H « a _ »_ Cma PIvi V- V Ljubljani, četrtek 2. marca 1939. Stev. 50. V Parizu delalo 20 km zavetišč pred letalskimi napadi Pariz, 2. marca. Zadnje dni so po vseh predelih Pariza, koder so se nekoč raztezale utrdbe in koder je še količkaj nezazidanega prostora, začeli z vso naglico kopati jarke in rove za zavetišča prebivalstvu ob morebitnih letalskih napadih. Ta dela so se začela po sklepu pariškega mestnega sveta in po sklepu seinskega okrožnega odbora. Med prebivalstvom francoske prestolnice so vzbudila veliko pozornosti in še več preplašenosti, saj ni niti dva meseca, kar so zasuli poslednje zasilne jarke, izkopane med vojno nevarnostjo v preteklem septembru. Vsa dela vodi načelstvo francoske civilne obrambe po načrtih generalnega štaba. V prvem razdobju obrambnih del bodo izkopali vsega skupaj 20 km jarkov. Jarki ne bodo jarki v navadnem smislu besede, marveč bodo globoki tri metre ter široki tudi približno toliko. Pokrili jih bodo z betonskimi ploščami. Na vsakih 100 m bodo v te rove vodile stopince. V jarke bodo napeljali električno razsvetljavo in montirali priprave za zračenje. Vsega skupaj bo v njih lahko našlo zavetja ob letalskih napadih kakih 80.000 oseb. To je spričo petih milijonov duš, kolikor jih šteje Pariz, zelo malo. Večina prebivalstva bo še vedno na milost in nemilost izpostavljena letalskim napadom. Zavetišča, ki so jih začeli z vso naglico delati zdaj, pa žal ne bodo nudila nikake varnosti pred strupenimi plini. Betonske plošče, s katerimi so pokritij jarki, niso dovolj debele, da bi lahko kljubovale letalskim bombam, če bodo udarjale naravnost nanje. Prvo glasovanje za izvolitev novega papeža Vatikan, 2. marca. o. Včeraj popoldne ob 16 se je vseh 62 kardinalov zbralo v Pavlinski kapeli. Po predpisanih molitvah so ob svitu plamenic šli v procesiji do Sik-stinske kapele in med potjo peli prošnjo pesem »Veni creator spiritus«. V Sikstinski kapeli je bila slovesna zaprisega kardinalov, kateri so prisostvovali poleg vatikanskih osebnosti še vojvoda in vojvodinja Piemontska, člani diplomatskega zbora ter rimsko plemstvo, ki so po prisegi kardinalov zapustili Sikstinsko kapelo. Nato sta maršal konklava ter guverner vatikanskega mesta pregledala izhodna vrata ter vse ostale naprave za izolacijo konklava. Kardinal kancler je v spremstvu tajnika in zapisnikarja konklava, dveh članov protokola ter arhitekta konklava obiskal notranjj del Vatikana ter se prepričal, da so vsi izhodi dobro zaprti. O tem so sestavili zapisnik. Kardinali so od tedaj dalje popolnoma odrezani od zunanjega sveta. Danes dopoldne se je kardinalski zbor sestal k prvemu glasovanju za volitev novega papeža. Ob 8. zjutraj so se vsi kardinali zbrali v Pavlinski kapeli in se udeležili skupne sv. maše. Nato so kardinali brali vsak zase mašo na zasilnih oltarjih. Zajtrkovali so vsak v svoji sobici. Ob tričetrt na 10. so v spremstvu cere-monijarjev in v spremstvu članov plemiške straže, ki so dodeljeni kardinalom za ves čas konklava, odšli v Sikstinsko kapelo na prvo tajno glasovanje. Izid prvega glasovanja bo naznanjem Rimu s črnim dimom ob tričetrt na 11, istočasno bo izid sporočila svetu vatikanska radijska postaja, za njo pa vsi italijanski oddajniki. Kaj Je Francija morala obljubiti Francu preden je nacionalna španska vlada pristala na sporazum Pariz, 2. marca. m. Španska nacionalistična vlada v Burgosu je izdala uradno poročilo, v katerem pravi med drugim, da je med Francijo in nacionalistično Španijo zaradi vzpostavitve dobrih medsebojnih odnošajev bilo sklenjeno, da mora Francija izpolniti te obveznosti: 1. Vrniti vse zlato, ki je bilo zastavljeno za posojilo pri Francoski banki. 2. Vrniti vse orožje in ves vojni material vseh vrst, ki je bodisi pripadal rdeči vladi ali pa je njej namenjen. Govori med proračunsko razpravo v skupščini B«Igrad, 2. marca. m. V poslanski nCorrfri ee je včeraj začela načelna proračunska _ raaprava. Začel jo je v imenu vlade finančni minister Vojin Djuri&č. Poročilo finančnega odbora je prebral tretji poročevalec Ačim Popovič, nakar se je popoldne začela razprava, v katero je poseglo več govornikov. Prvi je govoril poročevalec finančnega odbora Oton Gavrilovič, ki se je med drugim zavzemal za svobodo tiska, za uvedbo širokih samouprav ter za rešitev hrvaškega vprašanja. Za njim je govoril v imenu JNS Milorad Markovič, za tem pa je imel v imenu poslanskega kluba JRZ daljši govor slovenski poslanec dr. Joža Lavrič. V svoje govoru se je zavzemal predvsem za enakopravnost vseh državljanov ter za uvedbo širokih samouprav. Govrnik je še obračunal z klevetniki, ki so zaradi osebnih koristi in svojih položajev obdolževali vse slovenski narod, da ni dovolj zaveden. ... Za poslancem dr. Lavričem so govorih še poslanci Andjelkovič, Pavlič in Adam Marin, disident JNS in pristaš Jurija Demetrovica iz Zagreba. Njegovo govor je bil govor, kakršnih se je slišalo mnogo v prejšnjih narodnih skupščinah. Adam Jfarin se je zavzemal kot prvi govornik v prora- Velika vlomna tatvina v tovorni vlak Brežice, 2. marca. Bilo je na pepelnično sredo ponoči. Tovorni vlak je vozil od Zagreba proti Brežicam. Takole na stari meji so drzni strahovale! prebivalstva in vlomilci vdrli v vagon tega tovornega vlaka, kjer je bila spravljena razna manufakturna roba. Vlomilci so hitro pometali iz vagona 4 velike bale manufakturnega blaga v vrednosti okoli 25 tisoč dinarjev. O tem vlomu je bila takoj z Zidanega mosta obveščena policija ljubljanske železniške direkcije, ki se je lotila 6vojega dela in je kmalu imela velik uspeh s sodelovanjem orozništva iz Velikega Marofa in drugih organov. Eno balo blaga so našli tik ob progi, najbrž je tam ostala, ker je niso mogli tatovi hitro odnesti in se jim je silno mudilo. _ Železniška policija je vodila skrbne in obsežne poizvedbe, kam je izginilo vse drugo blago, kmalu so imeli sled v neko vas čez Sotlo. V interesu nadaljnje preiskave moremo samo to poročati, da so bile doslej 4 osebe aretirane. Železniška policija in orožniki so med drugim napravili preiskavo pri nekem kovaču. Sprva niso mogli ničesar najti pri njem in se jim je kovačica silno smejala, vse je hotela za nos voditi. Stopili so v kovačnico. Tudi tam niso na videz nič našli. Začeli pa so tla nekoliko previdneje odkopavati in kmalu se jim je pokazal lep zaklad treh bal manufakturnega blaga. Kovačica se je silno jezila. Venomer je jezikovala in organe železniške policije žalila na vse pretega in načine. Ni hotela niti odnesti ene bale iz kovačnice, zapovedujoč vodji železniške policije iz Ljubljane: >Vi ste krepak in močan, kar sami nosite blago ven!