poroËila tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 59 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Simona Govednik in Aleksandra Zidar ©EN»UR IN GRADENC ‡ RAZSTAVI GRADIVA JOELA M. HALPERNA Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani smo redni in izredni πtudentje Ëetrtega letnika pri vajah iz etnoloπke muzeologije pod vodstvom prof. Joæeta Hudalesa pripravili dve razstavi. Dve skupini sta na podlagi gradiva, ki ga je zbral prof. Halpern s πtudenti v 60. letih 20. stoletja in z rezultati lastnega terenskega dela spom- ladi 2005 pripravili razstavi v ©enËurju pri Kranju in Gradencu v Suhi krajini. NajveË gradiva izhaja iz let 1961 in 1962, ko so tedanji πtudentje etnologije (Roman Cej, Pavle »elik, Majda Rupar, Milica Varπek in Alenka Novak) fotografirali razne dogodke v ©enËurju in stavbno dediπËino v Gradencu. Rezultat njihovega dela sta dva obseæna fascikla, v katerih so zbrani vpraπalniki, terenski zapisi in intervjuji s prebivalci razliËnih starosti in poklicev iz ©enËurja. Z lastnim terenskim delom (intervjuji) smo πtudentje zbrali spomine o ©enËurju v 60. letih 20. stoletja in analizirali aktualno stanje v Gradencu. Omenjeno gradivo hrani dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. V ©enËurju je nastala razstava z naslovom ©e pomnite 60. leta? s poudarkom na Ëasu, ko je raziskoval prof. Halpern. Razlog za postavitev razstave o 60. letih je bil predvsem v velikosti kraja, saj bi bilo v tako kratkem Ëasu, kot smo ga imeli na voljo (dobra dva meseca), skoraj nemogoËe zajeti naËin æivljenja celotne πenËurske populacije. Poleg Halpernovega gradiva so bili na razstavi πe razni predmeti, ki so bili v 60. letih 20. sto- letja del vsakdanjega æivljenja tamkajπnjih ljudi. Ekipa devetih πtudentk (Anja Jerin, Svetlana PeriË, Anja Nikolov, Nastja Strnad, Tina Kene, Saπa Starec, Simona Govednik, Tatjana AbriË in Kaja Beton) je v ©enËurju veË dni zbirala gradivo in predmete iz πestdesetih let. Najbolj zanimivi so bili radioaparat z gramofonom, otroπki voziËek z baldahinom, vinilne ploπËe in skiro (skirca). Nekatere predmete so posodili informatorji, veËino pa Gorenjski muzej Kranj. Poleg Gorenjskega muzeja so pri nastajanju razstave sodelovali πe ObËina ©enËur, ki je prispevala veËino finanËnih sredstev, Osnovna πola in vrtec ©enËur sta odstopila razstavni prostor (telovadnico v vrtcu) ter poskrbela za malico, MedobËinski muzej Kamnik pa je posodil razstavne panoje. Naπe raziskovanje se je zaËelo æe v predavalnici, ko smo pregledali pred kratkim pridobljeno gradivo, ki je vsebovalo fotografije stavbne dediπËine in nekatere cerkvene dogodke, kot so prvoobhajilna procesija, zlata maπa lokalnega æupnika in narodne noπe, procesija svetega Reπnjega telesa in pogreb Janeza Vehovca. V veliko pomoË so nam bili intervjuji, saj je bilo iz njih mogoËe dobro rekonstruirati æivljenje v ©enËurju v omenjenem Ëasu. Preden smo se odpravili na teren, smo se dogovorili o temah, ki so nas najbolj zanimale in izloËili najbolj zanimive fotografije. Teme na razstavi so se dotikale tako sploπne podobe ©enËurja v 60. letih, ko je bil bistveno manjπi in bolj ruralen kot danes, kot otroπtva in zbirateljstva, prehrane in gospodinjstva, praznikov, druæenja, obrti in æe takrat delujoËega flAvto moto druπtva«. Pri postavitvi razstave smo izhajali iz πirπega pogleda na raziskovano okolje: flObdobje 60. let je zaznamovala mo- Telovadnica v vrtcu ŠenËur, ki nam jo je za postavitev razstave odstopila šola, je bila velik prostorski izziv in potrebno je bilo veliko improvizacije, da smo primerno ure- dili razstavni prostor. Postavitev panojev je bila polkrožna, pod panoji pa so bili postavljeni razstavni predmeti. Foto: Anja Jerin, 13. 