sestavili kandidatno listo pod naslovom Kmečko-delavska lista in ne agitirajo več za klerikalno listo, temveč za zgoraj imenovano. Mi pa se zanašamo bolj na sposobnost naših ljudi in bomo zato vrgli 23. t. m. naše kroglice v p r v o skrinjico. MARIJA SNEŽNA. Preminul je tukajšnji posestnik Rajko Sfiligoj v 62 letu starosti. Zapustil je vdovo in šest otrok. Pokojnik je bil umen gospodar in vrl narodnjak. Blag mu spomini GOSPODARSTVO Kmetijski pouk SMETNO ŽITO. Deževnemu vremenu, ki ga je bilo letos več ko dosti, je mnogo pripisati, da se je pokazalo med žitom tako veliko plevela. Naji več ga imajo po višjih legah in po krajih, kjer ne poznajo trijerjev. Tam je letošnje žito zelo smetno in polno raznega plevela, kakor ljuljke, graščice, stoklase, kokalja, sleka itd. Vrednost takega žita je majhna, ne le zaradi tega, ker se ga je v takem primeru sploh veliko manj pridelalo, ampak tudi zaradi tega, ker tako žito ni za nobeno pravo rabo, ne za kupčijo, ne za mletev in še najmanje za seme. Tudi pri nas je skrajni čas, da prenehamo s pridelovanjem smetnega ali plevelnega žita. Dosegli bomo to s tem, da naše žitno polje bolj skrbno obdelujemo in bolj skrbno pripravimo za setev in da z rastlinami pravilno kolobarimo, deloma in poglavitno pa s tem, da jemljemo za seme popolnoma čisto seme. Pri nas grešimo namreč še na obe strani. Ob- Anton Stražar: ZMZBB L7UBEZEU SaHHMBB VI. Prva rebrska cerkvena pevka, Gornikova Polonica, ki je bila na tožbo mlade Trdinke radi opravljivosti zaprta, ie zaradi te sramote zblaznela. V prejšnjih stoletjih, ko so naše dede obiskovale razne nadloge, kakor divji Turki, razne kužne bolezni in še vremenske nezgode, so naši predniki zidali cerkve in ob gotovih časih v procesijah romali k njimi. Dva taka kraja, kamor so ljudje hodili in še hodijo na dan sv. Roka molit zoper kužne bolezni, sta Krtina in Dravlje pri Ljubljani. Na dan sv. Roka je tudi Ordinova Jera čakala že ob peti uri zjutraj staro Trdinko v Dolini, da poromata skupno z zbirališča pri rebrski cerkvi proti Krtini. Prav policijsko je oškilila vsakogar, ki je šel mimo nje. Posebno pazno je ogledovala dekleta in fante, ki so hodili skupno. Pričakala je Trdinko. «No, no, dobro jutro, mamka! .Vendar ste prišli. Kajne, da se vam sedaj godi v pod-griški vasi prav imenitno ?» Trdinka je odzdravila Jeri in pritrdila, na kar sta odšli počasi proti cerkvi. Ker je bil krasen dan, se je sešlo na zbirališču obilo romarjev. Seveda znane stare opravljivke so se zbrale vse skupaj. Ko jih je Čebulov Joško zapazil, ni mogel več molčati, kar na glas je pred cerkvijo govoril svojim tovarišem: «Fantje, teh pa sv. Rok ne bo vesel. To bodo danes spet opravljale in nas oprezovale. Pa povem vam, ako se mene lotijo, jim bo bridko žal. Zložim tako pesem o njih, da se jim bo dolgo kolcalo...» Tovariši so se mu smejali — opravljivke pa so jih seveda kaj pisano gledale. Med petjem litanij in prebiranjem rožnega venca se je procesija pomikala med njivami in travniki proti Krtini. Od vsake rebrske podružnice so stopali skupaj in pred vsako teh skupin je podružniški cerkovnik nosil veliko razpelo. Po preteku treh četrt ure je procesija dospela na mali krtinski holmec; ko se je vila v hribček, jo je že pozdravljalo ubrano zvonjenje. Starejši ljudje in vsi tisti, ki so v resnici prišli iz pobožnega namena, so odšli takoj v cerkev; nekaj pa jih je ostalo zunaj, med njimi tudi opravljivke, ki so, hodeč po pokopališču, skrbno zalezovale mladi svet. Ko se je v cerkvi vršilo slovesno cerkveno