«' Seveda so blago odnesli in kovača zaprli. Takega vloma železniška policija, ki posluje na območju ljubljanske žel. direkcije in ima razpreden svoj delokrog tudi tja do Zagreba, že kmalu ni zaznamovala. Prva povojna leta so se res vrstili veliki vlomi v tovorne vagone, zlasti od Ljubljane proti Litiji, in so vlomilci odnašali manufakturo, tobak in sladkor. Pred nekdanjo ljubljansko poroto so bili mnogi procesi, ki so obravnavali drzne vlome v tovorne vagone pri Zalogu. Ko so bili vlomilci obsojeni na večletne žunski raupravi eptoh za narodno ta državno edin-Btvo tor je dejal, da do eporacuma e Hrvati ne bo prišlo, ker oni niso aa n »rodno in državno ecCn-stvo. Med njegovim govorom je v znamenje protesta več vladnih postan cer odšlo iz dvorane. Predsednik skupščine je izjavil, da bo na to govor odgovoril ne v imenu JRZ, temveč čisto v svojem imenu. Na današnji seji bo govorilo spet .večje Število poeterncev. Med drugimi sta prijavljen^, da hočeta govoriti tudi, tudi dr. Mitoš Tupanjanin in dr. Laza Markovič. 5. Vrniti vso živino, ki so jo rdeče čete odpeljale s seboj v Franijo. 4. Francija mora vrniti vse trgovske in ribiške ladje brez ozira na to, kateremu pristanišča v Španiji pripadajo. V zvezi s tem španska nacionalistična vlada zahteva, da se ji prizna pravica popisati in prevzeti vse te ladje in da se oprosti plačan ja pristaniških taks za zadrževanje teh ladij v francoskem pristanišču vse do dneva izročitve teh ladij. Razen tega zahteva iste olajšave tudi za nacionalistično moštvo, ki bo moralo iti po te ladje. 5. _ Nacionalistična vlada dalje zahteva od Francije, da ji mora vrniti vse umetnine, ki so jih republikanci odpeljali po 18. juliju 1936, ko se je začela španska državljanska vojna. 6. Francija mora Španiji vrniti vse zlato, nakit, drage kamne, denar, vrednostne papirje, obligacije i. t d., ki pripadajo bodisi španski državi ali družbam ali pa posameznikom. 7. Francija mora vrniti tudi vsa prevozna sredstva, ki so registrirana v Španiji in ki so jih odpeljali s seboj v Francijo republikanci. Končno sta se francoska in nacionalistična španska vlada sporazumeli glede vzpostavitve in ohranitve dobrih odnošajev. da bosta ukreniti vse potrebno, da se uvede stalno nadzorstvo na področjih obeh držav zaradi pobijanja vsake akcije, ki bi mogla škodovati miru v obeh državah. Francija je posebno še prevzela obveznost, da bo v obmejnem pasu prepovedala vsako akcijo tujcem, ki bi delali na to, 'da se kršita mir in red med obema državama. Mariai Petain - prvi francoski poslanik v Burgosu? Pariz, 2. marca. m. Y poučenih političnih krogih zatrjujejo, da bo predsednik francoske vlade Daladier ponudil maršaln francoske vojske Petainu veleposlaniško mesto pri nacionalistični vladi v Burgosu. Imenovanje maršala Petama za francoskega veleposlanika v Burgo-su jasno kaže, kako veliko važnost pripisuje zdaj Francija dobrim odnošajem z nacionalistično Španijo. Burgos, 2. marca. m. Z doseženim sporazumom med nacionalistično Španijo in Francijo se španski nacionalistični časopisi ne bavijo preveč. Edino pojasnilo je snoči dala naciona- listična radio postaja v Burgosu. Nacionalistični radio je povedal, da priznanje vlade generala Franca od strani Francije in Anglije ne prinaša nacionalistični Španiji nove zmage. To priznanje tudi ne bi moglo oživiti niti enega od številnih mrtvih, ki so padli zaradi njene brezbrižnosti, potem ko so se borili 30 mesecev. Zmago si je general Franco priboril, predno sta ga priznali Francija in Anglija in je to priznanje samo posledica nacionalistične zmage. Francija in Anglija bi bili mogli prihraniti več španske krvi. Zdaj sta morali samo kloniti pred edino stvarnostjo, pred veličastno in končno-▼eljavno zmago generala Franca. Moskovske spletke v rdeči Špani}! General Miaja odslavifen Necgrin hoče postati predsednik republike Pariz, 2. marca. o. Po zadnjih vesteh iz Madrida si predsednik rdeče španske vlade Negrin prizadeva, da bi ga okrnjena poslanska zbornica imenovala za predsednika republike. Stoloval bi s svojo vlado ne v Madridu ali v Valenciji, marveč v Murciji, ki je od treh strani zavarovana s strmim gorovjem. Negrin se je odločil to doseči po navodilih iz Moskve. Sovjetski voditelji še vedno upajo, (la bo zaradi Španije mogoče izzvati kak splošen evropski spor, zato mora Negrin s svojimi ostati na oblasti. Če bi ostali rdeči voditelji Negrinovim zahtevam ne ustregli, namerava Negrin Španijo zapustiti. Pred odhodom pa bi izdal razglas o »izdajstvu« drugih voditeljev. Ta poročila so podprta z neizpodbitnimi dokazi. ki jih ima v rokah poveljstvo nacionalne španske vojske o tem, da sta Negrin in njegov zunanji minister Del Vayo popolnoma pod vplivom Moskve. Prav to pa velja za Negrina, ki se je pred dvema letoma ločil od svoje žene, pa živi pod vplivom svoje ruske priležnice. Da so ti Negrinovi nameni resnični, priča dejstvo, da so rdeče oblasti včeraj odstavile vrhovnega poveljnika španske rdeče vojske generala Miaja, branilca Madrida. Na njegovo mesto je postavljen general Casado. Generala ječe, je nastal mir in zadnja leta sploh nismo slišali o kakih drznejših vlomih v tovorne vlake. Železniška policija pa je te dni odkrila še drugo večjo tatvino, ko ere za prav znatno vrednost. Miaja so nepomirljivi španski republikanski krogi odstavili zaradi tega, ker je zagovarjal potrebo po premirju in sporazumu z nacionalistično Španijo. Kot vrhovni poveljnik rdeče vojske je pač najbolje uvidel, da bi bil vsak nadaljnji odpor brez haska. Vesti 2. marca Anglija *a zdaj ne namerava dali nacionalni Španiji nikake denarne podpore, je včeraj dejal v poslanski zbornici zastopnik zunanjega ministra. Komunistična propaganda se močno širi v ameriški vojski in mornarici. Mornariško poveljstvo je že izdalo stroge ukrepe za pobijanje te propagande. Španski nacionalistični trgovci so včeraj brez slehernega odpora zasedli poslopje španske trgovske zbornice v Parizu. Predsednik poljske republike Moscicki je obolel in so vsi sprejemi pri njem odpovedani. Bdeča španska vlada je dovolila generalu Miaji in osmim njegovim tovarišem, da lahko odpotujejo v tujino, kadar ee jim bo to zdelo potrebno. Posebno slovaško gospodarsko odposlanstvo je včeraj odpotovalo iz Bratislave v Prago. Podaljšanje vojaške službe od šestih mesecev na leto dni je zahteval načelnik švedskega generalnega štaba v zbornici. Obletnico nove ustave so praznovali 27. febr. v Romuniji. Za to priliko je vlada in vodstvo enotne politične organizacije dobilo popolnoma nove bleščeče uniforme. Hitler je včeraj priredil diplomatskemu zboru pojedino, katere so se poleg njega udeležili vsi nemški politični in vojaški voditelji. Grčija bo svoja poslaništva v Belgradu, Budimpešti in Ankari povišala v veleposlaništva, /a prvega veleposlanika v Belgradu bo imenovan dosedanji poslanik Bibiča Roseti. Pet poljskih študentov je bilo izključenih na tehniki v Gdansku. Zaradi tega so poljski študentje po vsej državi sklicali danes velika protestna zborovanja, kjer bo nedvomno prišlo do novih nastopov proti Nemčiji. Belgija še vedno nima vlade, ker se kraljevemu pooblaščencu Soudanu še ni posrečilo doseči sporazuma med posameznimi strankami. Notranje posojilo za gospodarsko obnovo Slovaške je razpisala avtonomna slovaška vlada. Mussolini je včeraj sprejel voditeljico nemškega narodno-socialističnega ženstva Scholz-Klinkovo, ki si je med svojim obiskom v Rimu ogledala razne fašistovske ženske ustanove. 