si vendar dopovedati: ti si Francoz, ti pa Anglež in hasta! - : mm V Washingtonu in Londonu se bojijo da bi De Gaulle zavzel vmesen položaj med SZ in Zahodom Leto XIV - št. 142 (3987) TRST, nedelja 15. jun^ ,1958 Cena 80 TRAGIKOMEDIJA V BATREUTHU šce, je leta 1954 deželno sodišče v Bayreubhu postopek proti Sommerju ustavilo in je eno leto nato celo ukazalo izpustiti do tedaj zaprtega Sommerja na svobodo. Martin Sommer je namreč s svojim «poštenim u-radniškim obrazom* — kot ga vsi opisujejo — znal ves ta čas odlično voditi za nos sodne oblasti in se norčevati iz vseh pravnih predpisov. Sommer je namreč prav ob koncu vojne izgubil eno nogo — baje v borbah s sovražnikom — in ta rana se mu po aretaciji nenadoma ni in ni hotela zaceliti. Ko so ga hoteli v zaporu odpeljati v bolnišnico ,da bi ga operirali, se je Sommer trdovratno branil in ni hotel pristati na »noben operativni poseg, ctkler traja zaporno povelje*. Mož se je skliceval na pravice zapornikov, predvidene v nemškem kazenskem pravu, da jih ne smejo proti njihovi volji operirati medtem ko traja preiskovalni zapor. Z odprto rano pa ga niso mogli postaviti pred sodišče, ker »bi ne vzdržal razprave*. Tako so morali trije sodniki pismeno priznati, da so proti temu predrznemu zločincu brez meči: «Obto-ženec se je s svojim pro-cesualno neutemeljenim u-piranjem, da bi dovolil o-peiacijo, skozi več let izmikal razpisu razprave.* Tako ao torej morali ti trije sodniki priznati, da je bil obtoženec mnogo bolj spreten kot njegovi sodniki — pri čemer pa mnogi ljuije sumijo, da je bilo to odlaganje procesa proti buchen-vvaldskemu krvniku verjetno komu celo prav všeč in je zato pomagal »zavirati kolesa pravice*. Na vsak način pa je Som-merju s tem upiranjem u-spelo izsiljevanje sodišča — in tako je leta 1955 nekdanji KZ-paznik zapustil jet-nišnico in se preselil kot svoboden, pošten in nekaznovan človek v lepo bolniško sobo bayreuthske bolnišnice za vojne invalide. Zadeva se je »peljala* še dalje: Sommer je ves ta čas dobival mesečno podporo kot »vojni invalid*. Se-\ eda so mnogi pošteni ljudje odločno protestirali proti takšnemu ravnanju z zločincem in je zadeva prešla na politično polje. To je Sommerja še bolj opogumilo in tako je nenadoma celo zahteval od oblasti, naj mu izplačajo 10.000 nemških mark «izravnalne rente*, ki bi mu naj pripadala kot bivšemu oficirju Hitlerjeve armade. Ogorčenje poštene javnosti pa je doseglo višek, ko se je Sommer 16. junija 1956 v bolnišnici poročil z mlado bolniško sestro Barbel Ul-nch. Zdaj so se sodne oblasti le zbale prevelikega škandala in blamaže. Vendar so komaj 10. julija 1957 izdali ponovno zaporno povelje proti Sommerju, istočasno so ga ukazali prepeljati v univerzitetno kliniko Erlangen. Od tam so ga nato prepeljali končno na bolniški oddelek bay-reuthskih zaporov. Sommer se je seveda ponovno pritožil, pritiskal na vse mogoče «gumbe» in poznanstva, toda tokrat je bila zadeva le preveč zrela, da bi mu ponovno uspelo voditi sodišče in ves svet za nos. Njegov zagovornik, ki mu je bil dodeljen po uradni dolžnosti in je moral vlagati Sommerjeve pritožbe, je skušal formulirati razloge tega obotavljanja s tem, da «visi Sommer samo zato tako močno na življenju, ker išče priložnosti, kako bi se lahko o-branil pred hudimi obtožbami, ki jih navaja javno tožilstvo proti njemu...* Sommer tako še vedno ni operiran in tako velja kot »omejeno sposoben* za zasliševanje. Razprava bo zato lahko trajala vsak dan le po nekaj ur. če bodo hoteli zaslišati vse priče, bo trajal proces — kljub skrajšanju obtožnice na komaj manjši delček vseh inkriminiranih dejanj — lahko še precej dolgo, posebno še, ker ne pričakujejo, da bi zakrknjeni zločinec sploh kaj priznal. Med zasliševanjem je namreč vse tajil in trdil, da takrat, ko so se dogajali ti zločini v koncentracijskem taborišču, sploh ni bil v Buchen-vvaldu, temveč «na dopustu* in da mu je vse te obtožbe iz maščevanja na-jjrtil nekdanji SS-Scharr-fiihrer Stripel... Seveda bi ne bil to pro-ce* v Nemčiji, če ne bi dovolili časnikarjem, da obiščejo Sommerja, ko je ležal še v bolnišnici za vojne invalide. Tem je Sommer, ki je po poreklu kmečki sin in je kot 17-letni mladenič stopil v SS, izjavil: »V Buchenwaldu sem moral izvrševati ukaze, ki so mi bili zoprni...* PARIZ, 14. — Po prvih dveh tednih De Gaullove vlade je danes v Parizu nekoliko političnega zatišja. Po svojem sinočnjem govoru, v katerem je nakazal glavna vprašanja, ne da bi do kraja povedal svoje misli, je De Gaulle nocoj odpotoval na svoje posestvo v Colombey-Les Deux Eglises, kjer bo ostal čez nedeljo. še prej pa se je razgovarjal z notranjim ministrom Mochom in s podpredsednikom zveze tiska. Zjutraj pa je De Gaulle sprejel Soustella, ki je v Parizu čakal dva dni na sprejem. Njun razgovor je bil zelo dolg, vendar pa ni prišlo do nobenega sklepa. De Gaulle ga je napotil, naj o položaju v Alžiriji poroča tudi drugim ministrom, katerim naj obrazloži svoje mnenje. Tako bo Suustelle moral stopiti v stik s pflimji-nem in Molletom. S tem hoče De Gaulle premagati veto teh dveh ministrov proti vstopu Soustella v vlado, pflimlin, ki Tnu je *e v spominu včerajšnji sestanek med Soustellom in »upornikom« Bidaultom, in prav tako Mollet, ne zaupata Soustellu in se tudi ne strinjata z njegovimi idejami o splorni politiki in o politiki v Alž iiji. Golističm list «Aurore» postavlja danes domnevo, da bo Soustelie prevzel mirbstrstvo na Alžirijo, ali pa da bo imenovan za državnega ministra za mu.-bmar,ske za leve Ce bi •to tega prišlo, se'bo možnost rešitvs v Alžiriji še bolj oddaljila Alžirski odbor »narod. ,.e reš tve« se je za sedaj po-uhnil in je snoči izglasoval »popolno vdanost« generalu De Gaullu. Govori se, da bo genen'. Salan prihodnje dni anenoval generala Massuja za prefekta v alžirskem departmaju, Ta politika spada v t kvir >edan'e akcije, da se civilna uprava izroči vojakom. De Gaulle je danes sprejel tudi sovjetskega poslanika Vi-nogradiva. Poslanik mu je izročil pismo Hruščeva, podobno pismu, ki ga je Hruščev poslal Ei;enhowerju in Mac MiL lanu, in ki se tiče razpih ev-lopskih vpiašanj, predvsem pa konference najvišjih. Toda, Vinoguidov je De Gaullu spb-rečil tudi ustno noto Hruščeva, s katero ta vošči De Gaullu ob priliki njegovega prihoda na oblast. Uradno poročilo pravi, da je De Gaulle zaprosil poslanika, naj sporoči Hruščevu, da je zelo občutljiv za to >sebno sporočilo Kakor je Vinogradov pozneje izjavil Časniku jem je De Gaulle izrekel »željo za razvoj fran-eosko-sevjetskih odnosov«. V Paiizu tudi potrjujejo, da bo predsednik finančnega odbora narodne skupščine Paul Keynaud odpotoval v torek v Aloskvc Zatrjujejo, da je Rey. raud sprejel osebno vabilo francoskega poslanika v Moskvi Drjear.a. Člani finančnega odbora pa so Reynaudu j overili na ogo, naj v Sovjetski zvezi izvede gospodarsko-f.nanč m anketo in naj ob povratku poreča o francosko-so-vjetskih valutnih odnosih. To sc uridne vesti. Kakšno po-seb..o nalogo bo Reynaud i-rael, pr ni znano. Toda zadeva s tem ni končana. Jasno je, da ZDA in Ve-likg Bi tani.ia ne moreta odgovor ti Hruščevu na zadnje oismo dokier ne zvesta za točno stališče De Gaulla do atlantskega zavezništva. Po mnenju nekaterih bo Dulles prav zaradi1 tega prišel 5. ju-ija v Pari/, da zve za francosko s*ališče do obveznosti Francu« v zahodnem bloku. Mednarodni opazovalci so posebno pozorni na tiste besede v včerajšnjem De Gaul-'uvem govoru, kjer pravi, da Franc,ia pripada zahodnemu svetu, «ne da bi se vanj za-oirala« Danes piše dobro obveščen katoliški dnevnik »La G'roix». da bi utegnila biti za De ,Gpilla. skušnjava, »da se vključi v mednarodno igro in ostavi Francijo v vmesni položaj med Rusijo in druge /uhod.ie države, velika, toda i.i gotovo, da se ji bo vdal«. List pripominja, da čeprav De Gaulle noče ostati konfiniran v zahodnem svetu, to ne pomeni, da ga hoče zapustiti. V zvezi t. napovedovanjem sestanka štirih v Parizu je sinoči predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da bodo Mac Millan, Adenauer in Dulles obiskal1 pariz drug /r drugim in ne istočasno Pripomnil je, da se ni nikoli govorilo o sestanku šti-,ih. Mac Millan bo verjetno obiskal Pariz še pred Dulle-som. O položaju v Franciji je -azpravljala tudi Socialistična internacionala na svojem zasedanju v Bruslju. Ob zaključku zasedanja je sprejela lesolurijo, ki izreka «zaskrb-'jenosl zaradi položaja v Franciji in zaradi okoliščin, v ka-*erih sedanja kriza nastala.« Izreka «solidarnost s francoskimi demokrati pri njihovi budnos* in pri njihovi odloč-. osti. d. nastopijo prot. vsem elementom, ki bi skušali vsiliti fr/ncoskemu ljudstvu ne- demokratično ustavo«. Resolucija izreka zatem »zaupanje, da bo francoska socialistična stranka uspela ob vsaki priložnosti brcniti demokratične svoboščine« Spre.eli so tudi resolucijo o Alžir.ji, k' poudarja, da So-cialistvna internacionala skrbno sleui alžirskemu sporu in tamkajšnjemu trpljenju ter meni, da alžirsko vprašanje predstavlja nevarnost za mir in mednarodno sodelovanje. Socialistična internacionala »brani načpjo svobode vseh narodov toda priznava tudi, da sta gospodarska in kultur- na povezanost ustvarila med Francijo in Alžirijo odnose, ki Jim ni para«. Socialistična interna« onala obsoja terorizem in mučenje ustrahovanje in ukinjanje državljanskih svoboščin v Alžiriji. Internacionala zahteva, naj se napravi konec alžirskemu sporu z miroljubnimi pogajanji in na podlagi jamstva demokratičnih svoboščin, da se «vsem prebivalcem v Alžiriji zago-tovi enak delež v prihodnosti dežele« «Položaj, ki je potreben za pogajanja, pa se ne more u-•,tvarit1, če se vse prizadete 'trani ne odpovedo uvodnim pogojem, katerih se sedaj dr-j ž jo. Ni mogoče pričakovati' riti od francoskih oblasti niti ud raz.ičnih skupin, ki pred-, stavljaio alžirsko mnenje, da, bi začeli pogajanja na podlagi, ki pomenijo poprejšnjo ka. titula ;iio. Socialistična inter-i acionala je torej'mnenja,, da pogajanja ne bi smela izkijuj 'evati nobene izmed bistve-j ■ iih zamisli, bodisi integracije' Alžirije s Francjo, kakor tudi: amoodločanja Alžirije na de--mokra1, čni podlagi ob istočasnem jamstvu za pravice manjšin.« Libanonski uporniki zasedli rezidenco predsednika vlade Včeraj ves dan srditi boji v prestolnici in drugod BEJRUT, 14. — Predsednik vlade Sami Solh je bil danes prisiljen zapustiti svojo rezidenco zaradi bojev, ki divjajo okoli poslopja. Vladne čete so bile nocoj prisiljene zapustiti rezidenco ministrskega predsednika, ker je niso mogle več braniti. Malo prej je predsednik vlade skupno s svojo družino zapustil poslopje. Uporniki so vdrli v poslopje in ga oplenili. Dobro oborožene skupine upornikov so izvedle koncentriran napad proti poslopju obrambnega ministrstva, glavnim zaporom in rezidenci predsednika vlade Samuna kakor tudi proti stanovanju Sami Solha. Upornikom se je posrečilo za eno uro držati zapore toda vojaške oblasti to zanikujejo. Na tanke in oklepne avtomobile, ki jih je vlada poslala na pomoč policiji, so uporniki streljali s streh s strojnicami in metali nanje granate. Spopadi med uporniki in Vladnimi četami so se v prestolnici začeli v zgodnjih jutranjih urah. Začeli so se v predmestju in se razširili na druge dele mesta ter dosegli bližino sedeža predsedstva republike in okraja, kjer so glavna ministrstva. Uporniki so zasedli nekatere policijske komisariate blizu glavnih zaporov. Zatem pa so napadli zapore in jih baje držali za eno uro. Pozneje so se umaknili, ker je vojska izvedla napad s tanki, oklepnimi vozili in topništvom. Po kratkem presledku se je streljanje znova začelo s podvojeno silo okoli strateških položajev mesta. Neprestano f so se slišali streli pušk in strojnic. V mestnem predelu Basta je bila bitka izredno, srdita. Slišalo se je streljanje strojnic in topov. Reakcijska letala so letela zelo nizko, toda niso metala bomb. Zvedelo se je, da so v teku srditi boji tudi v Tripolisu in v gorovju Suf v Srednjem Libanonu. V Tripolisu je prišle do močnih spopadov med uporniki in vojsko, ko je ta skušala skleniti obroč okoli starega dela mesta, kjer so uporniki utrjeni. Do večjih spopadov je prišlo tudi v Hal- ! bj v severnem delu države. Prvikrat s0 se uporniki pojavili tudi v Ansuriehu, kamor je vlada v naglici poslala svoje čete. (Nadaljevanje na #. strani j Na berglah in v majhnem bolniškem vozičku so v sredo za-ptljali v razpravno dvora-ho bayreuthskega sodišča 43-letnega moža, ki je po švoji zunanjosti prej podoben kakšnemu povprečnemu knjigovodji kot zločincu, kateremu očita obtožnica 53 umorov, ki pa ima na vesti vsega 101 umor, 402 namerni hudi telesni poškodbi, mnogokratno Zlorabljanje uradne oblasti, 82 primerov izsiljevanja priznanj od zapornikov in dolgo vrsto primerov omejevanja svobode. Toda javno tožilstvo je vso obtožnico koncentriralo na 53 najbolj kričečih primerov, saj bi sicer zasliševanje ptič, razpravljanje o posameznih primerih in dokazni postopek trajal lahko več mesecev. Tako bo bayreuthski javni tožilec obtožil Martina Sommerja, »morilca z najbolj povprečnim obrazom*, da je v letih med 1938 in 1945 na najbolj krute načine skušal doseči naklonjenost zloglasnega taboriščnega komandanta Kocha. V ta namen je trpinčil zapornike s pretepanjem, vsaj 25 ujetnikov je z injekcijami zraka in strupa umoril, ukazal 21 nadaljnjih jetnikov brez sodbe ustreliti, nekega jetnika je lastnoročno vrgel v tako imenovani »dezinfekcijski bazen* in ga tam Utopil, tri jetnike je sam ustrelil s pištolo, enega pa skupaj s taboriščnim zdravnikom zadavil v zaporu. Tudi je metal svojo čepico čez verigo stražarjev, da bi tako nevedne ujetnike zvabil pred smrtonosne puške SS-stražarjev. Prvotno obtožnico, ki je obsegala dve debeli knjigi, so «iz tehničnih razlogov* skrajšali in tako skrili dolgo vrsto ostalih grozodejstev Martina Sommerja, u-pravnika zapora v buchen-\valdskem koncentracijskem taborišču, kateremu sc ujetniki vzdeli priimek «buchenwa!dski krvnik*. Proces, ki so ga zdaj začeli proti temu bivšemu SS-Hauptscharrfiibreriu in ki je moral čakati 13 let po koncu vojne na svoj začetek, ima dokaj čudno zgodovino. Pred osmimi leti že, je iavno tožilstvo obtežilo Martina Sommerja zaradi enega dela teh grozodejstev toda do razprave takrat ni prišlo. Še več, namesto da bi postavili Sommerja pred sodi- Soustelie skuša prepričati ministre o tem, «česar še ne razumejo» - Paul Reynaud potuje v Moskvo - Resolucija Intersoc o Franciji in Alžiriji De Gaullov razgovor s sovjetskim veleposlanikom Vinogradovom Prejšnji teden so bili v središču zanimanja svetovnega javnega mnenja hudi spopadi na otoku Cipru- V ponedeljek šo Turki napadli Grke in požigali ter ropali grške hiše m trgovine. Napadi so se nadaljevali tudi v torek in sredo ob brezbrižnosti angleških oblasti. Na sliki vidimo, kako se grško prebivalstvo v Nikoziji seli ponoči iz napadenih predelov mesta. — Velika Britanija je zasedla otok leta 1878 in si ga dokončno priključila leta 1914, a od leta 1925 je Ciiper angleška kolonija z guvernerjem; zakonodajno skupščino so Angleži odpravili leta 1936. Leta 1950 je bil na otoku plebiscit, na katerem se je izreklo za priključitev otoka h Grčiji 215-108 od skupnih 224.747 volilnih upravičencev. Otok šteje namreč 450-000 prebivalcev, od katerih So vsi Grki, razen 79 tisoč 740, ki So Turki. Kljub temu pa Turki zahtevajo, naj se otok razdeli med Grčijo in Turčijo. V Turčiji so bile zaradi te- ga hude demonstracije. / P rim or sfrT Vnevnl le Aktualni portreti 11. t.m. je minilo 14 let, odkar je v valovih Soče utonil revolucionar Jože Srebrnič. Na povratku iz Brd je hotel s čolnom čez Sočo. CoIn pa se je v velikih valovih prevrnil in Srebrnič je utonil. Vse svoje življenje je Srebrnič posvetil borbi za delavske pravice in svobodo svojega ljudstva. Leta 1924 je bil izvoljen tudi v rimski parlament. Veliko let pa Je prebil v zaporih in kon-finacijab JANOS STARKER ki je znan čelist, bo danes ob 10. uri igral v radiu (II. program) v o-kviru koncerta AGIMUS solistični part v Prokofjeva Koncertu za čelo in orkester ELFRIEDA VON NARDROFF ki so jo krstili za sživo enciklopedijo* je v ameriški televizijski rubriki ■Odnehaš ali nadaljuješ* prišla ze do 248.000 dolarjev, kar je v naši valuti nekaj nad 155 milijonov lir. Elfrieda von Nardroff dobiva sedaj cele gore poste in seve- da veliko ponudb, PETER VIERTEL je znan ameriški pisatelj in scenarist. Te dni se veliko govori o njegovih odnosih s filmsko igralko Deborrab Kerr, s katero snema na Dunaju film o madžarskem uporu. Mož filmske i-gralke Je Viertla