7. številka. Ljubljana, vtorek 11. januarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, i/.vzcmši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poftti prejeman za avstro-ogorsk e dežele za relo leto 1 *» gld., /.a i>i>l leta H gld., za četrt letA 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto \3 gld., y.a četrt leta H gld. .'SO kr., za en mo9ec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom m računa K) kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznnSa. — Za gospode učitelje na ljudskih lomil in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta .'I jjld. — Za oznanil a hi- plačuje do» četiri9topne petit-vrste 6 kr., čc se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. fio se tri- ali večkrat ti.ska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Ur e d ni 5 t v o jo v Ljubljani v Franc Kolnianovej hi5i št. 2f>—2ii poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kulinanovej hiši. Ministerska kriza nij odpravljena nego samo odložena. Dogovori; katere so imeli ministri naše ustavoverne in ogerske magjarske vlade do nyso nobenega kraja in konca prišli, pobotati se nijso mogli. Vladni časniki obetajo, da se bodo ti dogovori nadaljevali, in da celo upajo, da bodo do dobrega vspeha prišli. Koliko je pa to dispozicijonsfondsko upanje vredno, to kaže 7— borza, katera je jako potrta. In to je premišljevanja vredno znamenje časa. „ Komaj se je povedalo, da politične ministerske krize nij več, pozdravlja borzo to novico s padanjem kurzov" zajavka celo dunajski „Tagblatt". Tedaj finančni krogi bi uže celo radi, da bi ta nemški zistem padel, ki nam nrj prinesel nič nego „krach" in poniževanje pri Magjarih. Za te lepe piidobitve si tudi ustavovema stranka sme čestitati. Gotovo je, da je vso sedanjo situvacrjo ustvaril Andrassv, ki je stopil v Beustove stopinje. Sicer je čudno in celo ustavoverne novine „kakor „1). Ztg." vprašajo, kako to pride, da se minister v nanj i h zadev v notranje zadeve vtiče: * AM "v nobenej državi nij vnanja politika v tako ozkej zvezi nego v Avstro-Ogerskej. Ker se na spomlad pripravljajo kakor ves svet trdi na zunaj velike stvari, ki utegnejo nazorom k zmagi pomagati, kateri so v necih dvorskih krogih razširjeni a nijso Andrassvjevi, upati je, da bode pritistej priliki tudi v notranjih stvareh prišel preobrat, katerega potrebnost dokazujejo dogodki dan na dan, najbolj pa vedno bolj rastoča tinanei-jalna zadrega. t is tek« Danilo Efremovič Efremov. (Po Popovu spis.l J. Steklasa.) Danilo Efremovič Efremov je bil sin don-skega poglavarja Etroma Petrova ■). Ime Danila Efremovičn, kot znamenitega izmej 'Ionskih poglavarjev, najde se v povestniških za-piscih prvikrat 1. 1730, ko so mu bila naložena važna povelja od vlade, da vodi diplo-matične razprave z znanim vladarjem kalmi-škega naroda Donduk-Ombo, ki se je mislil odcepiti od podanstva ruskega, ter predati se pod pokroviteljstvo Turške. Kakor je razvidno iz zapiskov, stal je Danilo Efremovič v dobrih odnošajib z Donduk-Ombo, in samo on 1 Efrem Petrov je bi znan na Donu kot edin nftjgOStoljubivlb poglavarjev. Leta 1702 je bil on v vojsk* proti Svodom pohodni ataman (nadpis nad srebrnem svečniku; darovanem od njega in od Kozakov staroćoikaškej cerkvi po vrnitvi iz pohoda); a 1. 1705 po vzo ju Cerkaska po Hulavinu, je i> 11 .stari ataman od tega genera a zadužen, ker jo hotel proti njemu svedteiti o njegovem verolomstvu. In«oni dunajski vo ilec, ki je po llolien-vvartu češ, da mu je ljubši on nego ustavo-verec, ki „krahe" in ubožanje prouzročuje, bode imel čedalje več privržencev. -.^r - Legitimisti. —r. Vsacemu človekoljubu se ogreje srce če opozoruje, kako postaje na Francoskem navzlic vsemu napenjanju reakcijonarskih elementov republika dan za dnevom krepkeja in stalnejša. Ves svet se je pa začudil, da je pri zadnjih senatorskih volitvah v versajlskej zbornici, ki je po večini svobodi sovražna, vendar le premagala levica z naprednjaskimi svojimi kandidati in začudenje bilo je še obilneje, da se je zgodilo to ravno 3 pomočjo stranke, ki jej je repnblika pred vsem trn v peti, katera je tako rekoč utelesnjen princip monarhijo. Legitimisti in pa prosta ljudovlada, to je nasprotje, kakor jih nam malo pokaže zgodovina. Ali so to ljudje, kateri imajo svoje principe, kateri tim principom žive, kateri bi umrli denes še za svojega burbonškega Henrija V. ter z radostnim srcem delali vsak salto mortale, da bi se le razvila bola zastava nad Francijo in njenimi sinovi. Ali so to pa tudi poštenjaki sive glave s sivimi principi, ljubijo kralja, ljubijo boga in sovražijo s tistim fanatizmom, ki