200 ljudi je bilo ranjenih pri veliki eksploziji v japonskem vojaškem skladišču Hirahatiju blizu Tokia. Poškodovanih je bilo 600 hiš okrog skladišča. Nemško letalstvo je lani v septembru rešilo mir, je dejal maršal Goering včeraj pri letalskih slavnostih v Berlinu. Dejal je tudi, da čakajo nemško letalstvo v letu 1939 še velikanski napori... 60 jugoslovanskih zdravnikov je včeraj dopotovalo v Pariz, kjer so jim francoski tovariši priredili slovesen sprejem. Naš novi poslanik v Braziliji Cvjetiša je včeraj nastopil svojo službo v Riu de Janeiru. V Anglijo se bo moglo priseliti samo omejeno število rdečih španskih prvakov, tako je izjavil v poslanski zbornici zastopnik notranjega ministra. Do pretepa je prišlo včeraj v holandski poslanski zbornici, kjer je narodno socialistični poslanec Wan Toningel izzival pravosodnega ministra, nakar so vladni poslanci planili pa Ton-niagelu, ga namahali in s silo vrgli iz zbornice. Grčja je včeraj uradno priznala nacionalno Španijo ter svojega dosedanjega zastopnika v Burgosu imenovala za izrednega poslanika. Zaradi protinemškib demonstracij na Poljskem je morala poljska vlada izdati izredne ukrepe ter ojačiti policijo z orožništvo«*-ter-vojaštvom, da bi nadaljne demonstracije onemogočila. V Krakovu so morali nastopiti celo motorizirani oddelki. Člane rdeče španske vlade ter poveljnike rdeče vojske bo iz Valencije odpeljala posebna an-glešlka ladja, tista, ki je na podoben način pomagala v tujino bivšemu abesinskemu vladarju. Parnik je že priplul v valencijsko pristanišče. Angleški general Beaumont-Nesbitt se je udeležil manevrov turške vojske v okolici Ankare. Pregledal je tudi policijske in orožniške ustanove. Uradno poročilo o italijansko poljskih razgovorili v Varšavi Variava, 2. marca. o. Italijanski zunanji minister grof Ciano je po večdnevnem obisku odpotoval v domovino. O razgovorih, ki jih je grof Ciano imel s poljskimi voditelji, je izšlo kratko uradno poročilo, ki pravi: Med obiskom grofa Ciana na Poljskem in ob razgovorih med njim in poljskim zunanjim ministrom 6ta mogla ministra vnovič potrditi popolno prisrčnost razmerja med obema državama. Ministra sta podčrtala, da sta red in pravica glavna cilja poljeke in italijanske politike. Oba ministra sta si popolnoma edina glede tega, da bosta obe državi nadaljevali prijateljsko sodelovanje, osnovano na enakosti političnih in gospodarskih koristi obeh držav. Maršal Goering potu e 1 v Italijo — na oddih Berlin, 2. marca. o. Poluradno poročajo, da bo poveljnik nemškega letalstva in gospodarski diktator maršal Goring v kratkem odpotoval v Italijo. V Italiji bo ostal dalje Časa; spremljalo ga bo tja več njegovih vojaških in gospodarskih sodelavcev. Poudarjajo pa, da bo GOring odpotoval v Italijo le na oddih. Vsekakor bo Goring imel pri tem priložnost govoriti z voditelji Italije. Mislijo tudi, da bo Goringa spremljalo več njegovih sodelavcev. Govore, da ne bo Gtiring — v nasprotju z glasovi, ki so ee razširili v tujini — imel nobenih razgovorov, ki bi bili v zvezi z vojaškim letalstvom. Sicer pa poudarjajo v teh krogih, da je razmerje med Nemčijo in Italijo tako iskreno, da niso potrebna nobena nova pogajanja glede sodelovanja na kateremkoli področju. Vremensko poročilo Kranjska gora — VrSii: —3, sončno, 60 cm enega, pršič. Rateče-Planica: —G, sončno, 20 cm snega, srež, skakalnice uporabne. Planica — Slatna: —6, 6ončno, 30 cm snega, sren. Planica — Tamar: —6, sončno, 55 cm snega, pršič. Pei — Petclinjek: —(5, sončno, osojno 45 cm snega, pršič. Pokljuka: —3, sončno, 5 cm snega, pršiča aa 60 • cm podlage. Bohinj — Zlatorog: —2, sončno, 5 cm enega, «ren. Dom na Komni: —5, sončno, 15 cm pršiča na 130 cm podlage. Dom na Voglu: —4, sončno, 140 cm snega, pršič. Krvavec: —5, sončno, 70 cm snega, pršič, posebno proti Velikem Zvoku. Velika Planina: —4, 40 cm snega, osojno pršič, prisojno sren. pozori SVENOAU Vstopnice so od danes naprej v predprodaji! priredi na splošno željo občinstva še en eksperimentalni večer 3. marca (v petek) ob 21. un v KINO UNIONU Proračun ljubljanske občine znaša 123,608.766 dinarjev Celih 23 miliionov gre za odplačevanje starih dolgov Ljubljana, 2. marea. Včeraj popoldne ob petih je bila v sejni dvorani ljubljanskega magistrata proračunska seja, katero je vodil župan dr. Jure Adlešič. V svojem uvodnem govoru se je župan najprej bavil z očitki glede povišanja občinskega proračuna in dejal, da so biii pri 6estavi proračuna upoštevane zares nujne in neodložljive potrebe, pa je kljub temu proračun narastel v primeri z lanskim za 5,787.248 dinarjev. Naloge mesta so od leta do leta večje in to se izraža ne samo v proračunu ljubljanske občine, temveč tudi v proračunih vseh ostalih jugoslovanskih mest. Najtežje breme, ki ga mora ljubljansko prebivalstvo nositi, so pa dolgovi, ki izvirajo z majhnimi izjemami od prejšnjih občinskih uprav. Skoraj 23 milijonov dinarjev mora občina odrajtati na račun obrokov raznih posojil. Če bi pa občinska uprava upoštevala vse najnujnejše potrebe v mestu, bi morala letošnji proračun povišati še najmanj za deset milijonov dinarjev. Povišanje proračuna ne nalaga občanom nobenih novih dajatev, pač pa se nekatere celo znižujejo, kakor na primer nekatere trošarine, uvozne tarife in v določenih primerih nekatere davščine meščanov. Povišek se bo potem takem kril iz povečanih dohodkov, ker se je konjunktura spet izboljšala, dvignila trgovina in obrt, in ker je tudi brezposelnost precej padla. Nemalo zaslug ima za ta napredek uprava, ki je varčevala do skrajnosti in je z ozdravitvijo Mestne hranilnice dala gospodarstvu nov zagon. .... Trošarine in druge dajatve v Ljubljani niso krive, da se skuša industrija seliti v druge dele države, pač pa centralizem, ki je ustvaril iz nekaterih upravnih enot privilegirane pokrajine, ki zaradi dohodkov iz državnih podpor nimajo potrebe nakladati večjih dajatev. Povrh vsega pa duše industrijo v Sloveniji visoke železniške tarife. Občinska uprava ščiti domačo industrijo ter ji dovoljuje razne olajšave pri plačevanju dajatev. Zaradi zglednega gospodarstva si je Ljubljana spet pridobila dobro ime in kredit. Zanimiva je ugotovitev, da je morala občina plačevati poprej za svoja posojila po 12% obresti, a nova uprava jo izposlovala znižanje obrestne mere na 8%. Ža končno ureditev mestnih financ se bo občinska uprava držala starega preizkušenega pravila, da so najuspešnejša in najbolj plodna neposredna komunalna posojila. Ta postopek se je izkazal tudi pri najetju posojila za oživljenje ljubljanske Mestne hranilnice. Postavke v proračunu Za županom dr. Adlešičem je govoril načelnik finančnega odbora o. sv. prof. Dermastja, ki