in svojo ženo že tožil. \ L . A FAYE WILLI4MS ima 22 let in Je kar čedna Zenska, hkrati pa izredna — klepetulja. Na tekmovanju, katera bo zdržala dlje pred mikrofonom. Ji Je jezik nepretrgoma tekel 38 ur in 21 minut Premagala pa jo Je gospa Ernie Juliuc-ci, žena nekega polkovnika. ki je zdržala 53 ur, 1 minuto in 40 sekund «f /^l-oirljobks' 0Rl TanSKA Sedem dni v svetu Prvi «referendum» za De Gaulla Po treh tednih, odkar se je De Gaulle polastil oblasti s pomi.tjo vojdško-fahstične-ga prevrata, je položaj še vedno zmeden in nejasen. De Gaulle se trudi, da bi u-bral srednjo pot med izrazito fašističnimi tendencami in siedinskimi silami, da bi »rešil » Francjo «desnega in levega totalitarizma». Toda pri tem sam drči po spolzki poti, ki se ne ve, kam ga bo pripeljala. Pri napovedovanju svojih programov je vedno nejasen. Vedno jih obrazlaga tako, do ničesar ne pove do konca, morda v upanju, da se ne bo nikomur zameril in da bo pridobil najširše sloje prebivalstva za svojo akcijo. Tudi s svojim govorom po radiu, ki ga je imel v petek zvečer in za katerega je vladalo veliko pričakovanje, je De Gaulle razočaral Govoril je o «ogromnih vprašanjih«, xi jih mora on skupno s svojo vlado rešiti, ter jih je v glavnem tudi naštel. To pa je vse Nič ni povedal kako jih misli rešiti. Ponovno je obtožil «režim strank«, da je Francije privedel na rob državljanske vojne. Glede Alžirije, ki je glavni vzrok francoskih težav, pa je ponovil to, kar hočejo fašisti in kolonialisti namreč da mota ta dežela ostati »z dušo in telesom« združena s Francijo. Pri tem pa je govoril o federalnih vezeh Francije z deželami Afrike in z Madagaskarjem ter o «sodelovanju» s Tunizijo, z Marokom in Indokino. Govoril je tudi o pripadnosti Francije zahodnemu svetu toda ne da bi se vanj zaprla, in o nujnosti, da Francija v tem svetu »zavzame mesto, ki ji pritiče». Poudarjal je potrebo »velike obnove>; Francije in je pripomnil, da so za to dane vse možnosti zaradi »ugodnih socialnih in gospodarskih možnosti» in zaradi petrolejskih bogastei v Sahari Kakor se vidi, ne prinaša De Guullou sveliki» govor nič novega razen napovedi novega velikega državnega posojila, ki nuj ti za De. Gaulla pomenilo neke vrste «prvi referendum« Namen posojila naj bi bil popraviti nevzdržno stanje francoskih financ in o-mogočiti nove investicije. Znašalo naj bi 201) milijard frankov. Lahko ga bodo vplačevali v frankih ali pa tudi v devizah in zlatu. Tistim Francozom ki so zaradi varnosti imeli svoje pologe o tujih bankah v inozemstvu m s tem odtegnili večje število deviz domačemu j/ospa-darstvv, pa je omogočeno, du jih nekaznovano spet prinesejo v domovino. Posojilo bodo vrnili v 54 letih. Prt vsem tem pt so značilne izjave finančnega ministre Pinaga, ki je med drugim izjavil, da bo izvajanje sklepov o skupnem tržišču v Evropi odvisno od tega kdaj bodo lahko napravili red v svoji hiši in od vojne v Alžiriji. To se pravi, aa bo tudi novo posojilo malo zaleglo pri zdravljenju francoskega gospodarstva in da bo morebitnih 200 milijard, ki naj jih vrže posojilo, rpel požrla vojna v Alžiriji če pomislimo, da jo misli De Gaulle nadaljevati, ker poudarja, da mora Alžirija osfati »z dušo in telesom« združena s Francijo. Velike so težave, ki jih i-m a De Gaulle z alžirskim odborom. General Ralan noče umakniti vojakov iz odbora, češ da je njih navzočnost potrebna, da delo odbora »usmerj-jo v pravo smer«. V preteklem tednu pa je odbor celo izglasoval ultimativno resolucijo, ki jo je poslal De Guullu. V resoluciji med drugim zahteva odložitev napovedanih občinskih volitev v Alžiriji na čas po referendumu. De Gaulle se je razburil in poslal generalu Salanu opozorilo, da alžirski odbor nima pravice »vmešaiMti se v politiko« m da se mora pokoriti Solanovim in i*jegovim ukazom. Toda pri tem je vprašanje, kakšne ukaze dobiva odbor od Salana, ki se zdi, da še vedno igra dvojno igro. Tako je v petek odbor izglasoval novo resolucijo, s katero izreka »popolno vdanost« De Gaullu. V Alžiriji in Franciji pa mrmrajo besede: »Dajmo naše zaupanje De Gaullu do referenduma in pripravimo se za pozneje«. Včeraj je De Gaulle sprejel Jacguesa Soustella, ki ga je bil pozval v Pariz. Govorila sta zelo dolgo. Soustelle je skušal dopovedati generalu to, česar v Franciji »še vedno ne razumejo«. Medtem pa skrajni desničarji, fašisti in kolonialisti ne zgubljajo časa. Spretno izkoriščajo negotovost in neodločnost med tako imenovanimi republikanskimi silami, ki so povsem dezorganizirane in se zadovoljujejo le s svečanimi razglasi in resolucijami. Člani alžirskega odbora venomer »privatno« potujejo iz Alžira v Francijo ter tam organizirajo »tajne« odbore »narodne rešitve*. Vzporedno * tem vodijo akcije tudi ostale do sedaj organizirane fašistične in razdiralne sile. General Chassin, ki se je ob dogodkih 13. maja skrival, ker je bil izdan ukaz za njegovo aretacijo, je sedaj javno prišel na dan z »gibanjem 13. maja«. Politični program tega gi banja je povezan na smernice alžirskega odbora. Po vsej Franciji se pojavljajo fašistični odbori in od-borčki, ki izrekajo svojo solidarnost bolj alžirskemu odboru in generalu Masiuju kakor pa generalu De Gaullu, Tudi poujadisti so na izrednem kongresu v Anger- 250 tisoč Turkov v Carigradu manifestira svojo solidarnost s ciprskimi Turki. Mrd manifestacijami so nosili tudi lutko, ki predstavlja obešenega Makario-sa, vodjo ciprskih Grkov, ki se borijo proti angleški okupaciji su nastopili proti poskusu parlamentarnih strank, da bi De Gaulla pritegnile v parlamentarni sistem. Razpustili so svojo parlamentarno skupino ter razrešili člane parlamentarne odgovornosti do gibanja. Kongres je pooblastil Poujada, da podpre «.'!ehe-no akcijo, gibanje ali stranko, katere glavni cilj je dokončna ukinitev sistema, ki se ji uvedel z ustavo letu 1940» Vse kaže, da so sedanja lajna posvetovanja vlade o reformi ustave, o kateri naj bi odločali z referendumom Ki bo oktobra, razvnela ponoven boj in ostre spopade med strankami. Do spora je prišlo tudi med skupščinskimi odbori in De a it Hom. Odbori očitaj o generalu. da ne dovoljuje ministrom udeležbe na sejah leh odborov, da bi poročali o delu vlade, De Gaulle je odgovoril. da ne misli pri tem ne spremeniti, ker da je dobil neomejena pooblastila .-o šest mesecev. Tudi osnutek za reformo ustave ne bo prišel pred skupščinske odbore, pač pa prid poseben odbor, ki je bil nalašč ustanovljen. Gibanje za združitev in povezavo vseh reakcionarnih in JpšisUprHi pil hgče.,doseči, da hi po rfferenitninu dobilo obla t r svoje roke, da bi se končno uresničili načrti, ki so si jih zastavili z uporom Alžiriji. F okvir takega gibanja spada tudi poziv poslanca Bidaulta, ki je v svoji skupini MRP ostal povsem osamljen. Bidault je izdal poziv za ustanovitev novega ■i rakega demokrist jonskega gibanju, ki naj zajame »vse duhov i e družine in vse politične stranke«. Pri tem poudarja da je namen gibanja zagotoviti, da Francija obdrži Ažinjo du ostane v atlantskem paktu in v evropski uniji. Bidault se je pred svojir. pozivom dolgo razgo-varjal s Soustellom, Prihodnji teden bodo v Parizu verjetno posvetil: precej pozornosti Alžiriji. V po- nedeljek pride na obisk k Rurgibi predsednik maroške vlade Balafrej. Pričakujejo tudi več članov izvršilnega koordinacijskega odbora alžirske narodnoosvobodilne fronte (FLN), ki seda j zaseda v Kairu Alžirski odbor pa je medtem pozval Alžirce :ia popolno ofenzivo proti Francozom kot odgovor na De Gaullove načrte. Poziv pravi, da 'e Francija na robu propada in da je potrebno boi iti se do izvojevanja popoln neodvisnosti. Ilie llliodus, liic salta... Italijanski narod je na preteklih parlamentarnih volitvah precej jasno povedal, kakšno vlado si želi in kaj pričakuje od nje. Tudi stranka, ki je prejela največ glasov, se strinja s splošno oceno, da so se italijanski volivci izrekli za vlado, ki naj začne pogumno s prepotrebnimi socialnimi reformami, kajti vsem je očitno, da se po dosedanji poti sicer naprednega besedičenja, a dejanskega stopicanja na mestu, ne da in sme, če hoče demokrist j anska vlada računati s kolikor toliko trdno večino v parlamentu. Nas sicer malo brigajo razne vladne kombinacije, pogajanja in mešetarjenja za razne ministrske stolčke, ker vemo, da se pri tem kaj rado pozablja na načela, programe in obljube, ki jih stranke imajo polna usta le takrat, ko je treba zbrati čim več glasov; brž ko so pa te glasove dobile, se začne drugačna pesem. Nas zanimajo predvsem konkretni problemi in konkretne rešitve teh problemov. Med temi konkretnimi problemi pa so za nas Tržačane predvsem važne čimprejšnje upravne volitve, nato izvolitev senatorjev, za slovenski del tržaškega prebivalstva pa čimprejšnja zakonska ureditev slovenskega šolstva. Na tržaški občini imamo še vedno pre-fekturnega komisarja, kljub temu, da je že davno potekel rok, v katerem je treba razpisati nove volitve. To protizakonitost bi bilo treba čimprej ukiniti in tržaškemu prebivalstvu omogočiti, da si izvoli svojo občinsko upravo. Demokrist j anska vlada nosi odgovornost tudi za to, da Trst še nima svojih predstavnikov v senatu. Nova vlada bi morala čimprej odobriti ustrezni zakonski osnutek, da bi se naš položaj tudi v tem pogledu normaliziral. Zdi se pa, da se demokristjanom ne mudi. Pristajajo sicer na to, da se upravne volitve vršijo še letos, volitve za senat pa naj bi bile šele prihodnjo pomlad. Mnenja smo, da bi se morate tudi volitve za senat vršiti čimprej, in sicer hkrati z upravnimi volitvami. Tudi kar zadeva število senatorjev, smo mnenja, da je treba Trstu priznati tri senatorje, ne le dva, kakor so nameravali demokristjani. Tudi kar zadeva zakonsko ureditev slovenskega šolstva stojimo na stališču, da mora vsakršno odlašanje in cincanje končno vendarle že prenehati, in da se to tako nujno vprašanje reši po načelih, ki ne bodo v tako kričečem nasprotju z demokracijo, ustavnimi določbami, mednarodnimi obveznostmi, človeškim dostojanstvom in preprostim čutom za pravičnost, kakršna so bila tista, na katera je temeljil prvotni zakonski osnutek za slovenske šole, ki ga je predložil bivši socialdemokratski (!?) prosvetni minister Paolo Rossi! V svoji volilni kampanji se je krščanska demokracija (tudi ob podpori «edine» slovenske stranke) obrnila tudi na slovenske volivce (in nekateri Slovenci so se temu pozivu tudi odzvali), kljub temu, da s svojo dosedanjo politiko do slovenskega prebivalstva ni mogla računati na naklonjenost slovenskega človeka. Z odobritvijo novega zakonskega osnutka za slovenske šole (ki jim je bil izročen in ki odpravlja glavne nesprejemljive določbe prejšnjega osnutka), bi krščanska demokracija mogla dokazati, da ji ni šlo le za slovenske glasove, ampak tudi dejansko za koristi in pravice slovenskega prebivalstva. (Nadaljevanje na 8 strani) .. .......n......n."............... »«>»»"..... PREDSTAVNIŠKI DOM JE PRISTAL, KAJ BO STORIL SENAT? Guverner ve, zaka naj Aljaska postane avtonomna Najboljša kupčija v zgodovini ZDA - Neuspele Rooseveltove pobude - Po Pearl Harbouru in v dobi hladne vojne - Velikansko petrolejsko bogastvo Prav gotovo niso ZDA nikoli v svoji zgodovin, sklenile Ugodnejše; kupčije Kot v noč! med 29. in-30 marcem 1867. V tej noči je tedanji ameriški zunanji minister Wil'.iam H. Seward za 7 milijonov dolarjev kupil o.l carske Rusije Aljasko, to se pravi velikansko področje, ki meri poldrugi milijon kv. km površine in ki je, kot kaže, izredno bogato. Tode cena ni bila maj-hna le v odnosu na materialno vrednost Aljaske, pač pa tudi zalo, ker zavzema Aljaska danes vedno pomembnejši položaj v strategiji Združenih držav in zapad-nega sveta nasploh. Sovjetsko zvezo loči od Aljaske le Beringovo morje, ki je ta- ko ozko, da ga letalo preleti v nekaj minutah. In to je danes izredno važno. Tega se telsfcji ameriški zunanji minister Seward ni rnoge. zavedati, zavedal pa se je pomembnosti Aljaske za ZDA, zato mu ni bilo mar niti za onih 200.000 dolarjev, ki jih je povrh cene dal zato, da bi tedanji ruski veleposlanik baron StoeckI ki je kupno pogodbo podpisal, podkupi', razne ruske funkcionarje, ki so kupno pogodbo omogočili. Cemr obujamo to vprašanje zapo-t 4*4 — da so v Franciji tisti, ki verujejo v horoskop, šli takoj pcglec at, kaj pravi za De Gaulla. Za dan ko se j« De Gaulle rodil, stoj: v horoskopu: »Sprejeti boste morali nitre ukrepe, zaradi katerih se noste pozneje kesali Ne storite ničesar, če niste prej dobro premislili, predvsem pa se pazite ljudi okrog sebe in ne jemljite za suho zlato, kar vam bodo govoril .>, * * * — c’« so v Rimu ustanovili 19 fehiuarja 1955 ANAM, ki n ti bi združevala vse bivše pripadr.ike fašistične Mi* lizie Volontarie della S iett-rezza Nazionale. Člani te(la združenja morejo postati tudi sorodniki padlih fašističnih legionarjev. To združenje ima svojo sekcijo tudi v Trstu, * <»* da bo novinar Ambro- gio Donim preds‘avlja! itali-jansk i KD v novi mednarodni komunistični reviji ki b0 izhajala v Fragi v 12 jezikih. Italiji nska izdaja tega novega časopisa bo tiskana v Rimu in bo v celoti prevod francoske izdaje, ki se bo tiskala v Pragi. Zanimiva j® pri tem okoliščina, da ima KPI si ojega zastopnika v u' redniškem odboru rev;je, katere izdajo smatra za neumestno. (Izdajanje te revije smatrajo namreč za posledico sedanjih odnosov med s0" vjetske KP in jugoslovansko Zvezo komunistov). * * * — da je na vprašanje, k&° ima v rokah Alžirijo, neki francoski časopis odgovoril-para-SS (besedna igra ki melji na francoskem izrazu za padalce — »parachutistes» ali skrajšano »paraš«). * * 4> — da Vatikan pričakuje z nestrpnostjo sestavo n0^ belgijske demokristjana vlade, da bi zahteval u . .■ tev dekreta prejšnje ,ocl® stične vlade, ki je prepov doval prodajanje tujih P° nih znamk na .svetovni ra stavi v Bruslju. Vatikan država je namreč izdala davno serijo znamk, P° u_ čeno svetovni razstav ^ panju da bo precej zaSv>tj. ih z r jihovo prodajo v kansktm paviljonu. 15. junija 1958 JAMES THURBER PLUTARH 'Hoč, ko-fefubtiel Duh, ki je prišel v našo hišo v noči 17. novembra 1915, je povzročil takšno zmedo in toliko nesporazumov, da mi je ia!, da ga nisem pustil, naj se dalje sprehaja, in nisem šel .pat Njegov obisk je pripravil mojo mater do tega, da je razbila okno sosedove hiše, končalo pa se je s tem, da je sfari oče s puško ranil nekega policista. Bilo je četrt po eni uri ponoči ko sem zaslišal hitre m enakomerne korake okoli mize v jedilnici. Mati je spala v prvem nadstropju, v sosedni sobi pa moj brat Herman, stari oče je bil na podstrešju, v stari postelji, jei je, kot se spominjate, nekoč padla na mojega očeta. Pravkar sem prišel iz kopalne kadi in se brisal, ko sem zaslišal korake. Bili so to koraki človeka, ki je hitro hodil okoli mize v jedilnici v pritličju. Luč iz kopalnice je padala preko stopnic naravnost v jedilnico; videl sem slabo svetlikanje srebrnine na policah. Nekdo je kar naprej korakal okoli mize; v pravilnih razmakih so škripala tla. ko je stopil na eno izmed trhlih desk. Potem, ko se je ta hoja o-koli tri minute nadaljevala, sem potrkal na Hermanova vrata. «Fsst!» sem zasikal v temi in ga stresel. «Ah,» je rekel z obupanim glasom — vedno je na pol pričakoval, da ga bo ponoči «nPkaj prijelo*. Povedal sem mu, kdo ,em. »Nekdo je spodaj!* sem rekel. Vstal je in šel za menoj do vrha stopnišča. Skupaj sva poslušala. Ni bilo slišati glasu. Koraki so prene-nali. Herman me je začudeno pogledal: na sebi sem i-mel samo ovito brisačo. Hotel se je vrniti v posteljo, toda zagrabil sem ga za roko. «Nekaj je tam spodaj!* sem povedal. Ta trenutek so se zopet zaslišali koraki, ki so krožili okoli mize, .kot da bi kak moški tekel, potem pa so se kar naenkrat usmerili proti stopnicam in so prihajali proti nama težki, po dve stopnici naenkrat. Luč je še vedno bledo svetila po stopnicah; nikogar nisva videla prihajati; samo slišala sva korake. Herman je zbežal v svojo sobo in je zalo-jiutnil vrata na vrhu stopnišča in se s koleni naslonil obnje. Ničesar ni bilo. Nobenega glasu. Nihče od nas ni nikoli več slišal duha. Loputanje z vrati je zbudilo mamo; pogledala je iz svoje sobe, »Za boga, fanta, kaj počenjata?* je vprašala. Herman je pokukal iz svoje sobe. «Nič,» je rekel osorno, toda v lica je bil kar zelen. »Kaj pomeni to tekanje tam .spodaj?* je vprašala mati. Torej je ona tudi slišala korake! Presenečeno sva jo gledala. »Vlomilci!* je zaklicala. Poskusil sem jo pomiriti s tem, da sem šel po stopnicah navzdol. «Pridi, Herman,* sem rekel. »Preplašila se je.» Vrnil sem se. «Niti koraka več!