330
Narodno-gospodarske  stvari.
Male  hranilnice.
Vsak čas ima svojih napak in svojih potreb. Doba, v katerej živimo, je doba labkoživosti, zapravljivosti, kakor kažejo žalostne skušnje skoro povsod. Zapravlji-vosti sestra pa je rev šči na, iz katere se rodi bera-štvo, tatinstvo, vlačuganje in druge spake, ki pokonča-
vajo narode. Čedalje bolj zginjajo pri nas Slovenci s kmetij, tujci jih zasedajo. V tacih okoliščinah treba je izrednih pomočkov, da se ljudstvo vabi k varčnosti in zmernosti. V ta namen služijo na kmetih „male hranil nieeu, ki se lahko povsod ustanovijo, ako se le najde par poštenjakov, ki stvar v roke vzamejo. V tej reči nam je silno ustregel gosp. Wilhelm, ki je to stvar v „St. Ldbte." sprožil. V dolžnost si štejemo, da izvrstni spis Slovencem v resen prevdarek podamo Glasi se tako le.
„K najvažnejšim in dobrotljivejsim napravam naše dobe se smejo po vsi pravici prištevati male hranilnice po katerih je vsakemu, posebno po manj premožnemu, mogoče, svoje prihranke koristno naložiti in o vsakem času, kedar jih potrebuje, vzdigniti. Male hranilnice te prihranke nabirajo in posojajo na posestva, vrednostne papirje itd. in na druga dosti zanesljiva pod-vzetja ter priskrbujejo obrtniji denarja, ki bi sicer mrtev in brez haska po skrinjah zaprt ležal. Vsakdo tedaj lahko razume, zakaj da so se hranilnice od časa svojega početka v drugi polovici prejšnjega stoletja, posebno pa v zadnjem času, tako obilno pomnožile in povzdignile. Iz spisa: „Avstrijske hranilnice", katerega je dala Dunajska hranilnica lansko leto na svitlo, po-zvedamo, da je v našem cesarstvu brez Ogerskega vseh vkup 211 hranilnic z vloženim kapitalom od 341 milijonov in 135.125 gold. Med hranilnicami jih je 32 na Stajarskem bilo, v katerih je 41vmiljonov 273.266 gld. vloženih. Sploh zavzema naša Stajarska domovina v ti sostavi prav častno mesto; njena najstarejša hranilnica, katero so 25. maja leta 1825 v Gradcu odprli pod imenom „Stajarska hranilnica", je bila šesta teh koristnih naprav, in zneske pri njej vloženega denarja presegate le samo Dunajska in Pražka hranilnica. Ce pa število hranilnic s številom prebivalstva primerimo, gre Stajarski deželi prvo mesto med vsemi deželami našega cesarstva, ker že na 35.353 glav jedna hranilnica pride.
Te številke so iz leta 1871, od katerega časa pa se je število hranilnic in pa tudi vložnine pomnožilo. Koncem 1. 1873 se je število hranilnic na 259 povzdignilo in vložnine na 482 milijonov 760.000 gold. povišale. S tem so dosegle višino, kakoršno le število angleških hranilnic prisega. Ta višina poprečnih vlož-nin posameznih vložnikov je sedaj v Avstriji viša od vseh drugih dežel, kajti vložnine je toliko, da spada poprek na vsakega vložnika blizo 40 gold. „Stajarska hranilnica" je imela koncem leta 1873 vloženega denarja vsega skup 19 milijonov in 918.662 gold. proti 13 milijonom 263.107 gold. v letu 1871 ; pri srenjski hranilnici v Gradcu se je vložnina od 5 milijonov in 955.496 gld. v letu 187 i povišala koncem lanskega leta na 7 milijonov in 823.941 gld.