je poudarjal, da je predloženi proračun realen. Dodal pa je tudi, da se je ljubljanski proračun v štirih letih povečal za 629» in dosegel mejo, preko katere bo težko iti, razen v primeru, da država razbremeni mesta. Nato je po vrsti obravnaval posamezne postavke v proračunu in obrazložil, zakaj žrtvuje Ljubljana 26,£20.740 din za osebno izdatke. Povišanje je normalno, ker gre za povečanje mesečnih prejemkov osebju, ki je slabo plačano. Precejšen znesek gre tudi na povišanje prejemkov poročenim uslužbencem. Oblina mora opravljati precejšen del poslov za dr-, žavo in mora seveda za to plačevati tudi odgovarjajoče število uradništva. Povprečno porabijo vsa večja jugoslovanska mesta za osebne izdatke toliko kot Ljubljana, le Belgrad in Sarajevo zaznamujeta višje. Konec lanskega leta je imela ljubljanska občina vsega skupaj 1285 uslužbencev. Proračun gradbenega oddelka znaša 11 mili j. 589.000 din. Povišanje gre tudi tu na račun delavstva, prav za prav za draginjske rodbineske doklade, kajti vsak mestni delavec dobi dnevno po tri dinarje za vsakega družinskega člana. Poročevalec g. Dermastja je tudi povedal, da bo po vsej verjetnosti prihodnje leto izginil iz proračuna izdatek za regulacijo Ljubljanice. Izdatki za zdravstveni oddelek znašajo sku-fiaj 1,164.000 din. Med drugim je zvišana podpora bolnišnici za 50.000 din. Za socialno skrbstvo bo dala občina v prihodnjem letu 7,210.000 din. od česar odpade samo na mladinsko skrbstvo 3,080.000 din. Občina bo skušala še letos kupiti v Poljanski dolini primerno zemljišče in tam postaviti otroško počitniško kolonijo. Postavka za pospeševanje turizma je odpadla, pač pa se ustanavlja poseben sklad za pospeševanje turizma. Proračun znaša 261.000 dinarjev. Proračun občinskega gospodarstva znaša 5 milij. 320.000 din. Letos se bo namreč podaljšal cevovod mestnega vodovoda za 5 km, toda že prihodnje leto bo ta izdatek odpadel. Kmetijstvu je na- menjenih 830.000 din, podporam in ustanovam pa 4.110.000 din. Iz tega poglavja plačuje mestna občina dolžne dajatve, kakor so Mladika, bolniška blagajna mestnih uslužbencev in podobne socialne ustanove ter podpore umetniškim ustanovam. Za kritje izdatkov bo mestna občina prepisala 60% doklado na davke, kar bo zneslo okrog 8.950.000 din. Poleg drugih raznovrstnih dohodkov, bo vrgla gostaščina 3,300.000 din, kanalska pristojbina 3 milij. din, taksa za tujce okrog 300.000 din, dohodki od drugih davščin 21,391,0C0 dinarjev, trošarina in uvoznina 25.140.000 din. Poročilu je sledila kratka razprava. Govorili so trije občinski svetniki, katerim je na vse pripombe odgovarjal poročevalec g. prof. Dermastja. Pri glasovanju je bil proračun sprejet z vsemi glasovi proti trem Lfublfana od včerai do danes Po dolgem času smo spet enkrat dobili hudo meglo. Včeraj proti večeru je deževalo in šele v poznem večeru je dež prenehal. Skozi oblake se je pririnila luna, ki je prihajala vedno bolj do veljave, ker je začela visoka burja odrivati oblake proti svodu in brisati prostor. Ponoči se je zjasnilo, postalo je seveda mrzlejše. Davi pa smo se prebudili v hladnem, meglenem jutru. Bela megla je zagrnila vse predmete, bila je gosta tako, da si videl lahko le najbližje. Pravijo, da jutranja megla napoveduje lep dan. Bomo videli! Spet dva samomora Moderni mladi rod vedno bolj izgublja spoštovanje pred rečmi, ki so bile starim svete. Tudi življenje mu je že kakor srajca, ki jo slečeš in zaženeš proč, kadar se ti zdi. Neprestano se zadnja leta ponavljajo samomori, iz leta v leto se množe, neprestano beremo poročila, da je ta ali oni napravil samomor iz tega in onega razloga. Ljudje polagajo sami roke na svoja življenja^ in se poslavljajo od sveta, kadar se jim zazdi življenjska peza prehuda. Nič več moči ni v njih, nikjer ne najdejo tolažbe in opore. Včasih so se ljudje v revah in stiskah zatekali k molitvi in tam dobili tolažbo ter moči, da so udarce lahko prenesli, se učvrstili v dobrem ter ojeklenili za nadaljnji življenjski boj. Danes so izgubili vero, izginil pa je tudi vir tolažbe in moči, ki je po preslanih preizkušnjah delala iz njih cele trdne može; vsaki stvari se niso vdali, niso podlegali obupu, če so jih zadevale nesreče in tegobe, ampak so breme moško sprejeli nase ter ga nosili. Na ta način so postali izkušeni možje, v njih dušah se je naselil mir in vedrina jih je napolnila, v njih glavah je bila jasna prevdarnost in iz težkih bojev so prinesli izkušenost, ki je z dobrimi nasveti v težkih razmerah lahko pomagala mlajšemu rodu, kadar so ga trle reve, ki jih še niso bili vajeni. Dandasnašnji, ko so mnogi veri in Bogu obrnili hrbet, pa so s svojim čolničkom predani viharjem in valovom življenja na milost in nemilost. Dokler je življenjska pot mirna in znosna, še krmarijo za silo, ob najmanjših težavah pa že začenjajo godrnjati in sami sebe pomilovati, čolnič prepuščajo valovom, naj ga nosijo, kamor hočejo. Kadar pa nastopijo težki časi preizkušnje, popuste, prekrižajo roke na prsih in se predajajo obupu. Sami segajo po svojih življenjih in pred časom odhajajo s sveta, kadar se jim začne življenje dozdevati pretežko. Žalostna bilanca takih samomorov se iz leta v leto množi. Včeraj so v dopoldanskih urah našli v bližini vile »Kredarica* pod Rožnikom nezavestnega mlajšega moškega. Stopili so bliže, da bi videli, kaj je prav za prav z njim. Pa so kmalu ugotovili, da je bil poskusil napraviti samomor. Hitro so poklicali reševalno postajo in ni trajalo dolgo, ko je pod Rožnik že prihitel avtomobil reševalne postaje, ki je nesrečnika sprejel ter ga odpeljal v ljubljansko bolnišnico, da bi mu tam zdravniki še poskusili rešiti mlado življenje, če bi bilo mogoče. V bolnišnici so ugotovili, da se je bil samomorilec zastrupil. Poskusili so vse, toda bilo je že prepozno. Popoldne je na posledicah zastrupljenja umrl. Ugotovili so njegovo ime: bil je to 26 letni Anton Mušič, pečarski pomočnik iz Trzina. Po nekih glasovih se je bil k obupnemu koraku odločil zaradi slabih socialnih razmer, po drugih pa zaradi nesrečne ljubezni. Star je že pojav, da se začenjajo javljati samomori zaradi nesrečne ljubezni vsako leto takrat, ko se začne zima nagibati h koncu in ko prvo cvetje napoveduje bližnjo pomlad. Reševalci pa so morali zaradi samomora po- sredovati še enkrat, in sicer popoldne. V bolnišnico so morali prepeljati natakarico Kati H., ki je bila izpila precejšnjo količino lizola. Zdravniki so ji izprali želodec in ji na ta način rešili življenje. Kaj je dekleta nagnalo, da se je odločila k temu koraku, je vprašanje. Prav hudo poškodovanega so včeraj prepeljali v bolnišnico 36 letnega gozdnega delavca Groznika Jožeta, ki je doma v Radcah pri Trebeljevem. Groznik je bil zaposlen kot sekač pri Zlatku Kralju, lesnem podjetniku v Metliki. Kralj je bil pred kratkim kupil veliko sečo v gozdovih tam pri Štangi. Pri tej seči je bilo zaposlenih več delavcev. Med temi je bil tudi