opravilo, se je Ordinova Jera sukala med raznimi gručami in bistro oprezovala. Na severni strani pokopališča, kjer stoji na samem zvonik, je bila gruča mladih ljudi; ogledovali so si namreč starodavna taborska vrata, vsa razsekana od turških handžarjev. Jera je od strani pazno opazovala te ljudi. Videla je med njimi tudi Čebulovega Joškota in Gornikovo Francko. Dobro je čula Joška, ko je govoril: «Francka, ali si že kaj videla danes naš strah, Grdinovo Jero? To pa rečem, s to žensko bo enkrat še sam vrag imel težave v peklu.» «Joško, lepo te prosim, bodi tiho o tej babnici, ona naju gotovo kje posluša.® «Čakaj, čakaj, bom pa jaz malo pogleda!, kje tiči in jo bom kar v cerkev tiral. Ona me še ne pozna!» Jera, čuvši te besede, jo hitro ubere pri stranskih vratih v cerkev. Prva maša je minula. Del ljudi je odšel domov; nekateri so čakali še druge maše, drugi so hodili med kramarji in kupovali razne sladkarije. Vesela mladina pa je odšla v bližnje gostilne, čakajoč še slovesnega cerkvenega opravila ob desetih. Tudi Jeri se ni nič mudilo domov... Kmalu po deseti uri pa so znova prihajali ljudje, nekateri iz gostiln, poslednji pa z do-< ma. Jera je ravno govorila z neko znano kramarico, ko ugleda mlado Trdinko V družbi Dimčevega Janeza. To je bilo znova nekaj zanjo. Preden se je namreč Reza primožila k Trdinu, je Dimčev Janez hodil včasih pod njeno okno vasovat. Ko se je omožila, je fant kar iz jeze odšel v Ameriko. Sedaj ga pa » delovanje zemlje je še v marsičem površno, ravno tako tudi kolobarjenje. Glavna napaka pa tiči v tem, da manjka po naši deželi še zmeraj dobrih trijerjev. Čistilni mlini («paj-kelni») se še dobe zunaj po kmetih, toda strojev za čiščenje žita od plevelnega zrnja, teh pa manjka po naših vaseh. In vendar so ti stroji v naših razmerah neobhodno potrebni. Danes ni zadosti, da imamo samo tiste enostavne manjše trijerje, s katerimi se loči gra-ščica od žita, ampak treba je trijerjev, s katerimi se loči ljuljka od pšenice in s katerimi se da pšenica tudi po svoji kakovosti sortirati ali prebrati v več vrst, v dobro tržno in semensko blago in v slabše zrnje, ki naj se obrača za domačo porabo. Varujmo se tedaj sejati smetno ali premalo očiščeno pšenico in drugo žito. Kdor tako dela, je sam kriv slabih uspehov! Kdor seje plevel, ta ga tudi žanje. To je star pregovor, ki ga pa še zmeraj naši gospodarji vse premalo uvažujejo. Pri smetnem žitu ni samo letina kriva, na katero se naši gospodarji tako radi izgovarjajo, ampak je kriva tudi naša maloskrbnost, ki jo razodevamo nasproti semenskemu žitu. Kdor seje čisto žito, ima tudi vse bolj čiste njive in čiste in bogatejše žitne pridelke. VAŽNO DELO NA PAŠNIKU. Pri nas se pašniki sploh zanemarjajo. Na njih ne poznamo nobenega dela, posebno v visokih legah ne. Kakršni so, take pustimo. Malokje se jih dotikamo. Tudi po nižinskih pašnikih ne vidimo nobenega dela, ali pa prav izjemoma. Prav zato so pa tudi naši pašniki tako slabi in tako malo rodovitni. Kar rodi pašnik sam od sebe, samo to nudi naši živini za pašo. To je pa danes premalo. Naši pašniki bi lahko imeli vse bolj rodovitno rušo, ako bi obračali na nje le količkaj več skrbi, in sicer s tem. da bi jih trebili, čistili itd. Tudi za primerno gnojenje bi bili silno hvaležni. Toda vsega tega pri nas ne poznamo in tudi ne znamo ceniti. Potrebno bi bilo, da bi začeli saj poskusoma najprej na manjših prostorih naše pašnike zboljšavati, da bi se na ta način najprej sami in na lastne oči prepričali, koliko zaleže čiščenje