5. 2005 Na prvem panoju je bila krajša predstavitev Halpernovega dela in splošni opis ŠenËurja. Na mizi pred panojem so si obiskovalci lahko ogledali fotografsko gradivo iz 60. let 20. stoletja in si vzeli informativno zloženko o razstavi flŠe pom- nite 60. leta?«. Foto: Anja Jerin, 13. 5. 2005 OBZORJA STROKE tema poroËila Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 60 dernizacija. V domove je prihajala televizija, uveljavljali so se elektriËni gospodinjski pripomoËki, avtomobili ... Te novosti in vsakodnevni stiki z mestom so vplivali na naËin æivljenja ljudi, in sicer na prehrano, oblaËilni videz, zaposlitev, preæivljanje prostega Ëasa, mobilnost ...« Tudi πtevilo prebivalstva se je stalno poveËevalo, tako da se je socialna struktura spreminjala skupaj z gospodarskimi spremembami. To je bil naπ prvi veËji projekt, ki smo se ga lotili precej nego- tovo. Najprej je bila potrebna sondaæa in zaËetni negotovosti je sledilo navduπenje nad nepoznanim terenom in prijaznostjo, ki so nam jo naklonili informatorji. ©tevilo informatorjev je bilo glede na πtevilo prebivalcev ©enËurja razmeroma majhno, vendar nas je ena izmed informatork, Ljudmila Kepic, usmer- jala k najbolj zanimivim in zgovornim sogovornikom. Delo na terenu je bilo predvideno za petke in loËeno na opravljanje intervjujev in dogovore o odprtju razstave. Zaradi prilagajanja informatorjem in njihovemu prostemu Ëasu, na teren nismo vedno odhajali skupaj, ampak tudi loËeno in brez profesorja, navadno po parih. Terensko delo je pokazalo, da se sogo- vorniki teæko natanËno spomnijo obdobja iz 60. let, saj je od takrat preteklo 40 in veË let. Tisti, ki so bili takrat otroci, so se spominjali le doloËenih stvari, povezanih s πolo ali prehrano, starejπi pa so se spominjali takratnega reæima. Rezultat dela je bil torej mozaik informacij, ki so skupaj z intervjuji iz 60. let oblikovale konËno podobo razstave. Delo se je stopnjevalo do zadnjega tedna, ko smo poπiljali vabila, objavili vabilo v obËinskem glasilu Jurij in oblikovali zloæenko, se πe dogovarjali za panoje, ki smo jih tik pred zdaj- ci dobili v MedobËinskem muzeju Kamnik, in ko smo Ëakali, da se natisnejo besedila in fotografije, ki so flkrasile« omen- jene panoje. Postavitev panojev in vitrin je bila za skupino deklet zahtevna naloga, vendar smo s skupnimi moËmi in pomoËjo prof. Joæeta Hudalesa razstavni prostor pripravile v nekaj urah. Pri postavljanju razstave je bilo potrebnega veliko improviziranja, vendar je bil rezultat presenetljiv. Postavitev razstave je bila kljub zaËetniπki nerodnosti premiπljeno zasno- vana in liËno oblikovana. Zraven je seveda spadala pogostitev, ki smo jo s pomoËjo πole pripravile πtudentke. Na odprtju, ki je bil 13. maja popoldne, je bilo veliko gostov in obiskovalcev. Po pozdravnem nagovoru je sledil krajπi govor dr. Joæeta Hudalesa, ki je predstavil Halpernovo raziskovanje in æivljenjsko delo. Kot predstavnik ObËine ©enËur je spre- govoril g. Aleksander Saπo Zupan, ki je predstavil njeno delo na podroËju kulture. Dogajanje je popestrila skupina otrok iz vrtca flPalËek«, ki je pod vodstvom dveh vzgojiteljic odigrala nekaj starih otroπkih iger in odplesala nekaj plesov. Na koncu uradnega dela smo se πtudentke zahvalile vsem sodelujoËim pri nastajanju razstave in svojim informatorjem v znak hva- leænosti podarile cvetje. Po konËanem uradnem delu je sledil ogled razstave in pogostitev