Groznik, ki ga je včeraj po nesreči izpodsekana bukev podrla in ga pritisnila čez prsa, Groznik je dobil tako hude poškodbe, da se je piav resno bati za njegovo življenje. Na reševalni postaji je bil včeraj ves dan promet izredno živahen. Reševalci so morali v celem voziti petindvajsetkrat. To sicer za letaš ne prestavlja rekorda (največ voženj je bilo takrat, ko se jih je nabralo osemindvajset), vendar je ta številka v splošnem izredno visoka. Prav mnogo takih bolnikov so prepeljali, ki so oboleli za hudo gripo. Gripa je zadnje čase po vsej Sloveniji zahtevala tudi že več človeških življenj. Na Dunajski cesti zdaj prezidavajo Eiffler-jevo tovarno. Pri teh delih je bil zaposlen tudi 35 letni delavec Jože Kržmanc, ki je doma na Drenovem griču. Kržmanc je stal pod zidarskim odrom, pa se je tam zgoraj nenadoma izmuznil tram, ki se mu je hotel Kržmanc izogniti. Skočil je vstran, pa je padel tako nerodno, da si je zlomil levo nogo. Pod tramvai sc ie vrgel Ravno o prvih dveh včerajšnjih samomorih smo pisali, ko smo izvedeli, da je davi pred Mestnim domom še neki možak poskusil samomor. Zagnal se je pod tramvaj, toda prisebni voznik in možakova sreča sta preprečili, da bi se bila stvar končala nesrečno. Reševalci so bili že pripravili avtomobil, da bi šli ž njim na pomoč, pa ni bilo nič več potrebno. Mož se je pobral sam, lepo cel in živ, le po nogi je bil neznatno ogreben. Pristopil je stražnik, ki je vzel v roke notes. Onemogočeni samomorilec je dejal, da je črkostavec M. Š. ter izjavil, da je hotel napraviti samomor. Bil je vinjen. Stražnik ga je odpeljal na policijsko stražnico, kjer 6e je prespal. Mož bo zdaj imel še sitnosti. N: dobro, če se človek preveč na e Z belega Dunaja se je pripeljal v Ljubljano neki možak, trgovec menda, kali, pa se je nastanil v nekem večjem ljubljanskem hotelu. To vam je bil od sile ješč mož. Od jutra do večera ga skoraj ni bilo videti drugje, kakor pri dobro obj loženi mizi. Tako je jedel, kakor bi hotel postaviti nov svetovni rekord. Jed za jedjo je izginjala v .groba temino«, pa se huda lakota še ni hotela potolažiti. Nazadnje je prišel dramatičen obrat. Možu je od same preobilne okusne jedače postalo tako strašansko slabo, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.^ Tam so zdravniki pod-vzeli svoje korake in možu spet pomagali do sape. Zdaj je menda že spet kje za mizo, če se v bolnišnici ni premislil, da bo v bodoče pri jedači bolj skromen. Takega gromozanskega teka, pravijo, še živ svoj dan niso videli uslužbenci v tistem hotelu. Naši rojaki se ga včasih res da napijejo tako hudo, da jim od preobilne pijače postane slabo. Da bi se bil pa kdaj kdo pri nas tako najedel, Tistim, ki ne morejo odgovarjati... »Jutro« se je danes po naših neštetih opominih le oglasilo. Pravi, da mi že vemo, zakaj nam ne more odgovarjati, kakor bi rado. Nam ni ni« znanega, zakaj ne bi »Jutro« moglo odgovarjati na ugotovitve o stvareh, katere je samo sprožilo. Katera oblast in postava na svetu — in celo v Jugoslaviji — naj bi mu branila odgovoriti na naše očitke o tem, da je njegov in vesoljne slovenske JNS direktor dr. Kramer leta 1934 denuneiral tiste, ki so se zavzemali za stradajoče trboveljske rudarje? Katera oblast ali postava ne pusti »Ju-triK odgovoriti, ali je bilo por) JNS vrženih iz služb toliko in toliko slovenskih uradnikov, profesorjev itd., kakor smo mi to z imenom navedli •_ Ali je morda napačna sramežljivost vzrok, da 61 »Jutro« ne upa zavrniti naše ugotovitve o tem, da so bili trije sodniki upravnega sodišča v Celju pod vlado, v kateri sia sedela dr. Kramer in Pa Janez Pucelj, upokojeni brzojavno, takoj nato, k .- c m “ 0C O c c *7 -C i Oc Veter Pada- vine «5 C . »X Sg £ (smer, jakost) m/m Ljubljana 767-2 7-4 1-8 03 ■gl. 10 0 3-3 dež Maribor 765-2 7-3 ot SO 6 NWj — — Zagreb 759-0 8-0 2T 80 10 0 0-4 dež Belgrad 7630 6-0 2-0 80 10 0 0-1 dež Sarajevo 759-5 6-0 IT 90 10 0 — — Vis 758Č 7-0 3-0 50 6 NW, — — Split 757-7 12-0 4T 60 6 NE, — — Kumbor 753-0 13-0 6T 90 6 N, — — Rab 739 3 9-0 4-0 SO 10 0 — OuQrovn>h 756-7 15-0 5-0 70 S N, — — Vremenska napoved: Zmanjšanje oblačnosti, precej stanovitno vreme. Toplota zraka nespremenjena. Koledar Danes, četrtek, 2. marca: Simplicij. Jutri, petek, 3. marca: Kunigunda. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv, Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Podaljšana razstava. Ker zanimanje za umetniško produkcijo mladega tržaškega kiparja Uga Cara-a in slikarja Avgusta Černigoja stalno narašča, bo odprta razstava še v nedeljo dne 5. marca. Lepo umetnost ljubečemu občinstvu ogled razstave toplo priporočamo. Lajovčev koncert v Litiji. Pevski zbor Glasbene Matice, ravnatelj Julij Betetto, koncertna pevka Ljudmila Polajnarjeva, prof. Marian Lipovšek in dirigent ravnatelj Mirko Polič bodo izvajali v nedeljo 5. t. m. ob pol 16 v Litijskem sokolskem domu Lajovčev koncert. Na sporedu 60 izključno le Lajovčeva dela. Vstopnice so že v predprodaji v trgovini Janko Končar v Litiji. Na koncert vabimo Litijčane, Šmarčane in sploh vse Zasavce. Pododbor društva Rdečega križu v Ljubljani bo imel danes, t. j. 2. marcu 1959, ob 6 zvečer svoj redni letni občni zbor v dvorani Delavsko zbornice na Miklošičevi cesti. Vljudno vabimo članstvo, kakor tudi Samarijane Rdečega križu vseh letnikov, da se občnega zboru udeleže. Slovenski klub SKAB opozarja svoje ude in prijatelje na predavanje g. univ. prof. dr. Fr. Grivca: »Pomen Velehrada za stike med Čehi, Slovaki in Južnimi Slovani«, ki bo danes, 2. marca ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Tatvine rib. Lastniki oziroma zakupniki ri-barskih okrajev ne pritožujejo zaradi vedno bolj eo množečih tatvin rib (rakov). To kaznivo početje podpirajo najbolj oni, ki ukradene ribe kupujejo. Ker se nekateri pri tem ne zavedajo kaznivega dejanja, opozarjamo, da odgovarjajo kupci po kazenskem zakonu ter bodo v vsakem primeru tudi ti ovadeni sodišču. Pred nakupom rib (rakov) naj se zalo veakdo prepriča, če je prodajalec upravičen lovili odn. prodajati ribe (rake) ter vedno zahteva uradno izkaznico, ki jo mora vsak ribič imeli. Vsak, kdor ponuja ribe (rake) na prodajo, se mora izkazati s pismenim dovoljenjein vsakokratnega ribarskega revirnega gospodarja in izvorom na prodaj ponujanih rib (rakov). — Zveza ribarekil) društev. Mrakova gledališka skupina nastopi v potek 3. marca ob 20 zvečer v frančiškanski dvorani z Mrakovo tragedijo »Grohar«. Ker je to poslednja uprizoritev tega dela. nanj vse prijatelje gledališča še prav posebej opozarjamo. Predprodaja vstopnic v >Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu. Nenavadna smrlna nesreča na Ježici Ježica, 2, marca. Snoči okoli 7 se je v ježe nekem klancu spet primerila usodna nesreča, ki je po okolnostih edinstvena. Tudi la nesreča dokazuje, kako potrebna je največja pozornost pri vožnji s kolesom po klancu, zlasti še ponoči. Posestnik Pečnik