pašnika in koliko gnojenje. Eno važnih del, ki bi ga morali opravljati na pašniku, je čiščenje pašnika od tistega plevela, ki ga živina ne mara, ki ga samo povoha in pusti ležati. Take plevelne rastline bi se morale pokositi, predno gredo v seme. Pastirji imajo dosti časa in zlato priliko, da se za tak plevel zanimajo in da ga pokončujejo, predno se seme razvije in raztrosi. Če tega ne storimo, smo sami krivi, če se plevel čim dalje bolj širi, dobra ruša pa krči. Že med pašo naj se take rastline poklestijo, če pa ne, pa takoj potem, ko se je ta del pašnika po-pasel. Na ta način bi se veliko dobrega doseglo za pašnik. Vve ne všečne rastline bi sčasoma lahko izginile iz pašnika in pašnik bi bil lahko tudi pri nas čist in rodoviten, kakor po drugih naprednih deželah. Ta košnja plevelnih ostankov je potrebna povsod po naših pašnikih, ravno tako po dolinskih pašnikih kakor po planinskih. Nikjer bi se ne smela opuščati. Potem bi prišli tudi pri nas tako daleč, da bi imeli naši pašniki vse bolj čisto in travnato rušo, kakor jo imajo danes. To bi morala biti želja in skrb vsakega dobrega gospodarja! Od nevšečnega plevela, ki ga živina na paši ne mara, bi morali očistiti tudi naše travnike! Kar živina ne mara, to tudi za njo ni dobro. Z dobrim in pravilnim gnojenjem pa najlaže dosežemo, da se travniška ruša zgosti in da postane zares travnata, kakor si jo želimo vsi, živina in mi. Ljubljanski veliki sejem V. mednarodni vzorčni velesejem se bo vršil od 29. t. m. do 8. septembra t. 1. Prireditev je pod visokim protektoratom Nj. Vel. kralja. Velesejem v Ljubljani je nastarejša, najpriljubljenejša in priznano dobro organizirana prireditev te vrste v državi. Na sejem se pripuščajo kot razstavljalci samo prvovrstne jugoslovanske in inozemske tvrdke, kar dovoljno jamči za kvaliteto razstavnega blaga. Vsak posetnik si more pri tej priliki ceneno ogledati svetovnoznane prirodne krasote Slovenije (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja), saj ga upravičuje sejmska legitimacija do 50% nega popusta na vseh osebnih in brzih vlakih (izvzemši SOE in nočne brzo- vlake na progi Beograd—Zagreb). Znižanja na parnikih. Na velesejmu se bodo razstavile tehnične novosti, priključena je velika športna razstava, higijenska razstava, razstava plemenske živine in konj. Leta 1924. je obiskalo velesejem čez 150.000 kupcev in se pričakuje za letos najmanj enako število. Stanovanja so preskrbljena. Legitimacija, ki stane 50 Din, se dobi: V vseh bankah in denarnih zavodih ter njih podružnicah, kakor: Bled, Celje, Črnomelj, Kranj, Kočevje, Novo mesto, Konjice, Rogatec, Brežice, Aloma Company, Tourist Office, Josip Zidar na Dunajski cesti 31, Jakob Gor-janc v Kolodvorski ulici 41 v Ljubljani in pri objavljenih razprodajalcih na deželi. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na novosadski borzi se je zadnje dni prodajala pšenica po 280, ječmen po 200, oves po 200, turščica po 190 do 192 50 in moka <0> po 450 Din za 100 kg na debelo. ŽIVINA. Na ljubljanskem sejmu v sredo so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli, prvovrstni 8, drugovrstni 7, tretjevrstni 6-50, krave, debele 6 do 7, klobasarice 3"50 do 5, teleta 10 do 11 Din. Konji so bili po 5000 do 10.000 dinarjev za par, prasci za rejo, 6 do 8 tednov stari, pa po 100 do 200 Din komad. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 19. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 78150 do 791*50 Din, 100 italijanskih lir za 201-50 do 203-90 Din, 1 dolar za 55*57 do 5617 dinarja, 100 češkoslovaških kron za 16488 do 16688 Din. = Statistika avtonomnih doklad na direktne davke za leto 1924. Finančna delegacija je objavila v 78. številki cUradnega lista* z dne 18. t m. statistiko avtonomnih doklad, iz katere so razvidni odstotki in predpisani zneski doklad za posamezne avtonomne zastope v letu 1924. V vsej Sloveniji je znašala odmerna podstava doklad (državni davek) 11,498.312 Din, celokupna vsota predpisanih doklad pa 33,350.260 Din. znova vidi. To je vredno vse pozornosti! Stara dva nekdanja znanca sta spregovorila le par besedi. Janez ji je še naročil, naj ga po cerkvenem opravilu počaka pri velikih cerkvenih vratih, da stopita v Naratovo gostilno na liter vina. Seveda, to je bilo znova nekaj za Jero! Kakor bučele iz panja so drveli ljudje iz cerkve; vse ceremonije so trajale dolgo in vsi so si želeli čimprej na sveži zrak iz zatohle cerkve. Jera je komaj v tem vrvežu našla ono, ki si jo je predvsem želela. Gor-nikovo Polonico. Cuknila jo je za rokav in jo prosila, naj stopi z njo, da se pomenita o neki važni novici. Šle sta v nasprotno stran cerkve in tam ji je Jera razodela svoj važni naklep. Ona da jo bo čakala pri Kovačevem mlinu, Polonica pa naj gre vohunit za Trdinko in Janezom, če pojdeta res v gostilno in kako se bosta tam obnašala. Polonica, prva cerkvena pevka, pa tudi huda opravljivka, je z veseljem ustregla Jerini želji. Ošabno ter-cijalsko dekle, kakršna je bila, se je hotelo maščevati nad Trdinko, ker ji je pred časom očitala tercijalstvo in znanje s poročenim rebrskim učiteljem ... Sedaj je prišla zanjo zaželjena prilika... Z nestrpnostjo je Jera dolgo čakala Polonico. Naposled je vendar prišla in Jeri povedala: da sta res pila Trdinka in njen stari prijatelj skupaj ter se kaj prijazno pogovarjala ... Ta novica je staro Jero kar pomla-Sdila. Po tehtnem premišljevanju je Jera uganila, kako sramoto bo treba napraviti Trdinki. Nagovorila je Polonico, da na papir napiše ves ta dogodek in ga nalepi na kozol-čev steber. To se bodo ljudje smejali, kajti Trdinov kozolec stoji ravno ob vaškem potu. Nalepiti pa mora to ravno na nedeljo, da bode bralo čim več ljudi. Dva dni po tem romarskem shodu je bila nedelja. Trdinki, ki je šla k rani maši na Reber, se je čudno videlo, da so se ji ljudje tako posmehoval]'. Vsa jezna stopi k prvi bližnji znanki in jo vpraša: «Kakšnega zlodja vendar imate ljudje z menoj ?» Starka se namuzne in odgovori: «Boš že videla, saj znaš brati!» Trdinka s tem odgovorom še ni nič pravega doznala, zato jo je neka radovednost priganjala, da je kar najhitreje pospešila korake proti domu. Pri domačem kozolcu je opazila celo gručo otrok, ki so se smejali in brali na široko nalepljenem papirju. Ugledavši Trdinko so se razkropili na vse strani. Trdinka je obstala in strme čitala: «Razglas. Stara ljubezen ne zarjavi, ampak vedno huje tli. Trdinka se po tem ravna in ljubega Janeza rada ima; v gostilno z njim zahaja in v srce se mu vsaja. O jej, Trdinov Jaka, tvoja žena ie taka. taka!» Seveda so Trdinko od jeze kar barve spreletavale; najprvo je hotela raztrgati to podlo pisanje — ali šine ji v glavo druga misel: ne strgati tega pisanja, ampak shraniti! Nesramnega pisača mora izslediti, naj stane kar hoče! Previdno je snela papir in ga shranila ... * Vredna vrstnica Grdinove Jere je bila tudi Murnova Lenka. Ta ženska sploh ni nič delala ; živela je kakor Jera ponajveč od raznih spletk in po malem je kokošarila vmes. K tej se je zatekla Trdinka. Lenka je imela velike