* je rekla mama »Poklicala bom policijo.* Ker smo imeli telefon spodaj, nisem vedel, kako bi naj poklicali policijo — razen tega pa tudi nisem maral, da bi jo klicali — toda mat: se je že odločila. Odprla je okno svoje spalnice, ki je gledala proti spalnici sosedove hiše, vzela čevelj in ga vrgla v sosedovo »•tono. Steklo je zažvenketalo / spalnici upokojenega rezbarja Bodwella in njegove žene. 3odwell se je že nekaj iet slabo počutil in bil je izpostavljen nekaterim »milim* napadom. Mnogo naših znancev ali sosedov je bolehalo za sličnimi napadi. Bilo je že okoli druge ure, noč je bila temna in brez mesečine; na nebu so viseli težki in črni oblaki. Bodwell se je takoj pokazal na oknu, glasno je kričal in žugal s pestjo. «Prodali bomo hišo in se vrnil' v Peorio,* smo slišali gospo Bodwell. Mati je komaj prišla do besede. »Vlomilci!* je zakričala. «V hiši mamo tatove!* S Hermanom se nisva upala povedati, da to. niso bili vlomilci, temveč duh, ker se je duha še bolj Lala kakor vlomilcev. Bod-well je najprej mislil, da so vlomilci v njegovi hiši, toda potem je razumel in poklical policijo. Potem ko je izginil z okna, je mati nenadoma pograbila drug čevelj ln še tega hotela vreči v so-sedovj okn Cez neka) trenutkov je bila policija že pri nas: v for-du se jih je pripeljalo kar sedem, še dva na motorjin tn končno še patrolni voz z osmimi policisti in nekaj novinarji. Pričeli so udrihati po vhodnih vratih. Z lučjo so Osvetljevali hišo, dvorišče in Prehod meri našo ter Bod-tvellovo hišo. »Odprite!* je zaklical hripav glas. «PrišH smo s policije!* Hotel sem stopiti dol m jim odpreti, toda mati mi tega ni dovolila. «Ničesar nimaš na sebi,* me je opozorila. »Tudi poginil boš.* Močneje sem se zavil v brisačo. Končno so policaji vdrli vhodna vrata; slišal sem, kako poka 'es' in žvenketa steklo po t:eh v predsobi. Njihove svetilke so razsvetile dnevno sobo in so živčno plesale po jedilnici, se razlezle po predsob., šinile po stopnicah in končno posvetile tud1 po gornjem stopnišču. Tam so ujeli mene, kako stojim zavit v brisačo. Orjaški policaj je pr.tekel po stopnicah. «Kdo si ti?» je vprašal. »Živim tukaj* sem rekel. »Dobro, za hudiča, ali je tako vroče?* je vprašal. Pravzaprav pa je bilo mrzlo, šel sem v sobo in oblekel nekakšne hlače. Kc sem se vrnil, mi je drug policaj potisnil puško med lebra. «Kaj delaš tukaj?* je vprašal. »»Živim tukaj,* sena rekel. Poveljnik je poroča' materi. «Ničesar ni videti, gospa,* je rekel. »Verjetno je ušel — kako je izgledal?* »Dva ali trije so bili,* je rekla mati. «Kričalt so in nekaj vlačili ter loputali z vrati.* »Čudno,* je reke! policaj. »Vsa okna in vrata so zaprta od znotraj in dobro zavarovana.* Spodaj smo slišali korak; ostalih policajev. Povsod so bili; odpirali so vrata, škripali so s-predali omar in miz; odpirali so okna, podirali pohištvo. Pol ducata policajev se je: pojavile iz temne predsobe. Pričeli so preiskovati pritličje. Pritiskali so postelje od zidov, snemali obleko z obešalnikov v omarah, potiskali kovčke in skrinje s polic. Eden med njimi je našel stare citre, ki jih je Roy nekoč dobil na nekem plavalnem tekmovanju. «Poglej tole. Joe,* je rekel, ko je držal instrument v svojih o-gromnih šapah. Policaj Joe jih je vzel jn obračal v roki. »Kaj je to?»- je vprašal. »To so stare citre, na katerih je navadno spal naš morski prašiček,* sem mu odvrnil. To je bilo res, kajti morski prašiček, ki smo ga nekoč imeli, ni hotel nikjer drugje spati, kakor na citrah. Bolje bi bilo, da tega nisem povedal. Joe in drugi policaji so me dalj časa zaprepadeno opazovali. Potem pa so dali citre zopet nazaj na polico. «Ničesar m videti,* te zopet povedal policaj, ki je prej govoril z materjo. »Temu smrkavcu je padlo srce v hlače,* je pojasnil ostalim, ko je kazal name. »Zdi se. ua je ta gospa histerična.* Vsi so prikimali, toda nihče ni ničesar rekel; samo gledali so me. V trenutni tišini smo zaslišali škripanje na pod'-*rešju. Stari oče se je obračal v postelji. «Kaj je to?» je vprašal Joe. Pet ali sest policajev je pohitelo proti podstrešju, preden sem mogel posredovati ali jim razložiti. Vedel sem, da se bo s!3bo končalo, če bodo vdrli pri starem očetu, ne da bi se prej najavili. Bil je namreč v takem duševnem stanju, da je utegnil verjeti, da so se vojaki generala Mea-dejs. zaradi močnih napadov Stonewi.Ha Jacksona, pričeli umikati in celo dezertirati. Ko sem prišel na podstrešje, je postajal položaj vedno bolj zamotan. Stari oče je o-čito prišel do prepričanja, da so policisti bili dezerterji Meadove armade in so »e po- skusili skriti v njegovi sobi. Skočil je iz postelje, oblečen v dolgo flanelasto nočno srajco, ki jo je nosil čez volnene spod -je hlače, z nočno čepico in usnjenim jopičem. Policaji so verjetno takoj u-gotovili, da je užaljeni sivolasi starec spadal k hiši; toda niso mu utegnili to povedati. »Nazaj, vi bojazljivi psi!* je zagrmel stari oče. «Nazaj na položaje, usraneti!* Potem je prilepil uradniku, ki je našel citre, tako klofuto, ia se je zgrudil na tla. Ostali so hoteli, da bi se pravočasno umaknili, toda pri tem niso bili dovolj hitri; stari oče je zgrabil «citraševo» puško in sprožil. Zaslišali smo pokanje, kot da se lomijo debla na splavih. Dim je napolnn sobico. Eden izmed policajev je klel, ranjen je bil v ramo. Končno smo nekako prišli zopet dol in smo zak’enili starega gospoda v njegovo sobo Enkrat ali dvakrat je še sprožil v tem', potem pa se je vrnil v posteljo. »To je bil stari oče,* sem razložil Joeu ves zadihan. «Mislil je, da ste dezerterji.* »Res mora biti naj takega,* je rekel Joe. Policajem ni šlo v račun, da bi odšli, ne da bi koga prijeli, čeprav tudi samo starega očeta; ta noč je za njih pomenila popoln poraz. Še več, nekaj se jim je zdelo »nepopolno*. Prav. Lahko razumem njihovo stališče. Znova so pričeli rekaj iskati. Neki novinar, majhen človeček, je stopil k meni. Oblekel serd neko mamno bluzo, ker v naglici nisem r.ašel drugega ničesar. Novinar me je opazoval z velikim zanimanjem. »Fant, kakšna zmeda je to pravzaprav bila?* me 'e vprašal. Odloči' sem se, da bom iskren. »Oi iskali so nas duhovi,* sem rekel. Dolgo časa je bolščal vame, kot da sem avtomat, v katerega vržeš novec, a ne deiuje. Potem je šel. Policaji so mu sledili, tisti pa, ki ga je ranil stari oče, je imel na sveže povezano roko in je klel. «Šel bom k tistemu staremu bedaku, da bi dobil nazaj svojo puško,* je rekel policaj — «citraš». Povedal sem mu, da mu jo bom raje prinesei drugi dan na policijsko postajo. «Kaj se Je zgodilo tistemu policaju?* je vprašala mama potem, ko so odšli. »Stari oče ga 'e ranil.* sem rekel. «Cemu7» je vprašala. Povedal sem ji, da zato. ker je stari oče mislil, da ie dezerter. »Za boga!* je rekla mati, »bil je vendar tako čeden mladenič.* Pri zajtrku naslednje jutro je bil jopolnoma ‘■vež in dobro razpoložen. Najprej je mislil, da je vse pozabil, kaše je sinoči zgodilo. Po tret j: skodelici kave se je zagledal v Hermana in vame: »Kakšen hrup so le sinoči uganjali vsi ti policaji okoli naše hiše?* je vprašal. Vidite, kako na; je ugnal. Filmska igralka Rhonda Fleming in njen mož dr-I.cvv Morrill se bosta sporazumno ločila. Poročila sta se 1. 1952- Oba imata po enega otroka iz prejšnjih zakonov. Slika kaže igralko pred nekaj leti Življenje velikih Rimljanov V devetem zvezku Knjižnice Kondor, ki jo s premišljeno podjetnostjo in plodno vztrajnostjo izdaja Mladinska knjiga v Ljubljani, se srednješolska mladina in tisti, ki se poklicno ali iz osebne vedoželjnosti poglabljajo v osebe, slovstvena dela in družbene razmere starorimske republike, seznanijo s petorico velikih in znamenitih Rimljanov, izmed katerih zavzemata dva eno prvih mest v okviru svetovne zgodovine in človeške kulture. To je majhen, a v svojem obsegu zelo posrečen izbor znamenitega Plutarhovega dela o velikih Grkih in Rimljanih. Kratko, a tehtno spremno besedo je dodal knjigi Kajetan Gantar. Učeni Grk iz vasice Haio-neje je živel v drugi polovici prvega in v začetku drugega stoletja našega štetja (o-koli 46-120) za rimskih cesarjev Trajana in Hadrijana. Izobrazil se je v Atenah, zlasti v Platonovi filozofiji in retoriki. Na svojih potovanjih je spoznal razmere v rimskem cesarstvu in postal pozneje cesarski namestnik v Ahaji. Uredil si je prijetno življenje cenjenega učenjaka in pisatelja v srečnem družinskem in prijateljskem krogu. Pripisujejo mu 227 važnejših del, od katerih je ohranjenih 154. Najbolj slovijo njegovi Vzporedni življenjepisi (Bioi paralleloi), kjer prikazuje v zanimivi razvrstitvi po dva slavna moža, enega Grka in drugega Rimljana. Tako je poleg Aleksandra Velikega očrtal Cezarja in poleg Demostena Cicerona. Plutarh se sam ni imel za zgodovinarja v takem smislu, kakor se n. pr. govori o Liviju ir. drugih. Bolj kakor doba ga zanimajo posamezniki, o katerih rad naniza vrsto zanimivih dogodkov, da nastane moralno zanimiva podoba. Pri risanju velikih mož ga vodi, kakor pravi Sovre, moralno načelo in namen, »da bi sodobniki imeli v iiiiiiiiiiiiiiiiniiluiiiniiiiiiiiiiiMiiiiininiiiliiiiiiiiiuiinuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilHiiHiliiiMiiiiiilMiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiililiOliiMUliiiMiniiiiiiiiiiiiiiluniiiiiiiiiiiMliMMitiitiiiiiiitiiiiiiit PREDVČERAJŠNJIM JE IMEL ŠEST D IET ANTON PODBEVŠEK Zbirka Človek z bombami revolucija v slovenski poeziji Pet let prej, kot so v Parizu surrealisti izdali svoj manifest, je že Podbevšek napisal svojo zadnjo pesem, ki je z nekaterimi drugimi vred za čuda odgovarjala poznejšemu programu pariških nadrealistov - Sedaj je Pod-bevšek zopet spregovoril z nekaterimi pesmimi, ki jih je bral po radiu Pestile Anton Podbevšek je praznoval 13. junija svoj 60. /ojstn’ dan. Za čitatelje »Primorskega dnevnika* njegovo ime ne bo novo, saj sem ga ponovno omenjal v svojih .-pominih »Mladost pri Svetem Ivanu* O njem sem pisal tuni v tržaških «Razgled:h» («H kritikam Josipa Vidmarja* 1552 in »Slovenska literatura in njena svojevrstna dialektika*, 1»53). Podh-.v.škovo ime, njegov nastop in njegova pesniška zbirka «Clcvek z bombami* pomenijo doslej največji reve lucionarn' podvig v slo ven. ski poeziji tako po obliki kot po vsebini. Takoj po prvi svetovni vojni je uvedel pri nas individualne pesniške večere, .iastop'1 v Mariboru z recitacijo s\ ojih pesm' ob improviziram klavirski spremljavi avtorja «Crnih mask*, skladatelja Marija Kogoja, bojevito naskočil skoraj vso tedanjo pišočo generacijo in žel ( d nje milo za drago v tolikšni meri, da je komaj 24-leten za desetletja utihnil Zablestel je kot meteor, bolje; kot /Vezda repatica na slovenskem Parnasu, katere rep je tvorila cela plejada občudovalcev in posnemovalcev. Leta 1922 je izšel njegov zadnji spis. «Fiesa!ec v ječi*, v «Treh labodih* (Vidmar, Kogoj, Pod- levšea) in ko je 1. 1925 končno izdal prej toliko hvaljeno in toliko osporavano pesniško zbirko «Clovek z bombami*, je mogel zapisati o njej eden izmed takratnih recenzentov (Er. Vodnik v Domu in svetu); «Cas, v katerem je nastopil Podbevšek, je že čudo-vto odmaknjen sodobnosti, zato ni več težko o njem po-cj ati kolikor toliko pravilno Siiko.* Tod? v svoji oceni in sodbi kake se je zmotil naš re-i.enzen‘1 Medtem ko sta plejada pcoibevškijancev in sam oče tega pokreta utihnila, so v Parzu surrealisti izdali . voj manifest (1924). torej pet let poiem, ko je bila napisana zadnja Podbevškova pesem (»Plesalec v ječi*, ki je izšel 1. 1922, je bil namreč r.apisan 1. 1919 in ga je avtor že pred obiavo ponovno bral r.a svojih literarnih večerih). In prav ta pesem z nekaterimi drugimi vred za čuda odgovarja poznejšemu programu pariški! nadrealistov! Naša li-erarna histerija bo imela o-krog tega fakta še veliko posla in priznam, da zavidam bodočemu slovstvenemu zgodovina ju, ki si bo postavil mikavno in za naše slovstvo pomembno nalogo, da razčisti to vprašanje okrog — svetovnega surrealističnega prven- stva! Ne glede na to vprašanje odgovarja Podbevškov pesnišit. nastop sodobnim istodobnim nastopom ruskih (Ma. jakovski) in italijanskih (Ma-rmetti) futuristov m nemških ekspr::'onistov, medtem ko sipominja zlasti poudarek na vizualni obliki razporeditve teksta na sodobni pojav francoskega pesnika Appolinaira. In Poabevšku je bilo takrat 16 do 20 let in je živel kot mali gimnazijec v provincialnem Novem mestu in pozneje kot rroletni prostovoljec na soški f'Qntii V eni izmed teh pesmi satan takole govori mlademu avtorju: »Kakor poješ ti v .redim zemeljske oble, poje po eder na skrajnem severu, jugu, vzhodu in zahodu!* In v drugi, v »Plesalcu v ieči», takole spet pravi hudič, ki leži poleg njega, priprtemu enoletnemu prostovoljcu; »Ti, ’-i se zdiš kakor zvezda stalnica, ki je še niso zapazili ljudje, ali te nič ne pretrese žalostno dejstvo, da te bodo šele takrat spoznali, kadar ne bodo več videli tvojega telesnega obraza?* Ko sem pripravljal' svoj e-sej o slovenski literaturi, sem ; rebirol poleg Podbevška tudi njegove sodobnike-poshemo-valce. Nisem se mogel dovolj načudit' dejstvu, kako da so Cerkev v Moggiu, kjer je Podbevšek doživel svojega «Čaro\nika iz pekla» V prvi svetovni vojni na italijanski fronti. Od leve na desno: Podbevšek, Krtutzer in Starc, ki mu je • Podbevšek posvetil svojega »»Čarovnika iz pekla* mogli sodobniki prezreti absolutno pristnost, absolutno .ivtent čnos' Podbevškovih pesmi, K se izraža v niegovem ritmičnem, z zgoščenimi metaforami natrpanem slogu, medtsin ko so hvalili in priznava' marsikoga od njegovih posnemovalcev čigar nepristno-* je danes povsem o-č’tna. Res je, zlasti v prvih nesmi.i so Podbevškova metafore kdaj otroške, kot da bi pile v'ete iz fizikalnega ali zoološkega kabineta na gimnaziji Toda pristne so, pristna je njihova uporaba, saj ni .mel mali gimnazijec nič boljšega takra. pri roki. Mene njihova uporaba danes prav n:č ne moti temveč samo gane kat izraz otroške prost»>-dušnosti in naivnosti. Toda ko je mladi lant na fronti ob bobnenju topov in min in letal dozore1, vse prehitro dozorel v moža, postanejo tudi njegovo metafore bogatejše, polnejše in udarnejše. Med tistimi, ki so pristnost te Podievškove poezije že takrat spoznali, naj omenim samo dva- umetnostnega zgodovinarja dr Franceta Steleta, ki je kot urednik Doma in sveta tiskal Podbevškove pe- smi z svoji reviji, in Josipa Vidma-ja, ki se je za Pod-tevškiCc poezijo pogumno zavzel in hranil njene svalite-(e tu.n v polemiKi s Francetom Vodnikom Vendar je njuno priznavalno sodho pre-glušil mogočni zbor zanikovalcev novega poeta, tak.i da se je njegova poezija z imenom vred za desetletja pogreznila v temo Toda čas, ta najpravičnejši sodnik, izravnava polagoma vse k-ive sodbe in krivice. Tenkoslušni ljubitelj sodobne sloven-ke poezije je gotovo o-pazil v naših revijah pojav mladih pesnikov, ki začenjajo vsaj obhkovno, pa tudi v metaforah, prav tam, kjer1 je zamudniški tok pred 35 leti zavrl podbevškov mladostni polet. In Podbevšek sam se je sp-; oglasil z novimi pe-. niškim, stvaritvami, ki smo jih prej dobrim mesecem poslušali v oddaji ljubljanskega radia Cas je, da se naša za-ložništ' a zganejo in se pozanimaj' za natis njegovega pesniškega opusa, takn starega kot novega. To želi tudi rvtor tega članka pesniku za njegovo šestdesetletnico! VLADIMIR BARTOL njih zrcalo vrlin in slabosti ter bi se tem ogibali, one posnemali*. Gantar vidi v njem pisatelja, ki ne teži k strogi znanstvenosti, a ga njegov dar zavaja čez ozke moralne mejnike, ki si jih sam postavlja, in mu narekuje umetniška poglavja, podobna svojevrstnim, mračnim in krvavim baladam t prozi. Prav to je v poznejših dobah pritegovalo pozornost raznih slovstvenih oblikovalcev, ki so radi rili po globinah človeške notranjosti. Pri Francozih sta ga cenila zlasti' Corneille in Racine, pri Angležih Shakespeare, pri Italijanih Alfieri. Njegova dela, posebno Vzporedni življenjepisi, so se v raznih dobah zmeraj znova prevajala v mnoge jezike. Anton Sovre je poslovenil devet življenjepisov v knjigi Življenje velikih Rimljanov (Ljubljana 1950), na kateri sloni tudi ta izbor. Kondorjeva zbirka prinaša podobe znamenitih Rimljanov iz burnega zadnjega stoletja republike, ko je preprosto ljudstvo trpelo in stradalo kljub zmagam po vsem tedanjem svetu in kopičenju bogastva v rimski prestolnici. Veleposestva bogatinov, po katerih se je izkoriščala ceneno delo sužnjev, so ugonabljala italskega kmeta, da se je s sirotne domačije umaknil v mesto in tu množil vrste proletariata. Ne Tibe-rius ne Gaius Grakhus, ki sta v zbirki prva opisana, nista uspela z agrarnimi reformami in sta postala žrtev denarnih mogotcev. Toda klic brezpravnih in zapostavljenih po pravičnosti poslej ni več zamrl. V Italijo so vdirali Germani, sužnji so rožljali z verigami in jih skušali streti, morja so o-grožali roparji, deželo so pustošile vojne, v Rimu se je širila strahovlada proskripcij in množili so se znaki, da republika propada. Nasprotja med velikimi so se dramatično zaostrovala. Zelo značilna je Cezarjeva zgodba, ki je v knjigi osrednja in najobširnejša, pa tudi čisto človeško najmikavnejša (str. 38-95). Sula bi že mladega Cezarja rad spravil s poti, ker sluti, da tiči v njem več kot en Marius. V suženjstvu morskih roparjev je Cezar zelo pretkan, a tudi že oblasten; komaj doseže svobodo, jih brž polovi in vse pribije na križ. Cicero sluti v njem nevarnost za republiko, a si ga ne mara oso-vražiti. Ljudstvo je navdušeno za Cezarja, ki ga je narava obdarila s čutom za pridobivanje ljudske naklonjenosti, a tudi s prikrivanim častihlepjem; saj se razjoče ob misli, da je Aleksander še mlad toliko dosegel, on pa še nič. Vojaki se mu prikupijo, ko ga pozdravijo kot imperatorja. Najtrši republikanci mu zavidajo vojaško slavo v Galiji in Kato predlaga v senatu, naj Cezarja izroče barbarom. V Rimu so nasprotja zmeraj hujša: «Najočitnejši razlog za sovraštvo do Cezarja in naposled za umor je bil njegov pohlep po kraljevski kroni* (str. 86). Umor sam je Plutarh.prikazal tako: »Zdaj izderb vsi zarotniki bodala in se zgneto okoli žrtve. Kamor obrne pogled, povsod merijo udarci nanj, povsod mu migota morilsko železo pred očmi; zagozden med svoje klavce stoji kakor ujeta zver in nož za nožem se mu pogreza v telo.