Janez iz Stožic je okrog 7 zvečer vozil poln voz boste iz gozda domov. Ob vozu je imel svetilko, sam pa je hodil spredaj pri konjih. Tik pred usodnim »omstkom«, kjer se Je do zdaj zgodilo že veliko nesreč, mu je po klancu nasproti privozil neznan kolesar, ki ni imel luči na kolesu. Kolesar se je z vso silo v polnem diru zapodil v oje voza, v katerega je bil vprežen par konj. Pečnik je takoj ustavil voz, kolesar pa se je zgrudil na tla ter obležal v nezavesti. Pečnik je nato poklical orožnike, ki so ugotovili, da je nesrečo zakrivil kolesar sam, ki je bil brez luči. Ugotovili pa so tudi, da je bil ponesrečeni kolesar 35-letni delavec Franc Bergant iz Nadgorice. Cez čae se je neznanec iz nezavesti prebudil ter se odpeljal e kolesom dalje proti domu. Pol ure pozneje pa so ga našli ležečega za Aleševo mejo. Gostje v gostilni »pri Alešu« so menili, da je vinjen, pa so ga zanesli v šupo na steljo. Cez nekaj časa, ko so prišli spet pogledat, kaj je z njim, so ga našli že mrtvega. Poklicali so zdravnika dr. Jamška, ki je ugotovil, da je nastopila smrt zaradi notranje krvavitve, ker mu je bilo oje predrlo želodec. Berganta so nato odpeljali še ponoči z vozom domov v Nadgorieo, kjer ga je sprejela žalostna žena. Ljubljansko gledališče DRAMA — Začetek oh 20 Četrtek, 2. marca: »Potovanje v Benetke«. Red Četrtek. Petek, 3. marca: Zaprto, (Generalka). Sobota, 4. marca: »Prevara«, Premiera. Prem. ab. Nedelja, 5. marca ob 15: Upniki — na plani Izven. Znižane cene. Ob 20: Žene na Niakavuoriju. Izven, Znižane cene. OPERA — Začetek ob 20 Četrtek, 2. marca: »Jesenski manevri«. Red B. Petek, 3. marca: Zaprto. Sobota, 4. marca: Ob pol 20: »Lohengrin«. Izven. Nedelja, 5 marca ob 15: Pod to goro zeleno. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven. Ob 20: Jesenski manevri. Izven Znižane cene. Mariborsko gledališče Četrtek. 2. marca ob 20: »Partija šaha«. Red A. Petek, 5. marca: Zaprto. Sobota, 4. marca ob 20: »Prodana nevesta« Red D, ..Prerokba sv. Malahija o papežih Še sedem papežev, nato pride .strašni sodnik .. II* »In persecutione extrema sacrae Roma* nae Ecclesiae 6edebit Petms Romanus, qui pascet oves in multis tribulationibus, quibus tran6actLs civitas 6epticolis diruetur et judex tremendus judicabit populum ...« »Med najhujšim preganjanjem svete rimske cerkve bo na papeškem prestolu sedel Peter Rimski. Vodil bo svoje ovce skozi veliko stisk, na kotncu katerih bo mesto na sedmih gričih uničeno in strašni sodnik bo prišel 6odit ljudi...« S tem veličastnim prividom se končuje slovita »prerokba svetega Malahija« o papežih katoliške cerkve. Ta prerokba, o kateri je po svetu bilo vedno več govorjenja, čim bolj se je bližala volitev novega poglavarja cerkve, napoveduje do konca sveta samo še sedem Petrovih naslednikov. Zadnji med njimi bo Peter Rimski, kakor pričajo zaključni, po Skrivnem razodetju poisneti 6tavki te prerokbe. Naj bo s pristnostjo tega spisa taka ali tako, treba je pa priznati, da so se napovedi te prerokbe o papežih velikokrat uresničile tako natančno*, da ni dosti povoda dvomiti, ali bodo držale tudi v prihodnje, pa naj bo misel' o koncu sveta, ki ga prerokuje Malahijevo delo, še tako neverjetna, neprijetna in strahotna. Konec 11. stoletja se je na otoku Erinu, kakor so takrat imenovali Irsko, »otok svetnikov«, rodil v mestu Armaghu otrok, ki so mu dali ime Malahija. Njegova rodbina je bila med najodličnejšimi irskimi, toda vse njena bogastvo ni moglo Malahija privezati na svet. Šel je v samoto k staremu puščavniku. Zaslovel je kmalu po svetosti in verski vnemi, tako da 60 mu v času, ko ni po običaju nihče mogel postati duhoven pred tridesetim letom, dali posvečenje, ko je bil star pomaj pet in dvajset let. Škof iz Armagha je mladega puščav-nika takoij nato poklical, naj pride očiščevat irsko cerkev napak, ki so jo takrat razjedale. Malahija je izpolnil svojo visoko nalogo taka vzorno, da so ga imenovali za škofa v Connorju, nato pa za nadškofa v Armaghu. Ko je prišel v Rim po nad-škofovsko čast, ga je papež Inocenc II. počastil s tem, da mu je dal lastno mitro in lastni nadškofov-ski palij. Domov grede se je Malahija ustavil v sloviti francoski benediktinski opatiji Clairvauxu, kjfer je apostoloval drugi veliki reformator katolištva v srednjem veku. To je bil sv. Bernard, ena največjih duhovnih postav, kar jih je dala zahodna omika. Dobila sta 6e dva misleca, dva reformatorja, dva gorečnika, dva svetnika. In nekaj let pozneje, 1148. ko je Malahija spet potoval v Rim, ga je v Clairvauxu prijela mrzlica. Izdihnil je v naročju svojega velikega prijatelja Bernarda. Star je bil komaj pet in štirideset let. Mož, ki ie prerokbo opisal To je bil maž, po katerem je dobila ime slovita prerokba o papežih. Toda Malahija ni s prerokbo imel nič posla. Treba je preskočiti štiri in pol stoletja, da pridemo v čas njenega nastanka. Takrat je v neki drugi benediktinski opatiji, v italijanskem Monte Cassinu živel med učenimi očeti malce čudaški, sanjarski valonski menih Arnold Wionski, prijatelj kardinala Simoncellija iz Orvi-eta. Ko je v avgustu 1. 1590 umrl papeč Sikst V., je bil kandidat za papeški prestol tudi kardinal Simoncelli. Njegovi prijatelji so nagovoril Arnolda Wionskega, ki se je po svojem značaju nagibal k skrivnostim in duhovnemu avanturizmu, naj bi pomagal Simoncelliju do izvolitve s tem, da bi napisal prerokbo o bodočih papežih. Takih prerokb je za renesanse, ki je obudila staro, pogansko praznoverje, kar mrgolelo po Italiji in drugod. — Arnold je to res naredil ter pripisal prerokbo enemu najbolj slovečih takratnih svetnikov, svetemu Malahiju Irskemu. Prerokba 6e začenja z 1. 1143. Vsak papež v njej je označen s kratkim geslom, ’ bolj ali manj zagonetnim. Toda geslo za papeža, ki naj bi ga volili v letu 1590, je čisto jasno in natančno označevalo kardinala Simoncellija. Ta, po eni strani preprosta, po drugi strani prevejana spletka, se tisti trenutek ni posrečila, zakaj za papeža ni bil izvoljen kardinal Simoncelli, marveč svetniški kardinal Castagna, ki 6i je nadel ime Urbana VII. Vsi papeži pred njim so bili v »prerokbi« dobro označeni, saj je bil Arnold Wionski izobražen zgodovinar in hagiograf, ki je poznal življenje vseh mož, na katere se je nanašala njegova prerokba za nazaj. Tako je prvega papeža, ki ga navaja prerokba, Celestina II., sodobnika svetega Malahija, orisal z geslom »E!x castro Tiberis«, z gradu nad Tibero. Papež je bil dcana res iz Tiferne nad Tibero. Njegovemu nasledniku Luciju II. velja geslo »Inimi-cus expulsus«. pregnani sovražnik, kar je preprost prevod 'papeževega rodbinskega imena Caccia Nemiri. Itd. ... Toda bodočnost je pokazala nekaj, česar si ni moči razlagati in česar menih Arnold ni 6am niti zdaleč mislil, ko je pisal svojo apokrifno prerokbo. Gesla v prerokbi so za čuda natančno označevala — včasih prav do imena natančno — bodoče vladarje na papeškem prestolu. Kako se je