z druæenjem. Dr. Hudales in πtudentke smo za Gorenjsko televizijo opravili krajπi pogovor o svojem delu in nastala je krajπa reportaæa. Kljub temu, da je bila razstava za ogled odprta le tri dni, je bilo obiskovalcev veliko, odzivi pa zelo pozitivni. Ker je bila razstava odprta med vikendom, sta bili tam stalno dve πtudentki, ki sta po potrebi obiskovalce vodili po razstavi. Posebno veliko obiskovalcev je bilo v nedeljo, saj se je na razstavi ustavilo mnogo sprehajalcev razliËnih starosti. ©e posebno zanimiva je bila razstava za starejπe prebivalce kraja, saj se jih je veliko spominjalo tega Ëasa, nekateri pa so se celo prepoznali na fotografijah, ki jih je posnela ekipa prof. Halperna. Med zanimivejπe dele razstave po mnenju obisko- valcev spada pano o oblaËilni kulturi, veliko pogledov pa se je ustavilo tudi na starem otroπkem voziËku in skiroju, ki je bil zelo popularen æe v 60. letih 20. stoletja, nato je njegova upo- raba zamrla, v 21. stoletju pa je ponovno pridobil na pomenu. Obiskovalce je priËakala tedaj popularna glasba iz Slovenije in sveta, ki je pomembno pripomogla k pravemu vzduπju iz 60. let. Sploπni vtisi o razstavi so bili zelo pozitivni in pohvale so kar deæevale. Dobri odzivi in pohvale naπega prvega pro- jekta so za nas πtudente zelo vzpodbudni, sama razstava pa je pomembna izkuπnja za prihodnost. Druga skupina πtudentov, v sestavi Suzana Kajba, Kata- rina ©ËepanoviË, Mateja Huber, Katja Krajnc, Mojca Slokan, Na otvoritvi razstave se je zbralo veliko število ljudi. Program je trajal dobrih dvajset minut. Popestrili so ga otro- ci iz vrtca, ki so plesali stare plese in prikazali otroške igrice iz preteklosti. Odzivi in komentarji obiskovalcev so bili zelo pozitivni. Foto: Anja Jerin, 13. 5. 2005 Razstavo o Gradencu skozi mozaik Ëasa smo postavili v lovskem domu Lovske družine Plešivica. Panoji so bili dvos- transki ‡ na eni strani je bilo gradivo o 60. letih, na drugi pa današnji Gradenc in njegovi prebivalci. Pri namešËanju tekstov in fotografij je bila potrebna velika mera zbranosti in natanËnosti. Foto: Katarina ©ËepanoviË, 13. 5. 2005 poroËila tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 61 Mateja Panjan, Alja Bukovec, Laura Bianka Kra- mer, Aleksandra Zidar, Miha Mulh, Jernej Mlinar in Urh Vrenjak, si je za svoj projekt izbrala vasico Gradenc. Najprej smo se lotili pregleda Halpernovega gradi- va iz leta 1962, prebrali smo intervjuje in si ogledali fotografije. Pri pregledu fotografij smo ugotovili, da je na njih zajeta predvsem stavbna dediπËina (kaπËe, kozolci, deli stavb ipd.), zelo malo pa je bilo fotografij ljudi. Æe na samem zaËetku smo se odloËili, da nas ne bo toliko zanimala materialna kultura sama po sebi, paË pa segmenti duhovne in socialne kulture, ki se nanjo veæejo. Pri tem nam je delitev na duhovno, socialno in materialno kulturo rabila predvsem kot izhodiπËe, kajti zavedamo se, da so vsi trije segmenti æivljenja neloËljivo pov- ezani. Sledila je sondaæa ‡ ogled terena, navezovanje stikov z domaËini, fotografiranje ipd. Na podlagi prvih terenov smo se odloËili, kaj natanko nas bo zanimalo in na katere vsebine se bomo osredo- toËili. Izbrali smo naslednje teme: gospodarske panoge, stavbarstvo, otroπtvo in druæabno æivljenje. flKot smo opazili med naπim terenskim delom, je v Gradencu prisotno veliko solidarnosti in æelje po druæenju. ©e posebej, Ëe se to navezuje na dobro hrano, glasbo krajevnih flmuskontarjev« in kozarËek rujnega.