* (92). Človek se nehote spomni konca velikega Cezarjevega občudovalca Mussolinija. V predzadnji, Ciceronovi zgodbi se najjasneje izrazi Plutarh kot moralist v poročilu, kako si triumviri izbirajo žrtve: «Ok-tavianus je žrtvoval Cicerona, Lepidus svojega brata Paula, Antonius materinega brata ujca Lucija Cezarja. Tako so v besni jezi poteptali sleherno človečansko čustvo, ali bolje, dokazali so, da je ni zveri bolj divje mimo človeka, kadar se družita v njem samopašnost in moč!* (137). To dognanje sta potrjevali obe svetovni vojni. — Peti očrtani Rimljan je M. Iunius Brutus. Tudi ta zbirka potrjuje, da si je Anton Sovrč priboril kot prevajalec iz klasičnih jezikov podobno mojstrstvo kakor Oton Zupančič v prevajanju iz modernih jezikov. Ce je pomenilo Plutarhos Grkom približno isto kar Gospodar bogastva, Zakladnik ali Zakladničar, je grški pisatelj v svojih delih ta naziv opravičil z množico duhovnih in jezikovnih zakladov, ki jih je nakopičil v svojih spisih. Njegov slove-nitelj Sovre ne zaostaja za njim. Tudi v njegovih prevedenih poglavjih je naših jezikovnih zakladov na pretek. Med vsakdanjimi ali izbranimi in redkimi 'stoznačni-cami, rekli in rečenicami so mu že zaradi mnogovrstnosti često ljubše sočnejše ali redkejše. Pozna se mu, da uživa včasih ob lastni jezikovni tvornosti, ko presnema grške miselne celote z grških kalupov na slovenske v nenehni skrbi, da bi bile grške umetnine v prevodih njegovim rojakom vsaj tako užitne, kakor so bile Grkom v izvirniku. Vsak izmed teh petero življenjepisov je živa priča o tem. Zastrupiti zveni prevsakdanje, Sovre zapiše rajši: «mu je bilo zavdano* (15). Podobne prioombe so možne pri takih zvezah: ko je ljudstvo podkuril (26), med morilsko kilikiisko gloto (39), mu je veliko mest dalo priče na voljo (40), je ljudstvo umčcal (42), je Pompeja umčcal (65), je izjavil, da mu ni nič tega vedeče (46), je potolažil neizprosne mani-hejce (upnike, 47), preneke krati (49), kar se je rinilo k vladnim jaslim (56). se niso zanadejali sovražnim dejanjem (57, 74), devetkali (tvezli) so mu (63), Italija je bila kakor razbezano mravliišče (66), je odrinil o zimskem kresu (69, 80), to je šlo Cezarju proti dlaki (82), se ga je prijelo ime Grčiča in pikolovca (99) i. dr. Ker je knjiga v besedilu in opremi zelo skrbno pripravljena in sestavljena, so prav redki primeri kakšne neuspelosti, kakor: «Nižji sloji so ga oboževali, ker sta mu (prav: jim) godili njegova vljudnost in občevanje* (40); streha gre najonemoglejšem (prav; najbolj onemoglim, 53); pogledal je proti nebu posutem (prav: posutemu) z zvezdami (182); nauk Epikura (prav; Epi-kurov nauk, 91); smrt gospodarja (prav: gospodarjevo smrt, 139); svoj prenagljen (prav; prenagljeni) sklep (68). Knjiga vzbuja nove skomine in drami vzklik: Več Plutarha! ANDREJ BUDAL Kje stanuje A V A GARDNER? Odgovor ve «Celebrity servite» Kako so bosonogi premagali ..imenitno" enajstorico ..Triestine" GRAFOLOG O ADMINISTRATORKA. Vaša zavestna aktivnost se mo£no odraža v okolju. Sunkovite reakcije: Brzdajte v sebi znake nalogo. Poleg tega pa mu je pomagal slučaj. Prav na «pustl», kjer naj bi Snemali naskok, so namreč opazili tračnice opuščene železniške proge, kar je omogočilo, da so posneli od blizu in v teku dirjajočo konjeniško edinico, katero je sestavljalo kar 1.300 konjenikov. Sgemanje se je končalo in vsi so bili navdušeni, Producent Dino de Laurent.iis je kar žvižgal od zadovoljstva, z obema rokama trepljal zadovoljno smeh ljajočega jugoslovanskega polkovnika. V to splošno veselje pa zagazi s kislim obrazom režiser Lattuada: »Snemanje je treba ponoviti!» «Zakaj?» se vsi čudijo, «saj je vse potekalo odlično.» »že, že, samo carski konjenik, ki smo ga ves čas spremljali v prvem planu in ki je bil oblečen strogo po pred piših svoje dobe, je imel na roki lepo bleščečo se moderno uro!# Ficko piše Dragi pri Morski! Tak fin izglet smo nardili ses našo Učenico na Tabor. V celmu dnevu je bil samo ambot deš. Za jest smo si nesli ses sabo. In je bil naš Izglet anka podučen, zato ko je Tabor zgodovinski in ima anka ostanke še iz tistih divjih cajtov, ki so bili tolko let nazaj. Vsi smo bli, samo Zalke ni blo, zato ko je otečena, je povedal stričov Mihec. Je rekel, da je Zal- ka imela narprvo en mičken brbunček, in joje forte srbelo. In se je praskala. Ma bol ko se je praskala, bol joje srbelo, in bol ko joje srbelo, bol se je praskala. Nečko se je praskala, drijoman. Zdaj je otečena in stoče: Oh, ko bi vedela, Ne bi ga praskala kaj lahko rata, in bi bla, zdrava, rajši pestila bi šla bi ses. druzmi ta moj brbunček. na izglet. Tle se vidi, da ni zdravo se preveč praskat, anka če namalo srbi. Ses Tabra smo gledali če dol vele do Opčin in do Preseka in prfina v jugo Slavjo. In smo anka vidli, da so imeli tam glih tako vreme, kokar mi. Naša učenica nam je praula zgodovino, kako so prhrumeli les divji Turki, kateri so zažigali hiše in vasi, krali in ropali vse. Ses sabo so pelali vse, kar so mogli doseč: živeš, gnar, zvali in anka ludi. Posebno so radi lovili fantke, da so iz njih delali janičarje, in pupke, do se ses žnjimi okrasili soje Hareme. A vsi druži so se skrili, eni v boršt, eni na tabor. In od tam so mečavali kamne na Turke in skale. Se so kašne tam, kamor so imeli zalogo. Kadar so Turki pokazali pete, so anka domačini pršli nazaj domu in so nazaj začeli delat. Res je tabat luctvo grozno trpelo! Ko nam je tisto pravla učenica, smo vidli ene gaspude, ki so hodili les in če po tistmu polju in en domačin je povedal, da so tisti od komišjona. kateri merjo, kako deleč bo strelišče, kamor se bojo hodili učit strelat. Ma pole bo za hmete fino, ko jim ne bo treba nič delat. Bojo nečko hodili na Tabor in bojo nečko gledali če dol in bojo lahko brali Zgodovino od tolko let nazaj... Te pozdravla ZANIMIVA TEKMA Dobre pol ure peš, jugovzhodno iz našega mesta je precej slikovit griček. Na njem se raztezajo še precej obširni pašniki in na vrhu mala raven. Na tej ravni, kakor nalašč, ni rastel niti majhen grm, le ob strani je vabil prijazen borov gozdič. No, in na to raven so prav radi zahajali iz bližnjih naselij fantiči in tudi odrasli brcat žogo. Posebno radi so tja zahajali naši vaški fantiči. Bilo jih je približno trideset, stari so bili 12 do 14 let in so vedno med seboj ^tekmovali*. Tiste čase, je bila skoro edina zabava žoga. Ker smo se le na tekmah lahko shajali brez skrbi, drugače pa smo imeli za seboj vedno kake spijone. Kaj smo hoteli, tak je bil takrat režim. Ti naši mladi nogometaši so sestavljali res izvrstno ekipo. Bilo je maja meseca neki torek popoldne. Končal sem delo dve uri prej kot običajno. Moral sem k zobozdravniku, toda časa sem imel še več ko dve uri. Domov se tudi mi ni dalo, saj sem imel dobre tri četrt ure hoje do doma. Avtobusi in filovije takrat še niso vozili proti naši vasi. V kino tudi nisem maral, bilo je preveč vroče. Spomnil sem se, da bo še najbolje, da pojdem gledati trening ovzroča, da so rastlinski škodljivci in druga golazen čedalje bolj odporni proti novim kemičnim sredstvom. Tako je znano, da dandanes ni več zanesljiv DIDITl, panta. kan m drug, pripravki, s katerimi smo pred desetimi leti tako uspešno zatirali razne živalske in človeške zajedavce ter tudi nekatere rastlinske škodljivce. Nastaja pa še hujša nevarnost: mnogi ruziskovalci rastlinskega in živalskega življenja (biologi) govorijo čedalje pogosteje o uporušenem rtvnottzju v naravis. Znan je namreč nauk, da vlada v naravi ravnotežje med rastlinami in živalmi,, tako da se ne more nobena vrsta preveč ruz-mnotiti na škodo druge Živali živijo druga od druge: ptice od mrčesa, ujede od ptic. Pevk, med seboj se uničujejo Pršice in drugi zajedavci itd. Če iz te verige, ki povezuje šiva bitja v «sožitje», izbijemo en člen, to se pravi eno vrsto živali, ki je bila škodljivec neke druge, se tista druga začne nevarno razmnoževati. To velja tudi za rastlinstvo; nekatere vrste rastlin bi se preveč razmnožile, če bi jih ne izpodrivale druge. Nekateri naravoslovci menijo, da se dandanes tako zelo širijo razni škodljivci kmetijskih rastlin, zlasti sadnega dtevja, zato, ker je čedalje manj ptic. Izračunali so, da Ptice obvarujejo skoraj polovico pridelka — okrog 40 odst t s tem, da uničujejo številne rastlinske škodljivce. V Franciji so dognali, da kmetij, »tvn bolj koristijo kavke, ki npičujejo več hroščev, kakor Pa ju, je mogoče ugonobiti s škropljenjem. Pri nas nekateri 'ovci z navdušenjem streljajo Dognano je, da ena družila šoj na leto ugonobi okrog r'OQ.OOO gosenic. Zato niso ko-rtttne samo lastovke; ena sama lastovka preleti na dan s00 kilometrov in polovi najmanj 300 žuželk. Zelo koristni ,J0 nadalje drozgi. En sam dfbzg poje na dan okrog 500 l‘8i nk raznih škodljivcev. Mtnj znano je, da par čukov •lo mnogo miši — na teden okrog 450. Med najkoristnejše ptice za sadjarstvo je treba uvrstiti senice. V nekaterih deželah je prepovedan lov na jerebice, ki jih pri nas tako navdušeno streljajo. Jerebica namreč uniči zelo mnogo škodljivcev žita. Na splošno bi $e morali v kmetijstvu bolj zanimati za ptice in storiti več, da jih zavarujemo, saj so čedalje bolj ogrožene. prišlo do uhajanj iz črte, kar se je dogajalo na letošnjem tekmovanju. Po drugi strani pa zagovarjajo nekateri mnenje, da bi koscem dodelili posamezne kose travnikov ne o-ziraje se na to, če so ravni ali ne. Glavno je, da so površinsko enaki Potem smo slišali tudi mnenje, da bi prihodnje leto na tekmovanje povabili še Goričane in Beneške Slo vence, tako da bi prireditev pridobila na pomenu. In končno naj omenimo še dvoje različnih mnenj glede kraja tekmovanja. Tako pravijo eni, da bi moralo biti tekmovanje vsako leto v Bazovici, drugi pa, da naj bo enkrat na Krasu, drugič v Bregu. Brez dvoma bodo organizatorji prihodnje leto vsa mnenja upoštevali in jih o-cenili tudi z organizacijskega stališča. Na vsak način pa lahko rečemo, da je bilo letošnje tekmovanje najdragocenejša izkušnja, saj bodo napake, do katerih je letos prišlo, prihodnje leto prav gotovo odpravljene. Tu z zadovoljstvom ugotavljamo, da je tekmovanje koscev vzbudilo med našimi ljudmi veliko zanimanje, zaradi česar smo prepričani, da bo prihodnje leto tekma koscev naj večja kmečka prireditev na tržaškem področju. NABREŽINA DRAGA Pred časom se je govorilo, da bo avtobus podjetja »Auto. vie Carsiche«, ki vzdržuje progo Bazovica Pesek, vozil tudi v našo vas, in sicer v Drago. 2al je ostalo le pri govoricah, čeprav bj bilo nujno, da bi vozil vsaj enkrat na dan. Cesto v našo vas, ki je bila prej zelo zanemarjena, so sedaj le. po razširili in uredili in čeprav je Draga precej oddaljena od glavne ceste, jo obišče še precej izletnikov. Mnogo je takih, ki pridejo iz Glinščice Po dolgem presledku smo nedavno imeli v teku enega tedna kar tri kulturne prireditve: nastop gojencev glasbene šole — o katerem je «Prim. dnevnik« že pisal — in dvoje iger («Topaze» in »Prihodnjo nedeljo«), ki so jih naši tržaški gledališki umetniki odigrali na dvorišču g. Caha-rije. Pri o-ben igrah je občinstvo precej napolnilo prostorno dvorišče in z zanimanjem spremljalo dogajanja na odru. To je dokaz, kako je naše ljudstvo dovzetno za odrsko umetnost. Slovenskemu narodnemu gledališču smo za njegovo gostovanje zelo hvaležni in želimo, da bi se nas večkrat spomnilo. Seveda ni ta zadeva tako lahka in enostavna, ker je razen drugih zaprek vmes tudi vprašanje prostora. Mi moremo igralcem nuditi le milo nebo, ker smo žga. Kdaj nas bo oblila rdečica sramu in bomo nekaj u-krenili za čast in kulturno rast naše vasi? SEMPOLAJ Ze 5. t. m. so se starši in ljubitelji šolske mladine zbrali na prostornem šolskem hodniku, da prisostvujejo zaključni šolski prireditvi. Na okusno urejenem odru so se zaporedoma pojavili recitator, pevci in igralci. Naši otroci so se s svojim nastopom vsako leto izkazali, a letos so z uspehom napredovali. Ugajala nam je s humorjem precej pobarvana zborova skladba — menda proizvod naše učiteljice gospodične Pertot — kjer se v obliki solospevov naštevajo težave in bridkosti v posameznem učnem predmetu. To je izzvalo precej smeha, ubrano dvoglasno petje pa je precej prijetno izzvenelo. Prijetno razpoloženje so nam otroci pripravili s svojimi vlogami kot mati in zdravnik v igrici »Cilka in njena punčka« in s pregej zahtevno dvodejanko «fiedak Pavle«. Njihova dobra izvajanja, kulise in kostimj so prispevali k prav dobremu uspehu, ki ga udeleženci cenijo tembolj, ker jim te vrste zabavo nudi, žal, le šolska mladina. Eden izmed koscev med tekmovanjem iiimiiiiiiimiiiiiiiniiilMiiiiiiiniiitiiniiltlilHiluifiHHlliiimiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHMiiiiiiviuiTiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiillniiiiiiiifiiiiiiiiiiiimufl Pravočasna presušitev krav gospodarsko pomembna Z odbiro in boljšim krmljenjem smo zredili krave, ki dajejo po telitvi celo nad 20 litrov mleka na dan. Krav« s tako veliko molznostjo moramo pravilno krmiti in pravočasno presušiti, sicer se izčrpajo, oslabe im po naslednji telitvi ne dajo več toliko mleka. Večkrat pa krave pred te- litvijo ne presušijo pravočasno. Pravočasna presušitev je odločilnega pomena za molz-nost po telitvi. Krava, ki je dajala mleko skoraj do teli-tve, čeprav ji polagamo še toliko krme, ne bo dosegla tiste molznositl, ki bi jo imela, če bi jo pravočasno pre-sušili. Vsak liter mleka, namolzenega v času, ko bi krava morala biti suha, zmanjša molznost za 10 litrov mleka, ki bi jih krava dajala več po telitvi, če bi tega litra ne izvlekli iz nje ob nepravem času. Breji kravi pred telitv!jo moramo dati dovolj časa, da se okrepi, da mladiča v telesu pravilno prehrani, da »e mlečna žleza nekako okrepi, skozi Botač in čez Tabor v Drago, kjer v domači gostil- Žane. A dočim so oni gradili ni počivajo, potem pa jo mahnejo do Bazovice. Kako prav bi jim prišel avtobus; in ker smo te pritožbe že večkrat slišali, menimo, da bi avtous-no podjetje lahko to upoštevalo ter poskrbelo, da b: tudi naša vas bila povezana z Bazovico. brez primerne dvorane. V tem moramo zavidati zgledne Kri- | organizem pa si nabere založnih (rezervnih) rudninskih in zgradili lep kulturnj dom, smo se mi prepirali in zavili lepb priložnost, kj se nam je za to ponujala, v culo strankarske politike, ki nas je že večkrat speljala na led in pokazala tudi pri zadnjih držav, nozborskih volitvah, da se na naše narodne interese požvi- snovi in vitaminov. Le pravočasno presušena in pravilno krmljena krava bo po telitv. kos veliki molznosti. V zvezi s presušitvijo delamo večkrat napake. Tako grešimo, da dobre molznice prekmalu po telitvi pripuščamo. Dobro molznico bomo zelo Danes se na Vrhu zaključi štirimesečni gospodinjski tečaj, katerega vodi Vilma Hregantova in ki ga z veseljem in uspehom obiskujejo številne mladenke iz le kraške vasi- Ob 10. uri bo otvoritev razstave, ki bo odprta do 19. ure. Udeleženke tečaja bodo