prerokba uresničevala Najbolj presenetljiva pri prerokbi je, da so njene zapovedi ojdnosno označbe vse točnejše,^ čim v novejše ča6e gremo. Predaleč bi zašli, če bi navajali vse primere. Ozrimo 6e samo na 19. stoletje in na velike papeže tega ča6a. Gesla, kakor »Vir religiosus — veren mož«, ki se nanaša na papeža Pija VIII., ali »Ignis Ardens — goreči o,genj«, ki velja za Pija X., ali »Pastor angelicus« kakor pravi prerokba nasledniku Pija XI., bodočemu papežu, niso tako zanimiva, ker veljajo navsezadnje v večji ali manjši meri za vsakega papeža. Zanimivejši so drugi primeri. Leta 1831 je bil po 62 dneh konklava izvoljen za papeža meniški kardinal Bartolomeo Capellari. slcuveč po svojem svetniškem življenju. Kardinali so se po neskončnih posvetih zedinili zanj. Vladal je kot Gregor XVI. petnajst let v silnih težavah, skozi katere je modro vodil Petrov čoln. Vse svoje prejšnje življenje je prebil v toskanskem samo* Prizor iz konklava, katerega ne bo videlo nobeno nepoklicano človeško oko ... .s Baldahin, znamenje vladarst va, Je razpet nad vsakim sedežem v konklava, zakaj kardinali so n • : *v ; tedaj vil vladarji svete Cerkve, ko Je papež izvoljen, ostane razpet samo baldahin nad se dežem novega papeža. Skozi ta Trata prlha jajo kardinali v kon klave. Na takem llatn zasleduje vsak kardinal Izid glasovanja ln sl koliko bil kateri kandidat. zaznamuje, koliko glasov Jo dobil kateri kandlda T„ ,T^ , , . ' v MU« J V' I ' ,f Ob plamenu te sveče pečatijo kardinali svoje glasovnice Sedež kardinala, ki pregleduje glasovnice. Volilna žara, v katero ; devajo kardinali gla* * Je zlat clbo- p lt s pateno. \ rij, pokr 6tanu menihov kamaldolencev, v mestecu Poppiu, ki slovi zaradi zdravilnih toplic Moggiona. In veste, kaj pravi o tem papežu Malahijeva prerokba? Pravi, da bo »ex balneis Etruriae,« da bo prišel iz etrurskih, iz toskanskih toplic ... Leon XIII., veliki socialni papež, je v prerokbi označen kot »Lumen de caelo: Luč z neba«. To geslo je čudovito posrečeno v simboličnem smislu, če pomislimo na Leonovo osebnoM. še bolj pa, če se spomnimo njegovega grandioznega življenjskega dela. Njegovo papeževanie je največie in najpomembnejše od reformacije dalje. Pomenila je za materialistični svet po francoski revoluciji res luč z neba, ki je svetila oet in dvajset let. Ves svet je upiral svoje oči v Rim, odkoder je Leon pošiljal svoje slovite socialne in druge okrožnice. In poleg tega simbolnega uresničenja prerokbe ie ravno tako presenetljiv njen stvarni pomen: rodbina, ki je dala Leona XIII., je imela v svojem grbu zvezdo repatico, torej nepričakovano toda pravo in vidno »luč z neba«. Za Benedikta XV. navaja prerokba označbo »Religio devastatax, opustošena vera«: v katen dobi je bila vera bolj na tleh in krščanstvo v življenju bolj potlačeno ter odpravljeno, kakor v tovni vojni, za katere je v glavnem vladal Be°e' dikt XV? Piju XI. pravi prerokba »Fides intrepida«, **' ustrašna vera. Treba je pomisliti samo na zadaj® okrožnice proti boljševizmu, proti fašizmu in proti rasizmu, treba se je spomniti herojskega poguma, s katerim je Pij XI. še umirajoč bičal zmote sodobnega sveta in pridigoval Kristusovo resnico, pa se prepričamo, kako pravilna je geslo, s katerim meri na tega velikega papeža čudno Malahijevo prerokvanje. Se sedem papežev do konca sveta Malahijeva, to je Arnoldova prerokba napoveduje še sedem papežev. Po njej bi se vrsta vladarjev na rimskem prestolu ustavila, okoli 1. 2000. S koncem dinastije božjih namestnikov na zemlji naj bi po prerokbi prišel tudi konec sveta, kakor je zapisano v viziji o Petru Rimskem. O zadnjih papežih pravi ta svojevrstni dokument takole: Prvi naslednji bo »pastor angelictis«, angelski pastir. Tega si (seveda v svojem smislul, želi se' kaj mogočnikov, ki bi si radi delili kraljesi?1 sveta in duha, ne da bi jim kdo obuijal vest s sva' rečim glasom iz Vatikana ... Za njim naj bi prišel »Pastor et nauta«, pastir in krmar, ki bo pasel Kristusove ovce in hkratu varno vodil Petrov čoln. V tem geslu vidijo razlagalci napoved o težkih časih, v katerih bo takrat živel svet in živela cerkev. Naslednik pastirja in krmarja bo »Flos florum«, cvet nad cvetovi. Za njim nas prerokba pripelje v strahotna videnja iz Skrivnega razodetja, zakaj dva papeža iz tega časa 6ta oznameno-vana kot »De medixetate lunae« — ko bo mrkala l.una, in »De tabore solis«, ko bo sonce temnelo .. ■ Za temi, najbrž pošastnimi časi bo zavladal cerkvi papež »De gloriae olivae«, papež oljčne slave. Za tem skrivnostnim vladariem pa bo prišel prvi, ki bo vzel ime po Petru Galilejskem, Peter Rimski, Petrus Romanus, kakor mu pravi prerokba, zadnji poglavar rimske cerkve. Nato pa napoveduje to čudno delo, da bo prišel samo še strašni 6odnik ... iudei tremendus ...« Bočta "lisscranda, Dolcia, Verdiera, Fosattia, Lauria, Pacellia, Schusterja, Maglioneja, Initzerja, Doughertija; t sprednji vesti pa: Baudrillarta, ^ Gerliera in Lienarta. Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 2. marca: 12 Zvezde pojo (plošče) — 12*45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Dvospevi m samospevi ob spremijevanju klavirja. Pojeta ga. Dragica Sokova in gdč. tefka Korenčanova — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje saveza Sokola kr. Jugoslavijo — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski zbor «Ljubljana«, dirigent Sr. Koporc — 20.45 Slovanska glasba (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Originalna Švicarska godba (bratje Malenšek). Drugi programi Četrtek, 2. marca: Belgrad-Zagreb: 20 Humor. 21 Operni odlomki — Praga: 20.30 Smetanov večer — Solijo: 18.30 Smetanova ura, 19.30 Orkestralni koncert — Varšava: 19 Zabavni glasba, 31 Igra, 21.50 Plošče — 23.05 Narodna glasba — Budimpešta: 19.95 Ciganski orkester, 21.10 Calderonova drama »Življenje - sen«, 22 Operni orkeste*. 23.15 Jazz — Trst-Slilan: 17.15 Pianino, 21 Igra, 21.35 Kitara, 22.20 Simfonična glasba — Rim-Bari: 21 Operra iVAiglon« — Dunaj-Berlin: 20.10 Plesni veter — Vratislava: 20.10 Granerjeve skladbe — Lipsko: 19 Narodna glasba, 20.10 Vojaški večer — Mo-nakovo: 15.15 Operetni koncert — Koln: 20.10 Orkestralni koncert — Konigsberg: 19 Schubertove sikladbe — Beromiinstcr: 19.55 Orkestralni koncert. 21.25 MoSki zbor, 22.10 Za planince — Strasbourg: 20.15 Vesel narodni večer, 21 Pihala, 32 Pevski koncert. Norman Railly Raine: 57 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI »Toda Rihard vendar nima vojske!