skomine po obljubljenih 10 goldinarjih, če izvede nalogo in izsledi pisača. Nikdar še ni imela zlobna Lenka take sreče kakor tokrat. Šla je skozi zahribški gozd z namenom, da si dobi kaj gob, ki so ravno takrat rastle v obilem številu. Ko tako hodi, sliši za gostim grmom in praprotjo govoriti Grozdnikovo Polonico in Jero — tudi oni sta nabirali gobe. Ravno sta govorili: «Polonica, ne veš, kako sva osramotili ošabno Trdinko. Ti si pa res dobro napisala, ha, ha!» «Samo to vas prosim, nikar kaj o tem dalje govoriti, saj veste ...» «Imej no, imej pamet, Polonica! Kar je molčanja vredno, se mora molčati! Saj tako je rekla še Kukčeva Mica.» Kakor mlado dekle je veselja kar dirjala Lenka, pozabila je na gobe in hitela je z važno novico k Trdinki. = Nova carinska tarifa. Tiskovna zadruga v Ljubljani je pravkar izdala Zakon o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami kakor tudi pripadne odredbe. Nanje opozarjamo vse pridobitne kroge, ki knjigo dobe pri založnici za 26 50 Din s poštnino vred. BELEŽKE -}- Jugoslovensko in separatistično Sokolstvo. «Kmetski liste je začel hvaliti separatistično hrvatsko Sokolstvo, ki nima z našim jugosloven-skim Sokolom nobene zveze in nima tudi nobenih zvez z ostalim slovanskim Sokolstvom. Puc-ljev list označuje kot velik uspeh nove vladne politike, da smejo na Hrvatskem zopet nastopati razna separatistična društva, med njimi tudi separatistični hrvatski Sokol. Kaj pravijo na to tisti kmečki fantje, ki so še sedaj pristaši Pucljeve stranke in ki so navdušeni člani jugoslovenskega Sokola? -j- Kje iščejo pohvalo. Zadnji lažbo, da je bila dolžna tako postopati, se ni zadovoljila... Te misli so tako hudo delovale nanjo, ka-. kor da je popila strup... Začela je hirati, ljudje so se kar čudili in zmajevali z rameni. Godec Uriha, ki je bil še vedno isti šalji« vec, je ob priliki, ko je bil pri Trdinu na delti, kar naravnost rekel: «Trdinka, ako boš taka ,doli jemala', pojdeš kmalu tja, kjer ni muh!« Zelo so te besede pretresle Trdinko... Odšla je kar iz hiše na prosto. Zunaj na vrtu pa je ravno čula, ker ni bilo daleč do Grozd« nika, ubogo zmedeno Polonico, ki je zopef kričala in ravno njo najhujše preklinjala .., Sama ni vedela, kam bi se obrnila;končno; je vsa razburjena pohitela v čumnato in se izi obupa napila žganja. Zvečer je ni bilo nič v, hišo... Ko jo je mož njen, Jaka, zvečer našel le« žati v kamri oblečeno na postelji in mrmra-> jočo v snu, je vzdihnil sam pri sebi: «Bog* o Bog, preloži mi te težave!»... (Dalje prih.X zbirki zakonov je izšel 2. natisk Zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Izdaji je pridejano obsežno kazalo, ki zelo olajša hitro orijentacijo v zakonu. Poleg tega je pride-jana tudi tabela, na podlagi katere se takoj lahko izračunajo prejemki državnih nameščencev in nastavljencev. — Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, nasproti glavne pošte. * Pomoč oškodovancem po neurjih je nujno potrebna. V zadnjih tednih je bilo po Slovenskem vse polno neurij s točo, ki je mestoma uničila vse nade v dobro letino. Škoda je ponekod tolika, da je potrebna nujna pomoč. Istotako je povodenj v raznih krajih povzročila ogromno škodo. Vlada se zato poziva, da priskoči poškodovancem na pomoč z denarnim zneskom, zlasti pa z odpisom davkov v onem razmerju, kakršna je škoda. Ta pomoč je tem nujnejše potrebna, ker se naše kmečko ljudstvo že itak nahaja* v težkih denarnih stiskah. Vrhu tega pa še cene kmetijskih pridelkov močno padajo, dočim so na drugi strani cene onih