« Teme smo predstavili predvsem preko fotografskega gradiva in kratkih komentarjev, tako da je bilo na eni strani panojev predstavljeno stanje nekoË (Ëas Halpernovih raziskav), na drugi strani pa smo predstavili stanje danes. Ko smo izbrali teme, smo se πe nekajkrat odpravili v Gradenc in opravili nove in poglobljene intervjuje z domaËini. S tem pa projekt πe zdaleË ni bil zakljuËen. Sami smo morali poiskati prostor, finanËna sred- stva, kupiti material za panoje, oglaπevati odprtje razstave in podobne povsem praktiËne stvari, ki so potrebne za postavitev razstave. Pri financah nam GradenËani so sodelovali tako pri pripravi razstave kot pri njeni otvoritvi, zato je bilo doga- janje pestro. Del otvoritvenega programa je bil govor mentorja dr. Jožeta Hudalesa, ki je pred- stavil raziskovalno delo prof. Halperna. Foto: Katarina ©ËepanoviË, 13. 5. 2005 je zelo pomagala ObËina Æuæemberk, prostor nam je odstopila Lovska druæina Pleπivica, z nasveti nam je pomagalo TuristiËno druπtvo Suha krajina. Nikakor pa ne smemo pozabiti pomoËi Dolenjskega muzeja, Geodetskega zavoda RS, Etnografskega muzeja, Osnovne πoli Æuæemberk, Aktiva kmeËkih æena Æuæemberk in nenazadnje tudi GradenËanov, ki so nam s svojo gostoljubnostjo, sproπËenostjo in potrpeæljivostjo dajali πe veË volje in veselja do realizacije razstave. Zadnji teden pred razstavo je bilo seveda napeto, marsikatera stvar se tudi ni iztekla, kot bi se mor- ala. Intenzivno smo predvsem po lokalnih medijih vabili ljudi, naj si pridejo ogledat razstavo. Vabila smo razposlali tudi profesorjem in doloËenim institucijam. Posluæili smo se tudi raznih portalov na spletu. 13. maj 2005 je bil datum, doloËen za odprtje naπe razstave Gradenc v mozaiku Ëasa. Petek trinajstega. Spraπevali smo se, ali bo dan upraviËil svoj sloves. Ah, kje! OdloËeni smo bili, da izpeljemo πe zadnji korak naπe projektne naloge, to je postavitev naπe razstave in predstavitev slednje javnosti. MrzliËno smo hiteli s pripravo prostora in postavitvijo ter pripravo panojev. Nakupiti smo morali tudi nekaj za pod zob, vendar so nam pri jedaËi in pijaËi zopet priskoËili na pomoË GradenËani. Æenske so spekle pecivo, s sabo pa so prinesli tudi nekaj svojega vina. Ker so GradenËani zelo solidarni, so skoraj vsi priπli na odprtje. Nekaj minut pred osmo se je zaËelo zares ‡ z Aljo sva pozdravili ljudi in prebra- li pripravljeni govor, nekaj nato sta sledila govora æupana ObËine Æuæemberk in naπega mentorja, pro- fesorja Joæeta Hudalesa, GradenËani so zapeli nekaj pesmi, nato se je zaËela feπta, gauda, æur vseh æurov. Res, vzduπje pa znajo narediti ti GradenËani! Skratka, s to razstavo smo æeleli dati Halpernovim fotografijam priloænost, da se pokaæejo javnosti, po drugi strani pa smo jih æeleli dodatno osmisliti in dopolniti s fotografijami iz danaπnjega Gradenca, kar smo nadgradili v etnoloπko-fotografsko razstavo. Pri tem pa smo se trudili, da ne bi predstavili nekih dokonËnih ali zakljuËenih ugotovitev, ampak smo te prepustili obiskovalcem samim. Ob tem je treba πe poudariti, da razstava predstavlja naπ pogled na æivljenje v Gradencu; kdo drug bi postavil drugaËno razstavo. Vsekakor lahko reËem, da nam je uspelo. Ne zgolj, da smo dosegli naπ cilj in postavili razsta- vo, spoznali smo ogromno simpatiËnih in prijaznih ljudi, ogromno smo se nauËili, naredili pa smo tudi nekaj za popularizacijo naπe vede. Del obeh mozaikov razstav Halpernovega gradiva vam predstavljamo tudi preko dodanega slikovnega gradiva. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 10. 11. 2005 AM ER I©K A AN TR OP OL OG IJA IN S LO VE NS KI TE RE N: IZK U© NJ E I N RA ZIS KO VA LN O DE LO JO EL A M. H AL PE RN A