List 4
Nekaj za gospodarje ljubljanske okolice.
V sedanjem času jeli so gospodarji ljubljanske okolice jako močno saditi sladkorno peso, katero potem lahko in po precej visoki ceni prodajo Tschinkel-novi tovarni. Res je, da tovarna peso prav dobro plačuje ter kmetovalcu še seme preskrbi, tako, da mu njiva s peso veliko več dobička donaša, kakor pa marsikak drug poljski pridelek.
In kaj nam daje povod k temu, da spregovorimo par besedi o pesi in njeni kulturi ?
Opazovali smo namreč, da gospodarji sade po dvakrat, trikrat in še cel6 po štirikrat peso zaporedoma na eno in isto njivo brez ozira na prst, ali je ona plitva ali globoka. Kavno tako poslužuje se malokdo umetnih gnojil, kakor guaua, pepel itd. , katera so za peso neobhodno potrebna, da se nam ni bati treba, da postane zemlja za več let popolnoma nerodovitna.
Ne rečemo, pustite peso popolnoma, ampak prištevamo si v dolžnost; vas v vaš prid opozoriti na sledeče gospodarske skušnje.
Pesa potrebuje v prvi vrsti globoko in rodovitno ilovčasto ali pa laporasto zemljo, kajti njene koreninice sezajo jako globoko v zemljo in srkajo še iz tistih plasti rediine tvarine, kamor gnojilna moč več ne seže. Ker pa prsti tako globoko zgnojiti ne moremo , potrebno je neobhodno, da pese nikdar, uže iz tega vzroka, ne sadimo več let zaporedoma na eno in isto njivo , ampak vsako četrto ali peto leto. Razun tega vzame pa pesa zemlji mnogo rediinih tvarin , posebno kalija, natrona in fo3forove kisline. Ako na primer pridelamo 360 centov pese (s perjem vred), odvzamemo zemlji z njo 140 kilogramov kalija, 34*4 kilogr. natrona, 29 kilogr. fos-forove kisline in še mnogo druzih manj važnih rediinih tvarin« Ako torej hočemo , da nam pesa prsti popolnoma ne izsrka, primorani smo jej povrniti v gnoji toliko rediinih tvarin, kolikor jih je pesa zemlji odvzela.
26
In če tudi zemlji vse redilne snovi povrnemo , nikdar ni varno pese po več let zaporedoma na eno njivo saditi , kajti zaredi se v takem slučaji v zemlji toliko škodljivega mrčesa, da zemlja postane uže iz tega vzroka za več iet nerodovitna.
Po Ceskem, Moravskem in po drugih deželah sadili so gospodarji peso po več let zaporedoma, in akoravno so zemljo z umetnimi gnojili dobro gnojili, vendar je kmalu jela pešati Po natančnih preiskavah bilo je kmalu dognano, da so vzrok temu male živalice , ki se zelo hitro množe in od koreninic rede.
v
V ljubljanski okolici, posebno proti St. Vidu, je pa zraven tega še jako plitva zemlja, v nekaterih krajih komaj dobro ped globoka, in vendar se pečajo še nekateri gospodarji s peso, kar je zelo nespametno, ker plitva zemlja še preje onemore in tudi veliko slabšo peso rodi, nego globoka prst.
Iz vsega tega razvidimo , da naj se le tisti kmetovalci s peso ukvarjajo, kateri imajo globoko ilovčasto ali laporasto prst ter pese ne sade nikdar zaporedoma po več let, ampak še le vsako četrto leto, in naj zraven tega polje dobro gnojijo z guanom, pepelom, kompostom itd. Kdor ima plitvo zemljo, naj se s peso ne. peča.
Gospodarji, premislite dobro te besede, da se ne boste v kratkem kesali zarad svoje lahkomiselnosti.
E. Kramar.