predmetov, ki jih mora kmetovalec kupiti, še vedno zelo visoke. * Erošnjarjenje in beračenje v vlakih zabra-njeno. Prometni minister je izdal naredbo, po kateri je zabranjeno vsako krošnjarjenje in beračenje v vlakih. Naredba se nanaša tudi na invalide. * Obilen nakup živine za inozemstvo. Na sejmu v Št. Juriju ob južni železnici 12. t. m. je bilo nakupljeno za izvoz v inozemstvo 12 vagonov goveje živine in 1 vagon telet. Plačevalo se je za kilogram žive teže 3 Din več kakor običajno. * Trboveljske novice. Ob priliki plačilnega dneva se je vršilo v trboveljski občini več večjih veselic, tako v klerikalnem Društvenem domu, v Delavskem domu, na Kleku, pri Božiču in v hrastniškem Narodnem domu. Seveda je bil že zopet tu neizogibni dež, ki je pokvaril malone vso zabavo. — Štiridesetletnico službovanja je praznoval 17. t. m. g. Juro Gorjup, uradnik TPD. Jubilantu iskreuo čestitamo! — Pretekli mesec so zaklali tukajšnji mesarji 115 glav živine za svoje konsumenle. — Ljubavna drama v Omišlju na otoku Krku, pri kateri je bil udeležen železniški uradnik Kandare iz Trbovelj, se je v toliko razjasnila, da se je dognalo, da je njegova družica v smrti 201etna Fani Čebulj iz Ljubljane, ki je tudi Trboveljčanom dobro znana. — Pretekle dni je bilo vlomljeno v trgovino ge. Trbovčeve na Vodah in pokradenega blaga v skupni vrednoti 10.000 Din. O storilcih ni nobenega sledu. — V okolici Sv. Planine je bila končno izsledena že dolgo iskana Justina Škodova, ki je zagrešila več prestopkov. — V zapore sodišča v Laškem je bil odveden fotograf Mirko Cokan, ker je zabavljal proti državi. Njegovo aretacijo je odredilo sodišče. — V zadnjem času je zaznamovati več težkih nesreč. Na vzhodnem okrožju so stisnili vozički Francu Beji prsni koš, na zapadnem okrožju pa so bili odtrgani Josipu Fleretu zadnji trije prsti desne roke. Ker je njegova poškodba težlca, so ga poslali v ljubljansko bolnico. — Vsi zemljiški posestniki, pri katerih se je izvršila kaka izpre-memba, se vabijo, da se oglasijo na občini pri zemljemercu od celjskega zemljarinskega katastra, ki bo posloval še do 26. t. m. — Na svojo roko je pričel voziti z luksusnim avtom g. Ivan Kačnik, bivši šofer Rozinove Avto-družbe. — Okrajno sodišče bo imelo v soboto 22. t. m. uradni dan v rudniški restavraciji. — Na Polaju je bila ukradena nekemu rudarju krava iz hleva, vendar pa jo je srečno našel proti jutru, ker jo tat nedvomno ni mogel spraviti na varno. — Trboveljsko gasilsko društvo priredi v nedeljo 6. septembra društveno veselico na gasilskem vrtu, na katero že sedaj opozarjamo. — Prva seja novega odbora Kmetijske podružnice se bo vršila v nedeljo 23. t. m. ob pol 8. zjutraj. Na njej se bo razpravljalo tudi o živinorejski razstavi. — šolsko vpisovanje na vseh štirih šolah v Trbovljah izkazuje do sedaj okoli 250 učencev in učenk za prvi razred. * Smrtna kosa. V Žirovnici je po dolgi bolezni umrl g. Anton Kržišnik, širom Gorenjske dobro snani trgovec s konji. Slovel ie daleč naokrog po svojih duhovitih dovtipih in šalah. Znan je bil pod imenom (Stric Trebušnik* in pod tem imenom ga je ovekovečil Janko Mlakar v (Planinskem Vestniku* v spisu (Strica Trebušnika hoja na Triglav*. Pokojnik je bil stara gorenjska korenina, dobričina in poštenjak, kakršni so danes vedno redkejši. Pokojnik je bil vedno zvest pristaš napredne stranke. Blag mu spomini * Neurje s točo. V Logatcu in okolici je bila prejšnjo sredo popoldne zelo huda nevihta. Najprej je začela padati toča, debelejša od orehov, a nato za lešnik