razstavile ročna dela in pecivo Vabimo domačine ter prebivalce okoliških vasi, da si razstavo ogledajo. težko pravočasno presušili, če jo bomo prezgodaj po telitvi pripustili. Minilo je še prema, lo časa po telitvi in krava ima v času, ko bi jo morali že presuševati, še preveč mleka. Samo tam, kjer ne redimo krav zaradi mleka, marveč predvsem zaradi telet — pitanja volov, je zgodnje pripu-ščanje upravičeno, ker so takšne krave navadno tudi slabše molznice. Pri teh kravah navadno tudi nimamo težav zaradi presušitve. Kjer pa redimo krave zaradi mleka, ne bomo zmanjševali pridobivanja mleka s tem, da bi kmalu po telitvi pripuščali dobre molznice. Pripuščanje bomo odložili do časa, ko bo višek molznosti že minil, to je po osmih tedn.h. Pri vseh kravah ne bomo ravnali enako; vemo, da nekatere krave izgubijo mleko, brž ko se zabre-jijo. Pri poznem priipuščanju so zelo dolgo suhe. Pri drugih kravah pa brejost ne vpliva na molznost in izgubljajo mleko šele ob koncu brejosti. Takšnih krav ne bomo kmalu po telitvi pripuščali. Odlaga, i; bomo pripustitev, da bomo dobili kar največ mleka. Krave, ki po telitvi hitro izgube mleko, bomo torej kmalu po telitvi pripuščali; krave, na katere ne vpliva brejost, bomo pa pripuščali pozno z namenom, da jih bomo laže ob pravem času presušili Kako vpliva krmljenje na presušitev? V petem mesecu brejosti začenja večina krav izgubljati mleko. Tedaj bi ne bilo gospodarno, če bi molz-nost skušali povečevati s sočnimi in drugimi redilnimi krmili'. Kravam pokladamo od tedaj dalje le osnovno krmo; torej začnemo jih krmiti tako, da jih ho mogoče pravočasno presušiti. Brž ko ugotovimo, da bomo krave težko presušili, izločimo iz obroka vsa kr mila, Vi povečujejo molz-nost. Pozimi izločimo peso, repo in silažo, poleti pa preidemo z zelenega krmljenja na suho. Učinkovito vplivamo na presušitev s tem, da omejimo število molž na dan; če ne že prej, pa vsaj po petem mesecu brejosti, molzemo kravo vsaVih 3« ur, po dveh do treh dneh pa vsak drugi dan, nato vsak tretji, nakar prenehamo molsti. Pri vsaki molži moramo kravo popolnoma izmolsti. Pre-suševanje krave ne sme biti nikoli opravljeno s slabo molžo, ker sicer nastopi vnetje vimena. Brž Vo nastopi najmanjše vnetje ali oteklina na vimenu, moramo kravo ponovno pomolsti. Na presušitev moramo misliti pravočasno, pa ne bomo imeli težav. Krava mora biti suha osem tednov pred te-litvijo, nikoli pa ne manj kakor šest tednov prej. Kjer krmimo krave slabše, naj bodo suhe deset tednov, V izjemnih primerih naj bodo krave suhe deset tednov, n. pr. prvesnice, če smo jih pripustili še kot prav mlade telice, ali krave, ki so obolele in oslabele. To je potrebno, da si med presušitvijo opomorejo. Tudi izredno dobre molznice naj bodo dalj časa suhe. Ko sp krave že presuši-le, jih ne smemo slabo krmiti. Plod v telesu dobi namreč dve tretjini porodne teže v zadnjih dveh mesecih pred te-litvijo. Zlasti proti koncu zime moramo pokladati kravam v pozni brejost, z vitamini bogata krmila; to so; surovo korenje, v kozolcu sušeno seno ali dobra silaža. Krava pa potrebuje v tem času tudi mnogo rudnin. V prav dobrem senu, zlasti v suhi lucerni in detelji, dobi krava precej lahko topljivih rudninskih snovi. Razen tega ji moramo dodajati 6 do 10 dkg rudninskih krmil na dan. Krava ima v tem času sposobnost, da si nabere založnih rudninskih snovi, ki jih tudi po telitvi zelo potrebuje; zato vsaj v času, ko je krava suha, ne varčujmo preveč z rudninskimi krmili. RAZO V IG A Mnogo obljub smo slišali na nedavnih volilnih zborovanjih, toda volitve so mimo, a pr. nas je še vse po starem. Naj omenimo najprej naše peti in klance, po katerih raste trava in so spremenjeni v pravcata smetišča. Pred približno letom dni so delavci SELAD in občinski delavci popravili in tlakovali nekatere stranske potj in klance, ki spadajo pod cesto Bazovica - Opčine. Toda čeprav je popravilo poti nujno tudi nad omenjeno cesto, so na ta predel povsem pozabili. Tržaška občina bi morala poskrbeti tudi za gornji predel, saj vaščani, ki tam stanujejo plačujejo davke tako kot vsj ostali. Upamo, da na začetek del ne bo treba predolgo čakati. Omenimo naj še koristno delo, ki so ga napravili s tem da so ob cesti Bazovica-Lipica zgradili novo napajali, šče. Kal je seveda ostal, saj bo služil za napajanje živine, če bi zmanjkalo vode. Toda voda v njem je umazana in smrdljiva, saj je poln blata in umazanije. 2e nekaj let ga niso očistili in sedaj bi bil res že čas, da se lotijo tudi tega dela. PFEnSfTffiEmlc 15. junija 195S KRIŽANKA Besede pomenijo; VODORAVNO: 1. ruski revolucionar, 7. krmna rastlina (množ.), 11. grški bog, 16. kemična spojina, 17. dvorni stražar jutrovskifa vladarjev, ■ 19» neke barve, 20. plodovit, ploden, 21. poročilo, 22. bojazen, 23, pripadnik evropskega naroda, 24. krajevni prislov, 25. mesto v Angliji, 26. predlog, 27. mesto v trentski pokrajini, 28. znak za erbij, 29. pokrajina na Goriškem, 31. začetek abecede, 32. matere, 34. medmet, 35. arabski žrebec, 36. pripadajoč najvišji politično teritorialni enoti, 38. prehlajen, 40. mesečen, 41. najdem pri dejanju samem, 43. trdna so najbolj varna, 45. jasen, 46. znak za berilij, 47. pristanišče v Arabiji, 48. ploščinska merska enota, 49. padavina, 51. znak americij, 52. mesto v ZSSR, 54. kraitica za električna železnica, 55. veznik, 56. neroden, 58. čist, osnažen, 60. pri kartah barva, ki jemlje vse, 1. moško ime, 62. pristaš protestantske reformacije v 16. stol., 63. strah pred nastopom, 64. drugo ime za pilot (v zemljo zabit kolt, 65. italijanski spolnik, 66. grški bog vojne, 67. osebni zaimek, 68. staro mestece v Dalmaciji, 69. gibanje sikozi zrak, 70. medmet, ki ponazoruje udarec kakšnega kovinskega predmeta, znak za aktinij, 73. mesto na Nizozemskem, znano po svojem siru, 75. stavčna ni« kalnica, 76. osebni zaimek, 77. velika športna naprava, 79. vrsta glasbene skladbe, 81. zemljepis, ki se posebno ozira na človeka. NAVPIČNO: 1. mesto v Italiji, 2. kipec krilatega dečka, 3, okras glave, 4. kraška ponikalnica, 5. kratica za beograjske »Nedeljne informativne novine«, 6. dve v abecedi zapovrstni črki, 7. predal v bančni zakladnici, 8. osnažen; prevlečen z ometom, 9. varuh (v narečju), 10. vnema, zagon, 11. okrajšan posredni veznik, 12. konica, želo 13. denarna e-nota evropske države, 14. jajčast, obel, 15. sestavni del gibanja, 17. osebni zaimek, 18. da po latinsko, 21. ukvarjam se z rudarstvom, 22. na poseben način voziti, 24. prebivalec mesta ob jadranski obali, 26. določen po neki nebesni smeri, 29. mesto v CSR, 30. strah, prikazen (srb.), 32. ne-velika, 33. samo ta, 35 strokovnjak v človekoslovju, 36. nemški osebni zaimek, 37. števnik, 38. znak za natrij, 39. beseda pod 17. navp. narobe, 40. tanek kakor las, 41. še nedozorel človek (zaničljiva, poniževalna označba), 42. orožje avstralskih divjakov, 48. lahka kovina, 50. izletniška točka na Pohorju, 52. oblačilo starih Rimljanov, 53. gora v Grčiji, 55. glej 47. vod., 57. španski »polnik, 58. prva in šesta črka pod 79. vod., 59. latinski veznik, 60. znak za argon, 62. japonski otok, 63. čok, ko« hloda (množ.), 65. naslovni junak ene izmed Shakespearovih dram (kralj), 67. del gledali- šča, 70. kratica za pošto, tele-grav in telefon, 71. umetnina, 73. fizikalna enota dela, 74. rekovnik iz kožuhovine, 77. znak za kositer, 78. dva enaka samoglasnika, 79. reka v Italiji, 80. italijanski predlog. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. prisegati, 9. mediclnec, 18. razora na, 20. polivani, 21. ob, 22. Kola, 23. lep, 25. Lima, 26. CK, 27. Dom, 29. so, 30. pilot, 32. Ra, 33. mil, 34 atol, 36. prelomani, 39. samo, 40. tanin, 42. kritika, 43. Kalin, 44. otep, 46. opali, 47. kota, 48. klepar, 49. dopika, 51. Iran, 52. stave, 55. pero, 57. Natal, 59. spadati, 61. rilec, 63. opet, 64. krinolina, 66, kite, 67. ven, 68. sa, 69. tenek, 70. nj., 72. tin, 73. at, 74. pola, 76. cin, 77. stud, 79. li, 80. ti-sočine, 83. stodeset, 85. Italijani, 86. imenovani. NAVPIČNO: 1. prodati, 2. rabota, 3. iz, 4. sok, 5. Eros, 6. galop, 7. Ana, *. Ta, 10. ep, 11. dol, 12. Iliri, 13. cima, 14. iva, 15. na, 16. encimi, 17. cikloni, 19. celota, 23. liliputa-nec, 24. pomilovalen, 28. monoliten, 30. pero, 31. taki. 33, malakolit, 35. literat, 37. RK, 38. Na, 39. satirik, 41. Nepal, 43. Koper, 45. Pan, 47. kop, 50. snovati, 52. spit, 53. Adonis, 54. etik, 56. oceniti, 58. ape- tit, 59. Sr, 60. in, 62. etilen, 64. kalij, 65. Anton, 68. Soči, 71. judo, 74. pol, 75. Ana, 77. ste, 78. Dev, 81, sa, 82. en, 83, Sm, 84. s a. KDO JE BIL, NJIM ? J ZA KAJ VEČJEGA, KAR SE Ž.E DALJ ČASA PRI PR A TODA Pu -ST/AdO za TRENUTEK TED/JA IN PKlSLUANi -Ni O TELE -RONSKEMU R42/LOVORU Ki NAS Bo' ZELO ZANIMAL (Nadaljevanje s ledij Danes, NEDELJA, 15. junija Vid, Vida Sonce vzide ob 4.14 i«n zatone oo 19.56. Dolžim dneva 15.42. Luna vzide ob 3.01 in zatone ob 18.04. Jutri, PONEDELJEK, 16. junija Jošt, Bcdin Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25.2, najunžja 14.9, aračni tlak 1019.8 se dviga, vetet 21 km severovzhodnik, vjaga 28 odst., nebo 1 desetino pooblačeno, morje razgibano, temper at r ura morja 21 stopinj. Po vos teh socialdemokratov Izvrstna dijaška predstava »Matička« Zavod za socialno zavarovanje INPS poziva upokojence, ki imajo pokojninsko knjiž-co, opremljeno s siglo Vo, naj pridejo po obrok pripadajoče jim pokojnine do 20. junija, ker bodo sedanje plačilne naloge odtegnili in jih nadomestili z drugimi. V nasprotnem primeru bodo dobili upokojenci izplačilo sedanjega obroka pokojnine z zamudo. Pred odpustom 600 delavcev Centra za strokovno usposabljanje? Po dolgem času smo zopet videli popolnoma zaseden Avditorij - Dijaki in režiser zaslužijo vse priznanje Jamarsko društvo #Karlo Debeljak« sporoča, da bo danes točno ob 17. uri pri vhodu v prepad »Silvano Zula« na Opčinah spominska svečanost ob 10. obletnici smrti speleologa Karla Debeljaka, ki je preminil prav na tem mestu. V tržaških industrijskih krogih ilada precejšnja zaskrbljenost zaradi letošnjih pojavov ^zmanjšanja industrijske proizvodnje. To seveda še bolj skrbil zlasti delavce, ki se jim ne obeta nič dobrega, če jim nenehno grozi odpust z dela. Oeprav stanje še ni tragična! obstaja vendar dejstvo, da s« število brezposelnih ne zmartjšuje in da se obenem zmanjšuje število zaposlenih delavcev. Na nedavni letni skupščini tržaških industrijcev so temeljito razpravljali o tem za težaško gospodarstvo važnem 'vprašanju. Jasno je, da induftrijci to zadevo vidijo s svšjimi očmi, z očmi podjetnikov, ki se jim obetajo man^fi zaslužki. Toda to ne spreiheni dejstva in ne zmanjšuje ‘nevarnosti zaostritve gospodarske krize oziroma zaostritve krize v tržaški industriji. Podatki, ki jih je na omenjeni skupščini navedel predsednik združenja industrijcev ,potrjujejo to kar že vsa povojna leta govorimo in trdimo; da je treba v Trstu graditi nova industrijska podjetja, okrepiti trgovinsko mornarico in storiti vse za čim-večjo okrepitev pristaniškega tranzitnega prometa. Iz poročila dr. Dorie je razvidno, da je bilo lani v industriji neposredno zaposlene 56 odstotkov vse delovne sile zaposlene v gospodarskih sektorjih tržaške pokrajine. Poleg tega je treba upoštevati, da industrija krepi tudi druge dejavnosti, kot na primer promet, bančne in za-varovalne posle itd. Neznatno povečanje šteuila zaposlenih delavcev v industriji leta 1957, in sicer od 32.723 na 33.657, je ugotovil predsednik industrijcev, gre tudi letos skoraj na račun ladjedelske in gradbene industrije. Ta dva industrijska sektorja, ki v Trstu zaposlujeta dve tretjini vseh zaposlenih delavcev, ne bosta mogla še naprej vršiti te svoje važne vloge, ker se posledice svetovnega položaja odražajo tudi na krajevne razmere in se neizogibno pomikata proti zmanjšanju svoje dejavnosti. Svetovna trgovinska mornarica je že presegla naj višjo količino in kakovostno raven, kar prisega tudi povpraševanje ha področju prevozov. Obeuem pa je v ladjedelnicah v gradnji 10 milijonov 600 tisoi ton ladjevja, ki se bo priključilo že odvečnemu ladjevji!», v svetu. Hlede gradbene industrije pa so Industrijci mnenja, da bo tudi ta v najkrajšem času zmanjšala dejavnost, ker so se v zadnjih letih zmanjšala naročila velikih javnih del, , ki so do sedaj zuposlm vala veli ko število nekvalificiranih delavcev. Živahna dejavnost na področju zidanja stanovanjskih hiš, ki se je razvila v zadnjih letih, bo poluduma pojenjala, ker bo mesti nasičeno z zasebnimi stanovanji, ki jih vsi ne morejo i kupiti. Industrija pravijo. da se že bližamo zmanjšanj* grudbene dejavnosti tudi. zarudi tega, ker število prelAvulslvu v zadnjih letih ne raste. Kljub temu pa je še velik del prebivalstva, ki si žAi imeti svoje stanovanje. Ti Iji lahko pospešili gradbeno flejavnost, če bi oblasti nakazale večje vsote zlasti za posikila eAldisioii. Razumljivo je torej, da ni mogpče pričakovati izboljšanja (položaja v tržaški industriji, če ne bodo poskrbeli za ihodernizacijo sedanjih industrijskih naprav in zlasti za gradnjo novih velikih industrijskih podjetij, ki bodo lahko zaposlile vsaj tiste delavce, ki Jih bodo sproti od-pusVili zaradi krize ladjedelske in gradbene industrije. U-gotopitve mdustriicev temeljijo' iig realnih osnovah, saj oni dobro vedo, kaj in kolike Iodo lahko še delali Ob-enem pa prihajajo iz tLV A vesli, ki skrb.jo prav celotno javno mnenje, saj se govori, da nameravajo odpustiti več kot polovico delavcev zaradi zapore vrste oddelkov. Matička -noramo takoj za lema dvema imenovati študenta Tončka, ki ga je igral ivfihae' Renko. Skoraj ne bi mogli prav presoditi, alt je ta igralec sam hotel tako igrati ali pa se mu je posrečilo, ne da bi se niti sam prav zavedal — gotovo je bila njegova kreacija v vsej kome-ciji piavi biserček. Njegov 7 onček je bil prepričljiv, boječ, a venoar prebrisan itu-dentek. ki se vnema cb vsakem krilu in je takoj pripranjen zaoostoteti v pesniških izlivih. Mečno sta se potrudila tudi Jožko Pirjevec kot baron in .■ onja rolojčeva kot baronica, med ostalimi pa je dosegel ploskanje pri odprtem odru Oton Pirc kot Gašper s svo- Kadai nastopajo dijaki, tedaj se ustvari v dvorani neko posebno vzdušje prisrčnost in hvaležnega odobravanja, ki nastopajoče ocenjuje s pravo mero, tako da jim lahko da pop• Inega priznenja, ne da bi bilo treba pri tem misliti na upraven igralce Linhartovega »Matička« smo včeraj slišali prirejenega v primor, kem dialektu, Ce ga j v Ljuoljani igrajo v gorenj-i ščint, tedaj je edino prav, če I ga je v Trstu režiser prestavil i v tukajšnjo domačo govorico. In lah.ct- rečemo, da so se di-' jaki v tej govorici čutili d o-j ‘.olj sproščene; delo samo pa I je ohr; nilo vso ti sto prikupnost, ki bi jo v književnem jeziku gotovo izgubilo ter postalo bolj papirnato Prot Jožeta Peterlina je gotovo režija stala precej napota. Kdor hoče postaviti dramsko delo na oder z dijaki to je z duetanti, ki še nimajo za seboj vrste nastopov, in ki so vrez rutine, predvsem mnogo tvega. Kdopa stvar do kon-'a sre>'no izpelje, in to še tako, da občinstvo ne le zadovolji, ampak navduši, temu oa je trebe čestitati. ((Matič-kun dijakov Višje realne gimnazije je treba najprej reči, da je odlične predstava, in šele potem se lahko spustimo v ritičn . pripombe. Ni nam znano, ali so isti di. jaki, ’.so včeraj nastopili v ; <‘Matičkus, že sicer Kje igrali. Toda po tem, kar zo včeraj po-‘ kazali, moramo priznati naj-, več eipralstvas Nežki Marije j zlobčeve. Ta deklica igra sprošč. no, gibčno in brez ne-*potrebnih kretenj, ki navadno izražajo zadrego. Obenem pa ;ma že znatno v oblasti svoj glas. z-evedo pa manjka tako njej kol vsem ostalim — kar je razumljivo in odpustljivo — 1 sta g' »orna tehnika, ko lahko občinstvo igralca sliši in j -ažurne tudi ko igralec govo-i d potiho. Matičkova hvaležna loga rudi že sama igralcu doti olj. du naleti pri občinstvu na simpatije. Edi Košuta je i-mel gledalce ves čas ena svoji strani» Mogoče bi njegovi i-gri le Koristilo, če bi nekoliko cmejil kretnje rok, zlasti nekatere ki se ponavljajo tako . pogoste, da dobimo vtis, da i-I gralec ne ve, kaj bi z rokami. i Ko smo omenili Nežko in h Centra v Žavljah naj bi odpustili okrog 300 učenčev in enuko število stolno zaposlenega osebja enkrat proučili ter se pora-zgovorili z notranjo komisijo v podjetju. ««--------- NEDELJA, 15. junija 1958 TRST POSTAJA A 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Lahke priljubljene melodije; 11.45 George Bizet: «Arležainka», koncertna suita št. 1; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika »edrmh dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.30 15 minut s Hai ryjem Beiaion.eom; 15.45 Scar. latti. »Zenske dobre voiije«, baletna suita; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Vesela giasba; 16.35 Sloviti pianisti; 17.0o Stanko Canjkar: «Nevarna igra«, drama v enem dejanju, nato Plesna čajanka; 18.30 Lahke melodije; 18.45 Haydin: Trio št. 1 v G-duru op. 73; 19.00 Glasbeni variete; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Poje Cate-rma Valente; 21.15 Sloviti violinisti; 21.30 Narava paje v pesmi: (6 ) »Cvetoči travnik«; 21.45 Vokalni kvintet »Lisinski«; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Orkester Norrie Pa-ramor; 23.00 Serenade in romance; 23.30 Svetovno nogometno prvenstvo — Zadnje vesti; 23.30 Nočni ples. TRST 1. 