« S ta svojo opazko bi bil rad pred očmi princa Ivana brez dežele kar sc le da zmanjšal pomen Rihardovega prihoda v Anglijo hkratu pa bi bil ž njo rad tudi opogumil sebe in svoja dva prijatelja. Saj je v nezgodah dobra slednja tolažba. Človek nikdar bolj ne omalovažuje svo-iih sovražnikov ter ne ceni nižje njegovih kreposti in prednosti kakor v takih in njim podobnih primerih. Taka je že človeška priroda. Spet so nekaj časa molčali. Videlo pa se je, da bi princ Ivan nekaj rad povedal, pa si ne upa z besedo tudi pred svojima prijateljima jasno in odkrita na dan. Nekai ga je trlo, pa le ni mogel priti do besede. Zdelo se je, kot bi sam pri sebi iskal primernega načina, s katerim bi svojo misel povedal po ovinkih, kljub temu pa vendar toliko jasno, da bi ga megova pri>atelja razumela. Končno je le našel pravo obliko, pa je spregovoril skoraj kakor bolj sam zase: »Toda, če bi bil moj brat ubit. ..7« Strah je zvenel v njegovih besedah in nekakšna plašna sramežljivost ter boječ občutek krivde pred prijateljema. »To bi bil vsekakor uboj, princ!« se oglasi prvi na to misel princa Ivana brez dežele škof iz Black Cannona. V prvem trenutku ni mogel soglašati z mislijo princa Ivan. Saj se tako dejanje upira vsem aravnim načelom, božjim kakor tudi člo ,veškim. Kon?c krajev on, škof iz Black Cannona, vendar ta načela pod svojim vijoličastim plaščem tudi zastopa javno in o nrh govo»i. To bi bil vendar vnebovpi-joči grehi Bratomor je prav za prav isto kakor očetomor in tak zločin je kaznovan z večnim prekletstvom. Ne, kaj takega se ne sme zgoditi, to je povsem izključeno! »Tiho bodi! Ne blebeči! Napravil boš kakor bom jaz zapovedal in popolnoma nič drugače! Konec besedi!« Z vso jezo se je nanj zadrl princ Ivan brez dežele, ki sploh nikdar ni trpel, da bi mu kdo ugovarjal ter se mu kakorkoli že postavljal po robu. Najmanj pa si je pustil ugovarjati in oporekati v tem tre-| nutku, ko se je nenadoma pred njim prikazala pošast, ki bi mu v najlepšem in najzrelejšem trenutku rada iztrgala iz dosega kraljevsko krono, ki se mu je že tako zapeljivo ponujala. Saj mu ta krona takorekoč že visi nad glavo, samo spustiti se ji bo še treba. Povrhu pa mu prikazen, ki se je zdaj tako nenadoma prikazala, grozi še s smrtjo. Po drugi strani pa se mu obeta kraljevsko življenje, slava, čast in oblast, edina beseda v vsem angleškem kraljestvu. Nihče mu krone ne bo več iztrgal, kdorkoli se mu postavi na pot, bo moral to predrznost plačati z lastno glavo. Za vsako ceno mora dobiti angleško kraljevsko krono! Ničesar se ne bo ustrašil, pred nobeno oviro se ne bo ustavil! Odstranil bo vse! Vse, kar mu nasprotuje, mora s poti! Tudi če bo treba ubiti brata, se ne bo ustavil in pomišljal! ... »Rotim te, dragi princ!«. .. Znova je poskusil pregovoriti jeznega in trdno odločenega princa Ivana brez dežele škof iz Black Cannona, ki se je bil zgrozil ob tej strahotni misli. Toda Ivan ga je v hipu prekinil ostro in brezobzirno. »Tiho bodil Rajši premisli, kaj bo Rihard napravil s teboj, ko bo izvedel, kaj vse si bil napravil ta Ča6, ko njega ni bilo v Angliji! Škofijo ti bo vzel! ... Na V6ak način je zate bolj pametno, če ga spraviš s tega sveta in ga pahneš s poti, da se ga iznebiš za vselej! Saj si spoznal in ga boš spet spoznal! Glej, da mi narediš po zapovedi! Napravi svoje! Dabodi mi način, s katerim ga boš odstranil, se iznebil njegovega življenja, nas pa rešil m3re in prikazni, ki nas moti! Ne bom ti o tej stvari ničesar več govoril!« Princ Ivan je te besede izgovoril trdo in surovo. Nato pa je umolknil in začel nemirno bobnati po naslonjaču. Škof iz Black Cannona se je kar nekako pogreznil sam vase in se zagledal v tla. Bil je kakor pobit. V brezupen položaj je bil zabredel na vsak način. Strah ga je bilo pa eni plati za lastno življenje, po drugi pa se mu je na vso moč vendarle studil gnusni zločin. Sir Guy Gisboumeški je ves ta čas sedel molče. Zdaj pa se jo nenadoma, kakor bi bil preslišal jezne besede princa Ivana brez dežele, oglasil popolnoma mirno in zbrano: »Pusti, princ, te stvari! Prepusti meni skrb zanje! Zdaj že vem, kda se bo pobrigal za tvojega brata Riharda tako, da se nam zanj poslej ne bo treba nikdar več brigati!« »Kdo?« vpraša naglo in razburjeno princ Ivan brez dežele ter se nagne k siru Guyju Gisbourneškemu. Škof iz Black Cannona pa je stopil hvaležno tri, štiri nagle korake bliže. Vesel je bil, da ga bo ta zviti in zlobni sir Guy Gisbour-neški, ki se utegne znajti v slednjem, še tako težkem položaju in ki zna dobiti sredstva ter način, da vsako začeto delo srečno do kraja izpelje, tudi tokrat rešiti pred dejanjem, s katerim bi se bil v duši in pred Bogom težko pregreMl, čeprav že ljudje zanje morda ne bi nikdar zvedeli. Napet molk je nastal. Oba sta brez diha strmela v sira Guyja Gisbourneške-ga, ki je hotel do kraja naviti n^uno nestrpno radovednost in pričakovanje, ker je v tem njunem željnem pričakovanju užival in se skrivaj veselit. »Dickon!« reče čez čas jasno in odločno. »Dickon?« se začudi princ fvan brez dežele. Ves ta čas mu niti za trenutek ni prišel na misel Dickon Saj je Dickon vendar povsem neznaten, do kraja uničen človek, propal obubožan plemič, ki živi le od milosti in blagohotne podpore svojega mogočnega zaščitnika sira Guyja Gisboumeškega. Le kako bi on utegnil v tem kočljivem položaju pomagati? Toda sir Guy Gisboumeški je bil drugih misli. »Da, Dickon! Nihče drugi kakor on!« je ponovil počasi in pri tem pomembno gledal zdaj v princa Ivan brez dežele ter v škofa iz Black Cannona. Nato pa je začel natančnejše razlagati svoj zlobni načrt, ki ga je bil tačas, ko sta onadva govorila, že do vseh podrobnosti izdelal. »Dickon je bil svoje čase plemič, in 6icer ugleden ter bogat plemič,« je govoril sir Guy Gisboumeški in pri tem poudarjal še prav posebe vsako posamezno besedo, da bi tem bolj učinkovala «a svoja poslušalca s pravilnostjo in pre-pričlijvostjo svojega načrta. »To je bilo še takrat, ko mu Rihard še ni bil odvzel plemstva ter mu radi kazni zaplenil vsega imetja ter 6e polastil njegovih posestev. Dickon ie prav po krivdi tvojega brata Riharda z Levjim srcem pripadel meni na milost in nemilost. Jasno je tedaj menda dovolj, da sovraži Riharda kar ga le more. Prav gotovo bi bil pripravljen napraviti V6ak tudi še tako težak korak, če bi se mu utegnil ž njim maščevati za kazen, ki (Ju je bila doletela in za nesrečo, ki mu jo je bil zakrivil Rihard. Le pokliči ga, princ, zahtevaj od njega karkoli hočeš. Obliubi mu, da mu boš povrnil plemstvo in napravil bo vse, karkoli mu boš zapovedal! . .. Povrhu pa je tudi močan... in tudi boriti 6e zna odlično! In še nekaj! Ne boji se ne pekla, ne hudiča! Le pokliči ga in mu ukaži, naj opravi, kar si bil odločil! « Sir Guy Gisboumeški je umolknil in se * vprašujočim pogledom ustavil na obrazu princa Ivana brez dežele. Prinčev obTaz pa je bil popolnoma nepremičen. Videlo se je, da je z veliko pozornostjo in zanimanjem poslušal govorjenje sira Guyja Gisboumeškega. Naročajte in širifie Slovenski dom! " . Mnsein. naročnina 12 din ca Inoiemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjev* nlifa fi/tfl Telefon 4001 do 4005. Ilorara: Kopitarje?* ulica 6. »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob 12. tiskarno » Ljubljani: K, čel. Izdajatelj Inl Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.