debela, ki pa je padala med dežjem. K sreči je neurje še precej kmalu ponehalo, tako da ni napravilo občutne škode. * Strela udarila v cerkev sv. Jožela nad Celjem. Te dni je udarila strela v cerkev sv. Jožefa nad Celjem. Preletela je oba zvonika in nad enim odbila velik del strehe, na drugem pa streho razcepila in ogrodje zrahljala v sklepih. Les je pričel tleti, a so večji ogenj preprečili. Škoda je precejšnja. Ljudem, ki so vedrili v cerkvi, se ni zgodilo nič zlega. * Strela zahtevala smrtno žrtev. Iz Fare pri Kostelu poročajo, da je 15. t. m. popoldne udarila strela v Vasi v hišo Antona Briškega in ubila na pragu sedeče dekle Nežo Briško. Nekaj minut prej so sedeli z njo na pragu gospodar Anton Briški, njegova žena, dva soseda in mati pokoj-nice. K sreči so se razšli ker bi sicer vse ubila strela, ki je tako zadela le eno osebo. * Pri kopanju utonil. V kopališču (Diana* na Bregu pri Celju se je na stopnicah umival 351etni Kari Seibt iz Gradca, ki se je za nekaj dni nahajal pri svoji zaročenki v Gaberju. Naenkrat pa se je zvrnil in izginil v globočini. Ko so ga potegnili iz vode, je bil že mrtev. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap. * Obupna borba z valovi. Dne 10. t. m. je od-plula ladjica, na kateri so se nahajali ribič Mato Markovič, tri ženske in 131etni sinček iz Zlarina na otok Žirje, da tam naberejo nekoliko drv in suhljadi. Čim je bil čoln poln in so se vračali nazaj, jih je zalotil vihar, ki je ladjico prevrnil. Razen 181etne Ivanice Jerko so vse ostale osebe utonile. Jerkovo je naslednjega dne rešil po 27urni borbi z valovi neki parobrod. * V Dravo je skočil v Mariboru 171etni delavec Rudolf Bobak iz Oplotnice ter utonil. Trupla še niso našli. * Vlomilci na Krki. V pondeljek zvečer so neznani tatovi vlomili na Krki v župnišče skozi klet, premetali vse predale po obednici, vzeli 100 dinarjev denarja in si privoščili pošteno večerjo. Nato so šli k župniku v prvo nadstropje. Ko so odklepali vrata, je skočil župnik iz postelje, zavpil in stekel za njimi na hodnik, po katerem so že zbežali bosi. Vlomili so tudi v gostilno pri Magavcu, kjer so pobrali nekaj denarja in obleke. * Ustreljen tihotapec. Na državni meji pri Mariboru bujno cvete tihotapstvo kljub temu, da je finančna straža močno ojačena ter budno pazi na tihotapce, ki si najraje izberejo hribovske poti in steze, kjer je zasledovanje zelo otežko-čeno. Za tihotapce najpripravnejše ozemlje je med Sv. Duhom na Ostrem vrhu in Sv. Križem nad Mariborom. Finančni organi so imeli tam že neštetokrat opravka s tihotapci. V ponedeljek 10. t. m. pa je tihotapec Karel Rovnjak plačal svojo drznost z življenjem. Opoldne je službujoči finančni pripravnik J. Vimer opazil, da prihajata z avstrijskega ozemlja neki moški in neka ženska, oba z napolnjenimi nahrbtniki. Na Vimerjev poziv, naj počakata, sta se tihotapca pognala v divji beg. Vimer ju je trikrat pozval, naj se ustavita. Ker pa sta le bežala, je nastavil puško in trikrat ustrelil v zemljo. Moški begunec je medtem zavil preko kolovoza v gozd, ženska pa v neko grapo. Vimer je sledil prvega in streljal za njim. Zadel ga je v levo roko. Kljub temu je begunec tekel dalje. Drugi strel ga je zadel ,v nogo in Rovnjak se je smrtno zadet zgrudil na tla. Pri tihotapcu so našli 15 kg sladkorja, 20 škatel saharina in drugo: * Drzen roparski napad pri Ormožu. Te dni je bil pri belem dnevu v najbližji okolici Ormoža izvršen drzen roparski »upad Delavka Marija Berhova se je na vozu kakor običajno vsak dan peljala na