9.15 Prenos iz Avditorija »Pesmi brez besed«; 14.30 «E1 Cam-panon«. KOPER poročila v s>ov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15. 22.30. 8.00 Kmetijska oddaja; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro ; 9.00 Reporterjeve turistične beležke; 9.20 Zabavna glasba; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 O-perne arije; 11.20 Koncert; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Tedenski zunanjepolitični pregled; 12.50 Glasba po željah; 13.45-14.15 ft-e-nes RL; 14.15 Lahke skladbe E. VValdteufla, J. Lamerja, J. Straussa, F. Eyslerja in R. Stolza; 14.30 Scedni kraji i:n ljudje; 15.10 Pogovor s poslušalci; 15.15 Glasba po, željah; 15.45-19.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30-22.15 Frenos RL; 22.15 Piesna glasba. -SLOVENIJA 327.1 m, 2*2,1 m, 212,* m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00 13.00, 15.00, 17.00, 19.30. 22.00, 7.35 Godba na pihala v po- skočnem ritmu; 8.00 Mladinska radijska igra — Markuš Polder: Pevsko tekmovanje zajcev na Golja vi; 8.51 Melodije od tu in tam; 9.25 »Iz kranjskega cekarja«; 10.00 Se pomnite, tovariši... Dr. Ivo Brodarec: Bitka za ranjence; 10.30 Pokaži, kaj znaš! (prenos javne oddaje iz Maribora); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo . I.; 13.45 Za našo vas: 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II.; 15.15 Mali kon. cert zabavnega orkestra radia Beograd; 15.45 Matija Maležič: Novo mesto v Bosni — Vogošča (reportaža); 16.15 Glasbeni mozaik; 17.15 Radijska igra — Reh-fisch - Herzog: Drejfusova atera; 18.20 Igra orkester radia Ljubljana. Sindikat slovenske šole v Trstu vabi profesorje, ki so v službi vsaj tri leta od 1. oktobra 1948, na sestanek, ki bo v ponedeljek, IS. Junija ob 19. uri na sedežu sindikata v Ulici Fabio Filzi št. 8-1. Gre za prošnjo za vpis v posebni stalež (ruolo speciale tran-sitorio) PH1SPE VAJTE ZA DIJAŠKO MATICO' Je spijanon sceno Mogoče bi sc dalo z masko doseč., da bi bili nekateri igralci nekoliko (istareirm, da bi se n. pr. Žužku, ki ga je igral Friderik O-pelt, poznalo, da je lahko Matičkov '■če. Igor Kosmina je kot Budalo tudi dovolj zaba-al. Advokat Zmešnjava je bil Franko Vekjet, Jaka Pavel Chers, n sodni sluga Marino Ažman Končno pa je bila še 'erica, za katero nam je žal, da ne moremo navesti njene-"u imena, ki je na tiskanem sporedu — najbrž pomotoma — izpadlo. Fohvamo je treba omeniti še godce in plesalce. Pri delu pa so sodelovali še prot. Mer-7u s kompozicijo pesmi ter prej. Mamolo. ki je pripravil petje. Vsem skupaj smo za prijetni večer piav hvaležni. rho «»-------- Nesreče z motorjem Ko se je včeraj 28-ietni natakar Vinicio Della Picca z Občin peljal z motorjem proti Trstu, je pri ovinku pod Kon-konelom zletel z vozila in se nobii ter ranil v čelo. Imel ie srečo, ker ni dobil hujših noškodb in bo ozdravel v 10 dneh. V seznamu 28 prič: Pella, škof Santin, Bartoli, podtajnik Folchi in druge osebnosti - Upoštevan priziv . Ker ni dobil dela. je zažgal kupček papirja na Uradu za delo V ponedeljek ob 18. uri bo v prostorih Delavske zbornice CGIL v Ul. Zonta 2 sestanek delavcev Italcementi, na katerem bodo sindikalni voditelji orisali delavcem pogajanja za sklenitev delovne pogodbe. 21. in 22. junija bo veliko mednarodno zborovanje v bivšem nemškem taborišču Dachauu. Predvidene so delegacije in skupine iz vse Evrope. Iz Italije bodo odpotovale skupine iz; Milana, Rima, Genove, Turina, Vidma, Verone, Trsta in nekaterih drugih mest. Na križišču med Ulico Tor-rebianca in Ulico Trento je včeraj 40-letni Olivio Cerrato i» Ul. Trento 5 zadel z motorjem na katerem se je vozil. ob neki avto Tudi ta motorist se je nekoliko pobil po čelu in opraskal po desnem kolenu. Ozdravel bo v 10 dneh. 4r • « Včeraj popoldne je 6-letni Franco Rossi iz Ul. Capuano št. 12 prečkal cesto v omenjeni ulici, pa ga je povozil z motorjem 31-letni Giuseppe Fonda iz Ul. Maiolica. Pravijo. da ne bo hudega ker »e je dečko 1* opraskal po obrazu in desni rami ter bo ozdravel v 4 dneh Po cesti proti Nabrežini se je včeraj poooldne 16-letna Michelina Pellegrini z begunskega taborišča v Križu peHa-la na motorju skupno s svojim prijateljem 18-letnim Vir-gilom Sandrijem s Kontovela št. 347, pa je padla s sedeža prav blizu omenjenega taborišča. Pobila se je po čelu in opraskala po desni roki. Z rešilnim avtom so jo odpeljali na I. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti dva ali tri tedna. MALI OGLASI 1SCEJO SE MLADA DEKLETA od l* do 17 let, stalno delo, lab-ko In nenaporno; dobra plača; pišite: aFabbrica Cartotecnlc*. Casella postale 2**1», Opčine. »EMPOHIO DELLO SCAMPOLA-ME», Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke: svile, najlona, rafije, popelina, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost Prodaja samo na težo. VESPE, AVTOMOBILI, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove in rabljene si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremi ja najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvr Beltram, Trst, Ul. Valdirivo 3, tel. 36-991. SLUŽBA NA RAZPOLAGO. Iščejo se prevajalci iz srbohrvaščine v italijanščino in obratno. Slovensko gospodarsko združenje, Ul. Fabio Filzi 8, tel. 37-808. TVRDKO MOTOSCOOTER odstopim, zaradi bolezni. Dejavnost dobra, dokazano na podlagi in" ventarlla. Dober položaj. Naslov na uoravi lista, Ul. S. Francesco št. 20. KOLESA, novi cik.omotorji Chlor-da. motorji vseh znamk, skuterji, rabljeni ciklomotorji. TOfCIC, UL Merradante 1. tel, 38-835, vedno odlprto. 42-LETNA išče majhno sobo V zameno za delo. Telefonirati no ši. 29-609 od ponedeljka dalje 10. do 13. ure. Avstrijski gospodarski predstavniki na velesejmu • Kontingent za uvoz iz FLRJ za 50 milijonov lir višji od lanskega 19.45 Prenos mednarodne tekme za svetovno prvenstvo Paragvaj - Jugoslavija (prenos iz Eskilstunija). 20.50 Zabavni intermezzo; 21.00 Zavrtimo naš glasbeni globus (zabavna glasbena oddaja s kon-feramso); 22.15 Športna nedelja; 22.45 Nočna melodija. TELEVIZIJA 10.15 TV za kmetovalce; 13.45 Evrovizija, neposredni prenos tekme Svedska-Gales; 16.45 Evrovizija, direktni prenos »Regate starih pomorskih republik« v Benetkah; 17.45 Izbor iz filmskih tednikov; 18.05 Strokovna usmeritev otrok; 18.30 Vesti; 18.45 Evrovizija, neposredni prenos tekme Nemčija-Severna Irska; 20.50 Vesti; 21.20 «Eden, dva, tri«; 22.35 Četrta dimenzija; 23.00 Vest) in nedelja v športu. ( OLEPALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 17. uri predstava Alfierijtve tragedije «Ore-stes«. Igrat". Vittorio Gassman :r Elena Zareschi. Dogodki tedna mi železarnami, zlasti pa ne v okviru skupnega evropskega tržišča. Zato je pač nujno, da se napraue u železarni modernizirajo, sicer bo nujno prišel dan, ko jo bodo morali zares zapreti. Vsega tega se sindikati zavedajo in krajevna FlOM je intervenirala v Rimu, kjer je osrednje vodstvo sklicalo tudi sestanek, na katerem so razpravljali tudi o drugih podjetjih IRI, ki jim grozi kriza. Združenje podjetij IRI, to je /ntersind, pa je obljubilo, da bo položaj v železarni ILVA proučilo in seznanilo sindikat s svojim stališčem. V železarni pa so se sestali tudi sindikalni aktivisti FIOM, ki so predvsem postavili zahtevo po obnovi naprau. V petek je bila na sedežu Delavske zbornice CGIL v Ul. Zonta 2 skupščina uslužbencev občinskega tehničnega urada, ki so razpravljali 0 načrtih občinskega komisarja dr. Mattuccija za izročitev nekaterih javnih storitev v zakup zasebnim podjetjem. Pri tem naj bi prišlo najprej na vrsto vzdrževanje mestnih cest. Uslužbenci se temu u-pravičeno upirajo ter pravijo, da bi morali raje izpopol niti stalež raznih odsekov z zaposlitvijo 90 delavcev ter s tem izboljšati njihovo delovanje. Poleg tega pa so tudi ugotovili, da je oddajanje raznih javnih storitev v zasebni zakup v nasprotju z načeli o občinskih podjetjih, ki nudijo občanom storitve brez lastnega dobička, kar pa ni mogoče zahtevati od zasebnikov. Negativna je tudi vest, da INPS ne mara več likvidirati pokojnin tistim občinskim u-slttžbencem, ki so šli zadnje mesece v pokoj. Pri tem se sklicuje na neki zakon iz leta 1938, čeprav je od takrat vedno sprejemal zavarovalne prispevke občinskih uslužbencev. Sedaj pa se je INPS nenadoma spomnil, da bi morali biti občinski uslužbenci po zakonu vpisani v 1 lastno zavarovalno blagajno. Končno naj omenimo še ve-I selo pest, to je, da je ministrstvo za zunanjo trgovino I le izdalo ladjedelnici Sv. Ju-tta dovoljenje za gradnjo štirih ladij za Indonezijo, s čimer bo delavcem za dve leti zagotovljena zaposlitev. Ladjedelnici pa je naročil dva vlačilca tudi Pakistan. Koristni gospodarski razgovori predstavnikov Trsta in Avstrije Pretekli teden so bili na sedežu trgovinske zbornice u-radni razgovori med predstavniki dunajske gospodarske zbornice in tržaške trgovinske zbornice. Razpravljali so o skupnih vprašan jih, ki se nanašajo na promet med Trstom in Avstrijo, v zvezi s prihodnjim sestankom mešane paritetne podkomisije. Na sestanku so zlasti ugotovili potrebo po izboljšanju železniškega prometa med Trstom in Avstrijo, ureditvi novih in bolj ugodnih železniških tari/, ustanovitvi direktnih tarif med tržaškim ptista-niščem in Avstrijo za blagovni promet. Najbolj podrobno in konkretno so obravnavali vprašanje tržaških pomorskih zvez. Ugotovili so, da so pomorske zveze pomanjkljive in predlagali okrepitev in u-stanovitev mnogih pomorskih zvez zlasti z Daljnim vzhodom, Vzhodno jn Južno Afriko, Črnim morjem, Indijo in Pakistanom ter Avstralijo in Novo Zelandijo. Obenem pa so tudi predlagali, naj ukini-jo sedanje tržaške proge, ki imajo zrezo z Genovo, ker to p.ovzroča preveliko izgubo časa. Zato so predlagali, naj bi te proge postale direktne med Trstom in čezmorskimi deželami. Poleg tega so obravnavali tudi vprašanje cestnega prometa in zlasti vprašanje gradnje avtomobilske ceste med Trstom in Avstrijo ter položaj tržaškega pristanišča v zvezi z Evropsko skupnostjo. Sindikalna dejavnost Po vesteh, ki so se razširile v železarni ILVA, da bodo ukinili livarno in valjai-no, kar bi pomenilo odpust 600 delavcev, je dr. Paloma-ra izjavil predstavnikom stare Delavske zbornice C/S L, da za sedaj ni nobene nevarnosti, da bi livarno in valjarno v železarni ukinili ter delavce odpustili. To pa seveda še ne pomeni, da se to ne bi moglo zgoditi v prihodnosti. Vsi namreč priznavajo, da so naprave in stroji v že lezarni zastareli ter da ne bo mogoče vzdržati konkurence z drugimi domačimi in tuji- Včeraj sta se v Celju poročila VIDA RUDENSEK in inž. MARIJAN SEF Novoporočencema želijo sorodniki, prijatelji in znanci ob vstopu v zakonsko življenje obilo sreče, »kupno življenje v zdravju in zadovoljstvu SveIjvuo znana /.*■ varovalnlca od leta 1828 te v TRSTU UL. GHEGA 8-1. tel. 27512 • 35939 MroVuratorRAVNUK ExcelsK>r. 15.00: »Grenke zmage«, Curd Juergens, cinemascope. Fentce. 15.00: «Veliki rop«, P. Finch. Eastmancolor. Nazionale. 16.00; «Lepi Jakob« Bob Hope, Vera Miles. Vista-vision. OD VČERAJ DO DANES Trialkl filatelistični klub »L. Košir«. Danes 15. t. m. bo redni sestanek v prostorih kluba v Ul. Roma 15-11. od 10. do 12. ure. Samo še danes lahko člani prevzamejo zaostanke novosti. Vpis novih članov bo med sestankom. Prihodnja mladinska razstava tematskih zbirk bo meseca oktobru, zato naj se vsi mladinci zglasijo na sestanku odnosno na pivih sestankih po zaključku šolskega leta. Kulturni šklad » Trstu bo imel II redni občni zbor v ponedeljek 23. junija t. 1. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Roma la, s sledečim dnevnim redom: 1, Poročila funkcionarjev, 2. Volitve elanov izvršnega odbora in nadzornega odbora. 3. Predlogi in 4. Razno. Ce ob napovedani uri ne bo navzoče za sklepčnost zadostno šievtlo članov, bo občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu prisotnih. TURISTI ki prihajate v Trst Priporočamo vam, da se pri nabavi blaga in hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovine, ki oglašajo v ^PRIMORSKEM DNEVNIKU». Postreženi boste t dobrim kvalitetnim in zajamčenim blagom. Nogometna vnema: bunke na glavi Po/no pjpuldne je nna včeraj na igrišču na Pončani tekma med nogometnima društvoma »S. Giorgina« ter «E-dera». Pod vtisom svetovnega nogometnega prvenstva je bila tudi ta tekma zelo napeta in mladi igralci »o hoteli pokazati svoje vrline. Tako sta 17-litni Bruno Taverna :z S. Giorgio di Nogaro ter 24-iet-ni Livio Černič iz Ul. Moiin a Vento 51 v športnem navdušenju treščila z glavama, da sta zagledala zvezde. 7. zasebnim! avtom so ju takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jima nudili prvo pomoč ter jim.lečili rane. Oždravela bosta v dobrem tednu V TRST.) KUPUJTE V TiČevi{ev> Drevored XX. septembra 1* NABAVILI BODETE OBUVALA NAJBOLJŠE KVALITETE PREDEN GRESTE j NA D JPUST. se nsrnčlte na »Primorski dnevnik> PoSM-miO vam ga v ka-teriKO i kraj. tudi v inozemstvo. ZAHVALA Prav vsem, ki so nas ob smrti našega dragega moža in očeta tolažili, z nami sočustvovali, pokojniku prinesli liiko cvetja in ga pospremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala. Lepa hvala tudi kaplanu Dušanu Jakominu. BRAJKOVICEVI Trst, Legnano, 15. junija 1958. f5-daevua naročnina Lit. 30 Telefon.rajte na št. 37-338 Dogodki tedna Dež prinesel velike gospodarske koristi Med nuj važnejšimi gospodarskimi vprašanji tega tedna, fei najbo i zanimajo tukajšnjega kmečkega človeka, je obilica nenadomestljivega dežja, ki ie — po splošnem mnenju — PriSe! nekoliko prekatno Poba so cez noč ozelenela, na-wva je doživela svojo drugo »pomlad. Dež je prišel prav živinorejcem, ki so bili v skrbeh zaradi sena in paše, vrtnarjem, ki jim ni treba več zalivati. sadjarjem, ki st od *«še niso dosti obetali, pa kmetovalcem na splošno, ki >0 mnenja, da bo moča še u-tegnila popraviti pšenico, ki ee je pričela sušiti. Skratka, kmetovalci gledajo epet z vedrim obrazom na letino, ki jim utegne — če ne bo drugih nezgod — vreči ftimeren zaslužek, da bodo rili domač« potrebe in si zboljšali življenjski nivo. Zaključna šolska prireditev Ob udeležbi šolskega prove-ditorja dr. De Vette, šolskih ravnateljev prof. Rožiča in pr°f. Nemca, šolskih predstoj. nikov in velikega števila prebivalstva je bila prejšnjo nedeljo zvečer zaključna prireditev slovenskih srednješolskih dijakov, na kateri je pod Vodstvom pevovodje prof. Fileja šolski pevski zbor zapel tri pesmi. V režiji prof. Humarja tn prof. Slavka Rebca pa je igralska družina zaigrala Gclijevo mladinsko igro rlurčeks. Prireditev je zelo vspela Včeraj zvečer pa je 'gralska družina prikazala i-gro »’ Prosvetni dvorani v Gorici ki jo je šoli rade volje odstopila ZSPD za osnovnošolske učence iz Gorice in o-kolice Tud: to predstavo si je ogledalo veliko število mladine Dams zvečer ob 20.30 bo Ponovitev zaključne Šolske prireditve na dvorišču Šolskega doma v Gorici. Ul. Croce. Občinski odbor v Gorici Na z-dnji seji občinskega odbor v Gorici so odobrili strošek v znesku 2.8 milijona 'ir za javno razsvetljavo na Trgu C Battisti, ki je reprezentativni goriški trg. Na vjem sedaj nameščajo tudi spomenik E Totoju. Javna razsvetljava bo delovala na dva niima. en del javne raz-sveti jc ve se bo prižigal v mraku i er ugašal ob zori, drugi pa se bo uporabljal po potrebi Ker je strošek prevelik, da' hi končni sklep o njem 'prejel odbor ho o tem vprašanju .azpiavljal tudi občinski s Vel,. . ! Hiša se podira m« i; u it: /tise st. 20 v Ul. Ascoti zapuščujo bivališče, ker te je hiša pričela rušiti. Cez m in odredila ta-kojsnj-, -zselitev nekaterih družin v kazemate na Sveto-*ors i cesti, tier stanuje v blši 4c stanovalcev, je vpra-ša nje izselitve v druga primernejša stanovanja za sedaj J recej teia.no. VsCKakvr tudi tiste aruzine, ki se prebivajo r poslopju, ne bodo mogle odlašati z izselitvijo. Županstvo Je s svoje strani napilo na Uročetje napis: «Nevarna hi-4o» pmlop e pa je ogradilo. V svet po denar za siromašne starčke Pre i. ideoUjU, da bo v tem tednu prijahala na konju iz **arizj v Gorico simpatična hladenka z imenom hily. V svet »e je odpravila z mamo; pri tem ju vodi zelo plemenit "lij; zbrati denar za siromašne starčki.. Lilyjina mama H. fiiardot je ustanoviteljica posebne socialne ustanove, ki je pod okriljem francoskega ministrstva za socialno skrbstvo. Danes zvečer ob 20.30 bo SNG iz Trsta gostovalo na Oslavju s francosko komedijo »Topaze«. Mati >n hči. ki imata številno spremstvo, bosta zapustili državo pri Rdeči hiši in nadaljeval pot po Jugoslaviji, Bolgariji in Turčiji do Carigrada. «»------- JUTRI POPOLDNE Zaključna prireditev gojencev Dijaškega doma Jutri 16. junija ob 18.30 bo v Dijaškem domu v Gorici, Svetogorska cesta št. 42, zaključna prireditev, na kateri godo gojenci nastopili s pevskimi točkami, recitacijami in Kettejevo burko »Naši dijaki*. Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine. «»------- KRMIN Priprave na razstavo vin in pohištva Na praznik krminskega zaščitnik, sv Ivana bo v Kr-minu tradicionalna vinska razstava tipičnih krminskih vin. Organizacijski odbor ima polne roke dela, da bi priredi-*ev lepo uspela ir da bi i-meli tako Krminčani kakor tudi okol'ški prebivalci, ki bodo liste dneve večkrat obiskali Krmit da si ogledajo marsikaj zanimivega, čimboli zadovoljni Ker je v Krminu veliko mizarjev, bodo odprli po-nrajinsko razstavo pohištva. Organizirali bodo tudi srečo-lov, nočno nogometno tekmo, kolesarsko tekmo in druge za-•limiv: prireditve. Dnevni red seje obč. sveta v Doberdobu Odobritev sporazum ia kritje prim Ob 8. uri danes dopoldne bo v Doberdobu seja občinskega sveta, na kateri se bodo svetovaici pogovorili o dveh vprašanjih, in sicer o vodovo. du in o najemu posojil Pred časom so predstavniki doberdobske občine sklenili s predstavnik gradiškega vodovodnega konzorcija CAFO sporazum. s katerim prevzema CAFO skrb nad doberdob-tkim vodovodom in nad preskrbo prebivalstva z mokrim elemen‘om. Tedaj so tudi skle-n li, da postane CAFO lastnik vsega omrežja razen hišice in črpalke ob jezeru, cevi od jezera ac rezervarja in rezer-varja samega kar ostane vnaprej last doberdobske občine. Ta spoiazum postane veljaven z ratifikacijo doberdobskega občinskega sveta. Ker ima občinska uprava obračunski primanjkljaj za leti 1956 in 1957 (za prvo leto ;i primanjkuje nekaj- nad en milijo i lir, za drugo pa okoli 900.000 lir), je občinski odbor sklenil najeti posojilo v zne-iku okoli dveh milijonov lir, aa bi odpravil to finančno vrzel. Na tej seji bodo potrdili tudi vrednost goveje živine. «»--------------------- Priprave za praznik ob Doberdobskcm jezeru Pevci doberdobskega pevskega zbora se pripravljajo, da bi pod okriljem Zveze slo- IIIIIIIIIHIIIIHHIlHIIIIIIIHHIIIIIIHIlil Milili II IIIlIIIIIMHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlilMIIIIIIIIIMIII lili llllllll 22. junija v Sovodnjah Proslava 50-letniee obstoja posojilnice in hranilnice Prireditev bo pri kamniti mizi pri Vuku, kjer so položili temelj tako močni finančni ustanovi Ko so imeli člani in odborniki soiodenjske posojilnice in nranilnice svoj letni občni bor, so se domenili, da bodo 22. junija čimbolj dostojno prosi lvili 50-letnico obstoja te ustan ive. Sklenili so, da bodo ♦a dog.dek počastil, s priredh tvijo ob 18. uri ob kamniti i-.izi na dvorišču gostilne pri Vuku, kjer se je pred pol stoletja uresničila misel, da se morajo slovenski kmetovalci nranitl pred tako hudimi pi-iavkanv. kot so bile banke, hi so uh spravljale na beraško paiico, le z ustanovitvijo lastnega denarnega zavoda, ki •vojih članov ne bo oderuško stiskal za vrat. Organizatorji so sklenili, da t odo tako velik jubilej, kateri se ne more soditi samo po življenjski dobi, ampak tudi po dobrem, ki ga je ta zavod storil za Sovodenjce, pro-*'avili z nastopom domačega j evskega zbora pod vodstvom pevovoc je Dorija Klavčiča, Za o pri,;ko bodo povabili tudi tambuiaški odsek PD Pregare i/ Tr>*a, ki bo dopolnil pro-°ram ;n povzdignil svečani dugod ik «»-------- Po letalski nesreči pri S. Petru Polkovnik Meille podlegel poškodbam Vče.d -jutraj ob 5. uri je v gor ški bolnišnici Brigata Pavia podlegel poškodbam letalske nesreče pri Sv Petru ob Soči rezervni letalski podpolkovnik Enrico Meille. Med-•em pr jc zdravstveno stanje Tržačana Furia Laurija. ki mu je bila včeraj ves čas ob strani njegova soproga, zelo resno ker je še vedno nezave- Včeraj popoldne ob 16, uri se je pripeljal z letalom redne proge iz Rima na gonško letališče bra: pokojnega pod- polkovnika Meilleja Njegovima sinovoma, ki nista mogla priti r tem letalom zaradi pomanjkanja prostora pa je dalo min strstvo za obrambo na -azpolapo posebno letalo, s katertr. sta prispela v Gorico ob 18. uri. Včeraj popoldne pa je pristalo na padovanskem letališču leialo, s katerim se je pripeljal t/a nato pa v Gorico letalski general Fac-oiuto, ki bo predsedoval preiskovalni komisiji. General in člani Komisije so se najprej poklon!, posmrtnim ostankom ..odpolkovnika Meilleja nato ra so šli na kraj nesreče. O rezultatih preiskave bo komisija obvestila pristojne organe ministrstva za civilno letalstvo Šolska razstava v Dolu Dane.-, ob 9. uri bodo v šoli-na Paikišču odprli razstavo ročnih del osnovnošolskih o-Irok. odprta bo do 17, ura. Zaključili jo bodo s tombolo. Ftarši naj si jo gledajo. venskih prosvetnih društe* iz Gorice obnovili organizacijo, prazn'ka ob Doberdobskem jezeru. Kraševci so na manifestacij« prejšnjih let. ob.jezeru upravičeno ponosni,' sai so Bile v neki meri prikaz prosvetnega nipredka. Da bi imela prireditev čim večji uspeh in da bi ostala kot nepozaben dogodek v spominu goriških »Slovencev, se organizatorji •rudija, da bi ta dan povabili v goste kakšno umetniško skupino, ki je osvojila srca Goričanov «» . Sovodcnjsko cesto popravljajo Ze uekaj dni goriška občina popravlja svoj del poti iz Stand.tža proti Sovodnjam. .Na ces.o je pripeljala parni valjar in tovornik z rezervoarjem za vodo in večje količine gramoza, ki ga je nasula •’zdolž vse poti. Vod. služi delavcem z- to, da cestišče namoči o, preden ga povaljajo. Ce ne bo prehitro deževno vreme, se bo cestišče lahko dalj časa po bokončanih delih cnranilo dobro. - « * Dane.: zjutraj odpotujejo so-'odenjski igralci namiznega tenisa v goste k igralcem namiznega tenisa v Rojan, kjer bodo dopoldne odigrali na sedežu PD Rado Pregare povratni dvoboj. SC za namestitev mlatilnice v Sovodnjah Včeraj zvečer so bili predstavnik! sovodenjske občine v Standr«žu, kjer so se razgo-varjali z nekaterimi zaradi namestitve mlatilnice v Sovod-rjah. Sovodenjci so namreč nekatere njive, ki so jih posejali z žit že pokosili. Kmalu pa bodo začeli tudi s košnjo pšenice Zato je prav, da re vaščani že sedaj pobrigajo za mlatilnico, da bodo pridelek onbatii ob času. Kino v Gorici CORSO. 15.00: «Camping», M. Allasio in M. Ferrari. VERDI. 14.30: «Družina Trapps, Afgacolor, Hans Holt. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 15.00: »Goja zemlja*. R. Todd in J.i Greco, - cmemascope. CENTRALE. 15.00: »V senci ?iljotme», L. Jourdan in B. ■ee. barvni film. MODERNO. 15.00: »Na vzhodu je smrt*. Danes zadnje tekme v osmini finala 14 reprezentanc v borbi za vstop v četrtfinale Švedska s 6 rezervami proti Wa/esa ■ Razburjenje med Madžari in Mehikanci - Jugoslovani kompletni proti Paragvajcem (Od našega dopisnika) STOCKHOLM, 14 - Da- i ašnj' zadnji dan pred zaključnimi srečanji v kvalifikacijskih skupinah osmine finala, it potekel relativno mirno. Nobena posebna novica ni razburile javnosti ki z ve-likim zanimanjem spremlja potek svetovnega nogometnega prvenstva Clove - ima celo vtis. kot da prvenstvo ne bi bilo na Švedskem in kot da bi Sir-ekholm ne bi! dejanska sred -.če te velike borbe. Nekatere riprezentance so že danes zapustile svoje u ziden-ee in se odpravile c mesU, kier bodo jutri nastopile. Vre me je spremenljivo, toda leorolog napovedujejo a jutri ,zboljšanje in u-cfi r da todo igrišča v najboljšem s .-nju le igrišče v E*š.»l**>t*it, kjer bo nastopila Jugos, :vjj; iegne biti zaradi de>j i pre ce j težko. Zadnje vesti iz pusameznih taborov so za sedaj našle :.:i,e: I, saupina: Tre t -r ve. reprezentance Sepo Herb •rger računa da bo lahke vključi v mosn.o krilca Eckela in zvezo Schmidta boji pa se. da se bo moral odrrčj krilu J~ed sednika zunanjepoli-t;čnegi odbora zvezne skup- ščine kat*-vrh ho blokovska razdeljenost ■zginili Da bi se rešili tz žara ranega blokovskega kroga le potr hen vsestranski razvoj odnosov me a državami ne gle- de na to, ali pripadajo blokom ali ne Svojcčasna pobuda pred. ednika romunske vlade \ivu Stojke o balkanskem .odelr vanju je bila obrnjena I. temu cilju, medtem ko je edanja gonja vzhodnoevropskih držav proti Jugoslaviji obrnjena v nasprotno ■ :ner.» Beb ec poudarja na koncu-da je fronte borbe za mir danes ji-ia kukor prej ter zajema poleg socialističnih držav tudi vse napredne in miro-,jubne sile v svetu Ce se vse te sile zavzamejo za prema-ganje blokovske razdeljenosti, bi se. omogočil prehod od začasnega premirja k trajnemu miru in koeksistenci, kar bi uviiaoau vz aCoBod oiuoatsn Včeraj ves dan srditi boji v Bejrutu in drugih krajih (Nadaljevanje s 1. strani) Vlada stalno zaseda od poldneva pod predsedstvom predsednika Samuna, ki se je še prej razgovarjal z vrhovnim poveljnikom vojske. Ni še mogoče ugotoviti števila žrtev pri današnjih spopadih. Po prvih vesteh je padlo najmanj 20 oseb, drugih 25 pa je bilo ranjenih. V Tripolisu pa je baje 20 mrtvih in 35 ranjenih. Predsednik vlade Sami Solh je nocoj govoril po radiu in jc ponovil, da so uporniki v službi Kaira in Damaska ter da delujejo proti neodvisnosti Libanona. V Washingtonu je ameriški dižavni tajnik Dulles izjavil, d.i je »položaj v Libanonu resen, toda ne alarmanten*. O današnjih bojih v Bejrutu je Dulles dejal, da »niso tako hudi, kakor bi se lahko mi-.sliio*. Dejal je, da mu je družbem razvoj tn b odprlo. ameriški veleposlanik v Bej- rrata : mvo dobo človeštva ! rutu po telefonu sporočil, da ,/obo socializma. | življenje ameriških državlja- MMItlllllllllllllUIIIIIIMMIIIIIMIIIIItlllUllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIHIIIIHIHIHIIIMHMIMIIIIIIIIIIIIIIUIIIMIIIMIIIIIMIIIIIIIMIItllllHI Demokristjanska ne bo ovirala Fanfanija Zapreke so še na desnici in pri Katoliški akciji (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Zdi se, da je začel Fanfani uspešno premagovati težave, na katere je naletel za sestavo svoje vtade. Včeraj smo poročali, da so te težave y prvi vrsti v njegovi stranki: na desnici in na levici, nato pa v socialdemokratski stranki. Oglejmo si najprej demo-knstjanski tabor. Prvak struje imenovane »baza*, poslanec Sullo, je dejal, da nikakor ni res, da njegova struja nasprotuje dvostranski Fanfanijevi vladi, ali pa da bi rajši videla enobarvno demokristjansko vlado s širokim socialnim programom. Do včeraj se je namreč govorilo, da je ravno Sullova struja glavni nasprotnik Fanfanijevega načrta* ker je'"povezana s socialdemokratsko levico. Sedaj je Sullo to zanikal. Razlogi njegove izjave niso znani. Nekateri pravijo, da je to Fanfanijeva zasluga, kar je najbolj verjetno. Drugi trdijo, da je prišla intervencija celo z najvišjega mesta. Medtem ko je na levici v glavnem opozicija odstranjena kaže, da so se povečale težave v desnici, med katero se navadno štejejo v prvi vrsti Pclla, Andreotti in Scel-ba. Toda danes se je pokazalo, da se je premaknil na desnico tudi Gonella, ki je nekoč veljal kot nekaik prvoborec znamenitega De Gaspe-rijevega in Scelbovega prevarantskega volilnega zakona. Pozneje se je premaknil na levico, danes pa naravnost na desnico. Ta njegov premik izdaja izjava v biltenu neke a-gencije, v kateri zahteva obnovo štiristranske koalicije. Podobnega mnenja je tudi Andreotti, za katerega je bilo gotovo — sodeč po nekem niegovem članku v reviji »Concretezza* — da se strinja s Fanfanijevim mnenjem o koaliciji s socialdemokrati in republikanci. Sedaj naj bi tudi Andreotti postal nekak zmeren pristaš štiristranske koalicije za razliko od Scel-be, ki spada med najodloč-nejše centriste. Tudi Peila, ki je bil precej vnet zagovornik sodelovanja z liberalci tudi ob podpori monarhistov, se je v zadnjih dneh premaknil v smeri centra. Katoliška akcija pa s svoje strani napada Fanfanija in zagovarja štiristransko koalicijo, pri čemer ji je najbolj na poti Sa-ragatov program. Končno se je oglasil tudi stari don Stur-zo in poudaril svoj ceptrizem, češ da De Gasperi nj imel prav, ko je nekoč izjavil, da je KD centristična stranka, ki koraka v smeri levice. V socialdemokratskem taboru pa se pričakuje zasedanje centralnega komiteja, ki bo moral odobriti sklep vodstva glede vstopa v Fanfanijevo vlado in tudi o sodelovanju Zagarijeve in Matteottijeve struje v vladi, da bi bila s tem njena trdnost zajamčena. Trdi se. da bosta obe struji disciplinirani in je že sedaj gotovo, da ima Saragat za seboj 43 članov centralnega komiteja proti 27 levičarjem in avtonomistom. Zato je razumljivo, da glasilo PSI ostro kritizira socialdemokrate, ki so nastopali pred volitvami z geslom o socialistični združitvi, sedaj pa je prevladalo očitno poželenje za ministrskimi stolčki. Jasno je namreč, da tudi če se mala PSDI še tako napihuje, v nobenem primeru ne bo mogla dvahajstmilijon-Ski katoliški stranki uspešno postavljati nikakršnih pogojev. ___^_____ Mac Millanove izjave LONDON, 14. — Ob svojem prihodu v London je Mac Mil-lan izjavil, da je imel plodne razgovore z Eisenhovverjem in s predsednikom kanadske l vlade Diefenbakerjem. Dejal je dalje, da ZDA in Velika Britanija ne sUpušajo vsiliti svoje ideje ostalim zaveznikom, »pač pa jih postaviti v njihovo službo*. Govoril je o dosedanjih rezultatih na vojaškem področju med obema državama in izrekel mnenje, da se bo sodelovanje razširilo na gospodarsko m politično področje, »ki postajata vedno važnejša v borbi ideologij*. Na vprašanje časnikarjev je Mac Millan odgovoril, da ne ve, kdaj se bo lahko sestal z De Gaullom. Pripomnil je, da ni verjetno, da bo obiskal Pariz 5. julija, ko bo tam Dulles. Na vprašanje, ali bo Eisen-hower obiskal Veliko Britanijo, je Mac Millan izjavil, da je to odvisno od obveznosti, ki jih ima ameriški predsednik. Ko so ga vprašali, ali bo britanska vlada začela izvajati svjj načrt za Ciper kljub temu, da mu Grčija in Turčija nasprotujeta, je Mac Millan odgovoril, da se je osebno mnogo zanimal za ta načrt in je dodal; «Cas bo dokazal, da imamo prav*. Kar se tiče možnosti konference najvišjih, je Mac Millan priznal, da^se počasi napreduje. »Sedaj smo — je dejal in pri tem mislil na odpravo na Himalajo — samo v prvem taborišču*. BRUSELJ 14 — Socialistična internacionala je danes sprejela med drugim tudi resolucijo o razorožitvi in kolektivni varnosti. Pri tem izreka zadovoljstvo zarad: predlogov za sklicanje konference oa j višjih in ponavlja zahodne pogoje za sklicanje te konfe-,ence. Glede prekinitve jedrskih poskusov in razorožitve imenj i svojo resolucijo od julija 1957, ki vsebuje v glavnem vse pogoje. nov v prestolnici ni v nevarnosti. Komentator radia «Glas A-rabcev* v Kairu je nocoj izjavil; «Ni nobenega tujca med uporniki v Libanonu. Libanonska revolucija je narodna revolucija. Srditi boji, ki so divjali danes v Bejrutu, so se razvijali pred očmi opazovalcev OZN. Ti lahko ugotovijo, da med uporniki ni Sircev a-li Egipčanov in da je gibanje izključno libanonsko*. Voditelj libanonskih upornikov Riad Taha pa je včeraj obtožil libanonsko vlado, da uporablja izraelsko orožje v borbi proti libanonskemu ljudstvu. Pokazal je izraelsko puško angleškega izvora, zaznamovano z izraelsko zvezdo. Izjavil je, da so uporniki zaplenili 42 izraelskih pušk, ko so zasedli neko vas. Pripomnil je, da se libanonsko ljudstvo sedaj bori proti ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Izraelu, prav kot se je borilo ljudstvo Port Saida za časa angleško -francosko - izraelskega napada. Medtem je prišla druga skupina petih opazovalcev OZN iz Jeruzalema v Bejrut. Prvih deset opazovalcev, ki so Že prišli v Libanon, je še pred prihodom njihovega načelnika odšlo na sirskč - libanonsko mejo. Opazovalci niso oboroženi in se vozijo z dvema jeepoma brez vojaškega spremstva ter niso dolžni nikomur poročati o svojih premikih. Ščiti jih samo modra zastava OZN in so v stalnem stiku po radiu s svojim centrom v Bejrutu. Ta center pa je povezan s centrom Združenih narodov v Libanonu. Na tiskovni konferenci je podtajnik OZN Andre Cordier obrazložil nalogo opazovalcev. «Niso niti policijska sila niti pieiskovalna komisija,* je izjavil Cordier. »Njih naloga ni vediti preiskavo o preteklih dogodkih in tudi ne nikjer posredovati. Njih naloga je samo predložiti poročila o tem, kar bodo lahko ugotovili; prihajanje tujih elementov ali pošiljanje orožja Liba-nenu. V ta namen bodo navezali vse tike, ki se jim bodo zdeli potrebni. Izkušnja bo omogočila določiti število opazovalcev, ki bodo potrebni v Libanonu.