Pa kljubu temu velikanskemu vspehu se dajo naše hranilnice še raznovrstno popolniti in posebno povdar-jamo, da je želiti, naj bi se prilika vlaganja kolikor mogoče polajšala in bi se celo mali zneski prejemali. Večina hranilnic, kolikor je saj nam znano, ne sprejema manjših vložnin od 1 gold. ali 50 kr., le Miko-lovska na Moravskem sprejema tudi po 10 kr. Ce se pa tudi taki nizki zneski sprejemajo, postane korist hranilnic še le prav občna, posebno če hranilnica ne čaka, da tisti, ki hoče hranjevati, dolgo pot do nje naredi, ampak da mu nasproti pride in mu tako stvar zlajša. To se pa more zgoditi, ako se nabiral niče ali nabiralni kraji napravijo. Izvrstno napravo, kar se tega tiče, imajo na Angleškem. Tam sprejema vsak poštni urad pod državnim poroštvom vložnine v hranilnice in izplačuje na pobotnice vložnikov brez ozira, ali se je vložnina pri ravno tem poštnem  uradu vložila ali
331
pri katerem drugem. Takih poštnih hranilnic je bilo ieta 1871 nič manj kakor 4335, in pri njih se je nad 170 milijonov gold. vložilo, poleg 489 navadnih hranilnic, pri katerih je vloženi denar število 388 milijonov gold. presegel. Pred nekaterimi leti se je tudi pri nas sel6 govorilo o napravi takih poštnih hranilnic, ali ostalo je pri besedah o njih koristi po časnikih, in kakor se zdi tudi takratnega ministra kupčije načrt se ni izpeljal, menda zato, ker je bil federalistični minister Schaffie stvar sprožil. Na Virtemberškem so kraj na ali mala hranilna društva vstanovili, ki so v kratkem ča3u svojega obstanka prav srečen vapeb dosegle. V okraju Ehingskem, ki šteje 25.000 prebivalcev, so se po vseh srenjah taka hranilna društva vstanovila, ki so v prvem polletju po svoji ustanovitvi od 1. januarija do 30. junija t. ). že 5664 gold. vloženega denarja skazovala, ki bi brez teh društev javalne v hranilnice bil pritekel. Ta društva stoje s hranilnico celega okraja v zvezi in razpošiljajo nabiralcev, ki na mesec vsaj enkrat pri vsaki hiši poprašajo in vložke od 10 kraje, do 1 gold. sprejemajo. Visi zneski od 1 gold. se morajo blagajniku hranilničnemu, ki je od društva za to postavljen, odrajtovati. Vložniki dobijo za vsako storjeno vložnino eno ali več mark, ki so od okrajne hranilnice podpisane in v dokaz svoje pristojnosti in veljavnosti s pečatom dotične hranilnice potrjene Te marke se morajo potem v markino knjižico, katera se vložnikom zastonj daje, prilepiti, kar za začasno pobotnico veljd. Nabira vsakega meseca se brž hranilnici odrajta, pri nji na ime krajnega hranilnega društva vpiše in od prvega dneva bližnjega meseca teko obresti. S 1. ja-nuanjem vsakega leta zaračuni hranilnica obresti, ki na celo hranilno društvo kakega kraja spadajo in jih potem blagajniku društvenemu odrajta. Ta pa vse markne knjižice, ki so v rokah vložnikov, zbere in prenese po markah skazane vložnine v drugo knjigo, „računska knjiga" imenovano, v kateri se tudi večje, neposredno pri krajnem blagajniku narejene vložnine vknjižujejo. Na podlagi zapisanih vložnin v računski knjigi se zra-čuni znesek t bresti, ki gre posameznikom vložnikom in ki ga je hranilnica krajnemu društvu izplačala, kateri Be ali brž izplača ali pa dalje na novo naloži. Vložnine, katere so se pri krajnem blagajniku neposredno naredile in tiste v računski knjigi se morejo vsaki čas ali deloma ali cele pri hranilnici vzdigniti, pri kateri priliki se mali znesek za nabiralne stroške odtegne.
Kakor se iz tega popisa vidi, imajo krajna hranilna društva namen, da se po njih vlaganje, kolikor mogoče, polajša. Tako se marsikatera desetica in v daljnem času marsikateri goldinar, ki bi se bil za domišljene potrebe ali v krčmi po nepotrebnem potrošil, hrani, in mirsikdo, kateremu je pot v hranilnico predolga in pre-sitna, se varčnosti piivadi.
Ravno pri ms, v ljubi Sloveniji, kjer ljudstvo lah-koživno in lahkomiselno tako malo na varčnost misli, vsaj dosti manj, kakor pa drugod, in kjer jih tisoč in tisoč v nesrečno loterijo stavi, kar se res nikdar ne more dosti glasno grajati, tor živo želeti in zahtevati, da država loterijo vendar enkrat odpravi, se nam zdi neobhodno potrebno, da so misli na naprave, po katerih bi se vlaganje v hranilnice kolikor le mogoče p olajšalo. Krajna društva, kakoršna so v Virtemberškem, bi mogla marsikateri goldinar, ki se sicer lahkomiselno in lahkoverno zaigra ali zapije, kot zaželeno pomoč v sli ljudem prihraniti in pijančevanje odvračati.
Do vseh prijateljev našega ljudstva posebno po deželi se toraj obračamo s prošnjo: naj te naše besede prevdarijo in o tem premišljujejo, kako da bi se krajna hranilna društva v življenje spraviti dala."
,,Slov. Gosp."