Hrvatsko nakupov at jajca. Na cesti proti ZavrČu sta jo ustavila dva maskirana neznanca in s samokresom v roki zahtevala, naj jima izroči denar. Ker se je branila, jo je eden roparjev potegnil z voza in ji iztrgal denarnico z 9035 Din. Roparja sta nato pobegnila. * Pri nakupa blaga priporočamo tvrdko R. Rutner nasl., Vrhnika. SOKOLSTVO s Sokol Gorenja vas-Poljane se tem potom najlepše zahvaljuje za brezplačno prepustitev prireditvenih prostorov kakor tudi za vso naklonjenost posestnici gospe Franji Debeljakovi, Pro-dovki, g. Jakobu Debeljaku, g. Vidmarju ter vsem drugim, ki so na katerikoli način pripomogli k tako zadovoljujočemu uspehu. Najiskrenejša hvala 1 s Donesek k pokritju Sokolskega doma v Gorenjem Logatcu. Komaj se je dobro ustanovilo sokolsko društvo, že praznujemo pokritje svojega doma, ki stoji na planotici ob državni cesti. Stavba kaže prav prijazno lice. Prvi temeljni kamen mu je položil br. Karel Gostiša. Pripomniti je, da je položil prvega tudi Gasilnemu domu. Dalje imajo zasluge pri domu bratje: Pupis, Rihar, A. Gostiša in tudi ostali logaški bratje ter sestre, ki so z ljubeznijo izvršili dela, katera so jim bila odkazana. Da se je vršilo vse tako v redu, se moramo zahvaliti zlasti tudi g. notarju Tavzesu in njegovi soprogi. IZ POPOTNIKOVETORBE SKRIVNOSTNA ZADEVA. Blatna Brezovica pri Vrhniki v avgustu. Že pred meseci emo poročali o (hipnozi*, katere učinki pa še zdaj vzbujajo veduo večjo senzacijo ne samo v naši vasi, marveč po vsej vrhniški okolici. O tej zagonetni stvari bi lahko napolnili celo (Domovino*, toda ker vemo, da tako obširen dopis ne bi bil sprejet, se omejujemo le na glavne podatke o tej skrivnostni zadevi. Kakor smo poročali, je dne 16. marca t. 1. prišel v našo vas tuj človek, ki je izvabil k svoji večerni predstavi v gostilni pri (Franku* precej vaščanov. Med temi sta se nahajali tudi 18 letni Jožefa Tavželjeva in Francka Erženova. Tujec je pričel pri svoji (coprniški* predstavi proizvajati tudi hipnotične poskuse, ki so se mu ravno pri obeh navedenih deklicah obnesli. Tujec je odšel — a čez nekaj dni so se pri obeh deklicah začeli ponavljati isti pojavi kakor pri predstavi v Frankov i gostilni. Prvi se je zopet začelo zdeti, da se vozi z aeroplanom po Japonskem in da vidi grde obraze s kitami. Druga pa je zopet začela s praznimi lonci kuhati jedila ter pripovedovati razne smešne stvari. Skratka, deklici sta zopet padli v hipnotično zmedenost. To zadevo smo takoj objavili v listih, nakar se je zglasil neki gospod B. iz Škofje Loke, ki je poizkusil obe deklici rešiti sugestije. Poizkus se mu je pri prvi popolnoma posrečil, pri drugi pa le začasno. Kakor se zatrjuje, se to drugo dekle nahaja danes še vedno pod vplivom nekega gospoda iz Zagreba, s katerim se večkrat pogovarja iz daljave. Pri tej priliki govori dekle čisto gosposko, slovnično slovenščino, četudi se take izgovorjave ni nikoli učilo. Izgovarja pa tudi razne tuje in učene besede. Zelo čudno je tudi to: ako dekle stoji pri blisku ali gromu zunaj na prostem, se zgrudi na tla in otrdi po vsem telesu. Razni očividci pripovedujejo tudi to, da j© dotični gospod iz Zagreba s pomočjo nekakšnega aparata, v katerem dekle vidi svojo celo živo podobo, poslal neki večer po zraku desetdinarslsi bankovec, neki drugi večer pa stodinarskega Oba bankovca pa sta baje nosila iste številke, katere je prej dotični gospod pri predstavi napovedal in so si jih navzoči gledalci zapisali... Ta o bankovcih je seveda budo bosa. Ker se zdaj o zagonetni hipnozi ter o