* Cordier je dodal, da bodo opazovalci lahko razpolagali tudi z letali in helikopterji OZN. Končno je Cordier izjavil, da ne bi bilo mogoče poslati v Libanon čete OZN brez odločitve Varnostnega sveta Dodal pa je, da se mora število opazovalcev v tej državi znatno povečati. «»—- Jutri v Tunisu konferenca Magreba TUNIS, J4 •— V ponedeljek it bo začela konferenca med maročk'm Istiklalom, tuniškim Neodesturiem in alžirsko na--odnooso-h.-dUro fronto. Govorili bodo o ustanovitvi začas ne alžirske vlade. V poučenih krogih izjavljajo, da se Tuniziji in Maroku zastavlja selaj sledeče vprašanje; 1. Obe deželi želita federacijo Ireh držav Magreba, takoj ko bo Alžirija neodvisna. 2. Zato je potrebno v največji meri podpirati Borbo Al. žircev. 3. Hkrati pa je treba zagotoviti, na Alžirci ne pade-jf po 1 «prevelik vpliv Združene arabske države*. 4. Go-.ovo je da bo vlada Združene a"abske države med prvimi prirnaia alžirsko vlado in •aradi tega bi morala Maroko ir Tu-vzija to vlado tudi priznati, čemur bi sledila diplomatska prekinitev odnosov s Francijo 5 Tunizija in Maroko skušata doseči umik francoskih čet s svojega o-•emlja m zaradi tega morata obdržati diplomatske odnose s Francijo, da dosežeta čimprej svoj namen • «»------ RABAT, 14. — Predsedstvo maroške vlade javlja nocoj, da je francoski poslanik v Maroku Parodi obvestil maroško vlado, da je Francija sklenila umakniti svoje čete z južnih in vzhodnih področij Maroka. »»------ BONN, 14. — V uradnih krogih zanikujejo, da je bil minister za gospodarstvo Er-hard uradno povabljen v Moskvo. Kljub temu pa v političnih krogih menijo, da je med Bonnom in Moskvo v resnici prišlo do stikov v zvezi z obiskom Adenauerja in Er-harda v Moskvi. Zanikanje govori samo o «uradnem» obisku. IIIIMIIimtMtllllMIIIIIHItllMIIIHIIItlltttllltHtlllllllllimilltlllllHlflllllltlltlHIIItlflHIimilllllllil Umetno sonce je zašlo LONDON, 14. — Iz poročila, ki ga danes objavlja uradna znanstvena revija »Nature*, je razvidno, da britanski aparat »Zeta* ni dal tako velikih rezultatov, ki so jih britanski fiziki februarja leto« napovedali. Britanski znanstveniki pmnavajo, da so zgrešili* pri avojih zaključkih glede poizkusov z omenjenim aparatom. Znano je, da se je že govorilo, da bodo angleški znanstveniki kmalu začeli pridobivati električno energijo v neomejeni količini in po zelo nizki ceni iz vodika, ki ga bodo dobivali iz morske vode. Novi poizkusi, ki jih je napravila druga skupina znanstvenikov, so dokazali, da spajanje. ki so ga dosegli, ni rezultat termcnuklearne reakcije, pač pa rezultat drugačnega procesa! Znanstveniki so se sedaj lotili dela, da vnesejo v aparat. »Zeta* razne spremembe in upajo, da bodo dobili zaželene rezultate za «vprego« energije pri nastali reakciji, IIIHItlHNIlMlMIHMItmiMIIIIIIIIIHIHMIMIIIIIlUAl Napadi in poZigi na dipru irašanje Cip ra je spet v edju in zelo zaskrbijo narodno miroljubno jav-. Ob napovedi objave no-i angleškega načrta za o-ki baje podeljuje notra-avtonomijo otoku za do-lesetih let, so ciprski Tur-iprožili po navodilih tur-vlade val terorizma proti im povsod tam, kjer so i v manjšini. Začeli so na-iti Grke ter požigati nji-• hiše in trgovine. Od šnje sobote, ko so Turki posebno znamenje začeli ede ,je bilo do sedaj ubi-okoli petnajst Turkov, več ranjenih. V turškem delu izije so Turki zažgali ve-število grških trgovin in eno grško pravoslavno ev. Sramotno pri vsem je, da angleške varnostne sploh ne ščitijo Grkov l temi divjaškimi napadi ne preprečujejo oandaliz-Turkov. Vsakikrat posre-’.jo prepozno in predvsem ubranijo Turke pred oprano reakcijo Grkov. An-i gredo celo tako daleč, namenoma izpostavljajo e turškim napadom, kakor noral priznati sam ciprski erner Foot, ki je v soboto lalovals, da je bilo neko in o poročilo netočno. V čiji so organizirali veliko ilo zborovanj, na katerih skajo na napade proti Gr-i in zahtevajo razdelitev ca, češ da je to edina mo-i rešitev, rki so do sedaj pokazalt dna potrpežljivost in so se omejili le na obrambo, ker jih angleške varnostne sile niso zaščitile. Napovedali pa so organizirane samoobrambe m odločen odgovor, če Turki ne prenehajo s svojim divjaškim početjem. Grška vlada pa je na položaj na otoku opozorila Varnostni svet ter napovedala, da bo zadevo spet spravila pred glavno skupščino Organizacije združenih narodov. Angleški načrt bo Mac Millan obrazložil v torek v spodnji zbornici. Toda kaže, da ni zadovoljil niti Grčije niti Ciprčanov in seveda ne Turčije. Na to so Angleži tudi računali, ktr jim nikakor ni do tega. da bi ugodili zahtevam ciprskega prebivalstva. 7 dni v svetu Opazovalci OZN v Libanonu Poizkus Arabske lige, da bi rešila spor med Združeno' a-rabsko državo in libanonsko vlado, ni uspel. Po navodilih iz ZDA in Anglije je Libanonska vlada vztrajala, naj se razpravlja o njenem protestu v Varnostnem svetu OZN. Tu so izglasovali resolucijo, ki določa, naj se pošljejo opazovalci OZN v Libanon, da ugotovijo, ali so točne libanonske obtožbe, da Združena arabska država pomaga libanonskim upornikom. Toda glej, prav ob prihodu prvih opazovalcev OZN so uporniki začeli eno najmočnejših ofenziv in so s tem pokazali, da je upor izključno notranja zadeva Libanona in da uživa vedno večjo podporo ljudstva. Nasprotno pa je libanonska vlada sporazumno z ZDA in Anglijo o-mogočila predvsem ameriško vmešavanje v okviru zloglasna fisenhotoerjev« doktrine. Ker zavzema upor vedno večji obseg, se ie pripravljajo na morebitni vojaški poseg. ?.e se govori, da bodo angleški padalci, ki so jih poslali na Ciper zaradi tamkajšnjih izgredov, pripravljeni, da vsak trenutek priskočijo na pomoč libanonski vladi, ki je njihova kreatura. Pred novo vlado v Italiji Prejšnji teden so imele vse večje stranke zasedanja svojih najvišjih organizacijskih organov in določile stališče do nove vlade. Komunisti in socialisti so odločno sklenili, da ostanejo v opoziciji, pri čemer pa so oboji povedali, kakšna bi morala biti nova vlada ali bolje rečeno, kakšen program bi morala imeti. Te programske točke obeh delavskih strank pa so seveda za večinsko stranko nesprejemljive. Dokončno stališče so zavzele tudi vse tiste stranke, ki pridejo v poštev za sestavo nove vlade. Zato danes na podlagi teh konkretnih sklepov lahko povemo, da bo takoj po ostavki Zolijeve vlade, ki bo v sredo, 18. t. m., predsednik republike Gron-chi poteril mandat za sestavo nove vlade generalnemu tajniku krščanske demokracije Amintoru Fanfaniju, ki bo sestavil vlado v koaliciji s socialnimi demokrati. 1 Na zasedanju glavnega odbo- ra KD je namreč ogromna večina članov sprejela Fanfani-jev predlog, s katerim je povabil na sodelovanje poleg socialdemokratov tudi republikance. Socialdemokratsko vodstvo je na Saragatov predlog ponudbo sprejelo, s tem da sklep dodatno potrdi še centralni komite stranke, v katerem pa ima Saragat že zajamčeno večino. Najprej se je sicer zdelo, da PSDI ne bo privolila v sodelovanje s Fan-Janijem, ker so republikanci pred tem sklenili, da v vladi ne bodo sodelovali, in je kazalo da bo ta sklep vplival na PSD/. Seveda Fanfan i ne bo imel s samimi socialdemokrati potrebne večine in je zato povabil republikance, naj ga vsaj od zunaj podprejo. Trdi se, da mu je uspelo doseči, da se bodo republikanci vzdržali. Fanfani računa na podporo še treh katoliških južnotirolskih nemških poslancev in edinega poslanca tako imenovane sComun itd*. Taka vščiiia bo seveda zelo tesna in zato novi vladi že zdaj ne prerokujejo dolgega življenja. Nekateri so mnenja, da bo moral v primeru Fanjanijevega neuspeha ponovno sestavljati vlado stari Adone Zoli. Za vse te kombinacije prejšnjega tedna pa je najbolj značilno, da se venomer govori le o tem, kdo vse bo zasedel ministrske stolčke in prav tako važne položaje podtajnikov, ki so sestavni del vsake vlade. Malo ali pa nič se ne obravnava vprašanje programa ali bolje — nihče ne vzporeja programskih točk, ki jih je navedel Fanfani, z enajstimi točkami Saragatovega programa, med katerimi jih je več, ki za Fanfanija nikakor niso sprejemljive, začenši že s prvo, ki zahteva začetek nacionalizacije energetskih virov. Toda Saragat je stari popustljivec in demokrist-janski kolaboracionist in ni straha, da bi se zaradi takih »malenkosti* s Fanfanijem sprl. Pač pil ima Fanfani težave v svoji lastni stranki na desnici, ker je skoro povsem odrinil liberalce, s katerimi bi razni Pel le in Sčelbe najrajši sodelovali, kakor tudi na levici, ki je zaskrbljena zaradi ostre opozicije Zagarije-vih levičarjev in Matteottije-vih avtonomistov proti Sara-gatu. Toda o tem poročamo podrobneje v današnjem dopisu iz Rima. Prejšnji teden te je sestal na prvo zasedanje novi parlament in izvolil svoja stara predsednika. V senatu neodvisnega demokristjanu Merza-goro, v zbornici pa demokristjana Leoneja. Parlament bo kmalu po investituri novega predsednika vlade odšel na poletne počitnice. Polževa pot do konference najvišjih Pravzaprav delamo polžem krivico, kajti nedavno smo brali, da so t precejšnjo naglico zbežali iz nekega vagona, ko se je vlak samo za e-no uro ustavil na neki postaji. Ce bi pri pripravah za konferenco najvišjih včasih pokazali vsaj tolikšno . prizadeva- nje, bi bilo razveseljivo. No, kaže, da se je vendarle spet nekaj premaknilo. V Moskvi je sovjetski zunanji minister sprejel tri zahodne veleposlanike in jim izročiI pismo Hru-ščeva v zvezi s konferenco. Baje predlaga Hruščev vključitev tudi nekaterih gospodarskih vprašanj v dnevni red konference. Predvsem pa poudarja nujnost sporazuma o prekinitvi jedrskih poizkusov. S tem v zvezi je Hruščev z drugim pismom sporočil Eisen hoiverju, da privoli v njegov predlog, naj se tehnični razgovori strokovnjakov začnejo 1- julija v Ženevi. To je vsekakor dober korak naprej, ker bi morebitni poznejši sporazum o ukinitvi jedrskih poizkusov omogočil še druge sporazume. Pripomniti je treba, da bosta l elika Britanija in ZDA po razgovoru Mac Millana Eisenhotverjem in po končanih poizkusih, ki jih sedaj delata na Pacifiku, pripravljeni začasno prekiniti jedrske eksplozije, posebno še, ker se po prihodu De Gaulla na oblast bojita, da bi medtem izdelala svojo atomsko bombo tudi Francija in bi s tem nastale nove težave. Poleg tega gledata VVashmgton in London z nezaupanjem na še nejasno De Gaullovo politiko. Dulles bo S. julija prišel v Pariz, da dobi od generala pojasnila. Včeraj pa se je De Gaulle razgovarjal s sovjetskim veleposlanikom v Parizu. Ta mu je izročil pismo Hruščeva v zvezi s konferenco najvišjih, toda tudi še »neko drugo ustno noto*. VVashinpton tn London se bojita, da bi De Gaulle skušal doseči osamosvojitev Francije, s tem da bi igral posredniško vlogo med njima dvema in Moskvo. ki naj bi jo uporabljali v industrijske namene. Vest, da aparat «Zeta» ne more še proizvajati »umetnega sonca*, ki naj bi dajaio atomsko energijo industriji, je povzročila veliko razočaranje v Veliki Britaniji. Angleži so bili zelo ponosni na napovedane uspehe in sedaj so prisiljeni priznati, da so zgrešili. .Vsekakor se bo delo znanstvenikov nadaljevalo, tudi če je za sedaj «umetno sonce* zašlo. ■ «»------ Koniinformist s «Štorkljo» pobegnil na Madžarsko BUDIMPEŠTA. 14 — Madžarska tiskovna agencija MTI je danes sporočila da je madžarska vlada odobrila »nekemu jugoslovanskemu oficirju*, ki je v torek z letalom potegnil iz Jugoslavije na Ma-žarsko, politično zatočišče. Beograjski dopisnik italijanske agt ncije ANSA pa ve povedati, da gre za nekega bivšega ^'likovnika Kojiča, ki je til svoj <čas že obsojen zaradi kominfermistične dejavnosti, da se je polastil malega letala ki »a imenujejo «Storklja», i.a civilnem leta’i.šču v Novem Sadu s tem da je zaprosil lavnotelja letališča, naj mu dovoli kratko vajo Isti dopisnik pi roča, da sc ma-d.žarsk'- oblast1 sporočile ju-goslo-anskim, da je letalo na razpolago organom FLRJ. Reut°r pa poroča, da se «v Budimpešti govori o pobegu 30 do 40 jugoslovanskih oficirjev na Madžarsko* toda »predstavnik madžarske vlade je izjavil, da mu ni o tem nič znanega* Bundestag proti referendumu o atomih BONN, 14. — Po hrupni razpravi v Bundestagu so danes z 215 glasbvi proti 123 zavrnili socialdemokratsko resolucijo, ki je zahtevala ljudsko glasovanje proti opremi zahod-nonemške vojske z atomskim orožjem. Takoj nato je Bundestag sprejel demokristjansko resolucijo, s katero odobrava pritožbo vlade na ustaeno sodišče, ki zahteva, naj se prepove ljudsko glasovanje, ki so ga določile oblasti v svobodnih mestih Hamburgu in Bremenu. Notranji minister Schroeder je v zbornici sporočil, da je zvezno sodišče v Karlsruhe obsodilo danes komunističnega poslanca Walterja Fischa na tri leta zapora «zaradi zarote proti varnosti države in poizkusa obnovitve prepovedane organizacije*. MOTO CIMATI H M Vi Izključni zastopnik M. SIMIČ OPČINE, TEL. 21-322, TRST najboljših znamk: Najnovejše MOTORJE SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATA L A VITTORIA - ženska in moška kolesa. Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. — Cene ugodne — Olajšave pri plačilu. GIACOMO VATOVEC succ. TRST, Ul. Torrebianca 19 Tel. 23-587 37-561 11VAIA DARILNE POŠILJKE KOLESA - MOTORNA KOLESA - AVTOMOBILE Gospodinjske predmete, radio-aparate, šivalne stroje Kolonialno blago CICLO TRST UL. A CACC1A 3 z-*' AUTOVIE CARSICHE ' -V~- —■ jm-ivpVFS 13.50 19.45. PROGA TRST - BAZOVICA - PADRICE • GROPADA. TREBČE Odhodi s postaje Trg Liber ta in Staro mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15. 9.30, 10.15, 11., 12., 13.10, 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22 40 OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11.. 12,30, 13.10, 13.50, 14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. 19.45, 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST - BLOK FHNETICl Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.00. OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11 12.30 13.10, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30. 17, 17.30 18 18.30. 19, 20.30, Tz 30. Odhod s Ftnetičev OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 10.50, 14.05, 15.40, 18.55 OB PRAZNIKIH: ob 8 9.10, 10.50. '1.40, 13.20 14, 14.20 15.15, lo.30. 15.50, 16.20, 16 50, 17.35, Ib 18.50 i9.20. 19.50, 20.20, 20.50. 21.45, 23.10 PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.45, 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50. 18.05. OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 1805 PROGA TRST • KOZINA - HEKPFLJE Odhod s Trga Libertd 'ob 7.30 m 13.10. Iz Uerpelj ob 9. uri tn 14.30. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST • DOM JO - BOLJ UNEC ■ DOLINA -PRKBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35 7.25, 10.20. * 12.05 13.05, • 16.35 17.05,- 18.05, 18 35, 19 20 20.45, 22.35 OB PRAZNIKIH; ob 9.05 10.35. 12.35*. 14.30, 16.05 17.05 18.15, 19.35 2040 22 05 N. B * Samo ti avtobusi voztjo do Predenega drugi se ustavijo v Dolini. PROGA TRST • DOMJO • H1CMANJE Odhod t s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 7.35. 10.35, 12.20. 13.35. 18.05 19.20, OB PRAZNIKIH: ob ».35 14.05 16.20, 19.35 , 22 50. PROGA TRST - ADAMIČ • MACKOVUE Odhodi s postaje na Trgu Sltare mitnice OB DELAVNIKIH: ob U-, 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30. PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhod t * Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 18 15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST - PODLONJER LOI4JER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: od 6.00 ure zjutraj dalje vsake četrt ure do 22.30, in vsane pol ure dc 24.00: zadnji v Lonjer ob 20.27 iz PODLONJERJA. OB PRAZNIKIH: od 6 30 ure zjutraj dalje vsake četrt ure do 28.45, zadnji v Lonjer 23.30 iz PODLONJERJA. Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi tn težkimi kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo. Za informacije kličite telefonski št. 36-704 in 55-378. „ Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša." Herbert Casson