je last hinavskim osobam, jedino le politične svoje nasprotnike omahljive in vsega zaničevanja vredne Orleaniste. Če bi imele slavo žeti te politične karikature, tedaj je legitimist zvest si svojih načel, in roko poda z radostjo republikancem, da priloži udarec tem trikolo-ristom. In vendar morda Orleanist ravno tako sklečeplazi, kakor najbolj vneti legije razumel voditi z načinom njemu izročeno delo. V poveljih in poročilih cesarske vlado izvanjskih del, ki so se dajala Efremovu leta 1736 in 1737, govori se vselej: a ,,posebno pa se tebi od Nj. cesarskega veličanstva naj-milostliveje nalaga po tvojem najboljem znanju in izkustvu o Donduk-Oinbi in njegovih navadah neutrudljivo in neumorno o tom poskrbeti;" ali pa „vse se predaje na vaše izkustvo in vašo vernost; za kar Nj. veličanstva milost ne bode na vas pozabila." Tako so nalagali Efremovu povelja in on je nagovoril vsled tega Donduk-Ombo na pohod v Krim za zjedinjonjo z vojskami maršala Miniha za vojskine podvzete. Da se pa odstrani Donduk-Ombo od svoje poslane vojske k velikej armadi, ki je bila odpravljena proti navahmi Kubancev (prebivalci na Kavkazu okoli reke Kuhana), odpisal je zbor zunanjih del 11. julija 1730. leta. „I!adi boljega predvodstva v Krimu, odpravi (z vojsko Donduk-Ombino) svojega sina Štefana, a sam moraš hiti na vsak način pri Doniluk-Oinbj." Mej tem se je naložilo Efremovu, da skrbi na vsak mogoč način vzdržati na strani vlade tudi Ko- timist. Na političinein 1 »olji pa jc to vse pozabljeno in cerkveni sodrugi, so najbes-nejši politični sovražniki. Človek se spominja pri tem tudi naših legitimistov. Res je, tudi pri nas sta dva principa, katera sta si tako v nasprotji, kakor je logitimistični in republikanski, in kakor legitimisti francoski imamo svojo s lošno or-laništvo vedno napredovajočo germanizacijo. In naš političen princip moral bi biti pred vsem le-ta, da si ohranimo domači svoj jezik in domaČe svoje zavesti pred germanizato-rično peto. In ta princip marali bi tudi naši legitimisti častiti, in se združiti pod 11 jim, kakor se francoski legitimisti združijo pod belim praporjem. Liberalno načelo in pa ultramontansko-sta bi vedno nasprotna. Ali sprava je misel, katera si ne smela nikedar izginiti iz slovenskega srca, naj je uže udano svobodnostnim idejam, ali pa napolneno z nasprotnim duhom, misel, da smo vsi Slovenci in da moremo* svojemu splošnemu so vraga nasprot stati vsi z eno močjo. Svoje principe častimo za se, zanje Živimo, ali kadar se dvigne slovensko naše orleaništvo, zagrizono hem-škutarstvo, tedaj pa naj se pozabi, da je ta. puntan, uni pa „framason" tedaj naj se dvignejo, kakor na eno besedo meči iz nožnic proti splošnemu vragu. Slovenski legitimisti naj se torej iz versajlske zbornico učijo, kaj da je princip. Jugoslovansko bojišče. Iz Dubrovnika so poroča: Dalmatinsko-namestništvo je avstrijskim trgovcem, kateri bardinske vladarje (na Kavkazu), ter je nagovori, kakor Donduk-Ombo, da pomagajo proti turškim podložnim, kubanskim in gorskim Tatarjem." Početkom leta 1737 je bil poklican Efremov v Petrograd, ter mu bilo izročeno, predati Dunduk-Ombi list, v kojem so imenuje on kanom kalniiškim, znakove za kansko dostojanstvo in različne darove njemu in drugim važnim njegovim sorodnikom. Pri vsem pa je bilo Efremovu zapovedano, da upotrebi vsa najbolja izkustva pri obravnavah z Donduk-Ombo. Da ga sklone poprej, nego mu hode dal list, v kojom je imenovan za kana, na prisego po njegovem zakonu za vernost k gosudarinji carici — da dela on v tem pogledu ne po nalogu vlade, nego kakor da je to v njegovem imenu; v slučaju pa, ko bi bil kan uporen in no bi hotel priseči, ima 011 pravico, njega brezodvlačno pridržati, na kar naj on v milostlivi list napise: „da on (I)on-duk-Ombo) prevzevši kanstvo po svojej poprejšnje] prisegi vernost do carice drži in da jo bode držal do konca svojega življenja." Razun tega se mu je vnovič naložilo, da nagovori kana za 30.000 ljudij svoje vojske, ali «0 Turčiji orožje pošiljali, zaloge napravijo t i na našoj zemlji prepovedalo in vsako kupčijsko zvezo s „prijateljsko" kaznovati obetalo. Če je „P. Corr." verjeti, imel je tudi drug vstaški vodja v Hercegovini Sočica nekoliko nesreče. Po izdajalskih špijonih se je dal v zasado zapeljati, tam je bila njegova četa od 5000 Turkov obkoljena in le izrednej hrabrosti vstašev se je posrečilo probiti se ven. Iz Petrograda je v Črno goro odposlan sanitetni kor. O tem piše „Golos": „Materijalni darovi bili so veliko večji, nego so bili potrebni za lacaret od 100 bolnikov. Mnogo rečij je po dvojno in trojno. Vse črezkom-pletno bode razdeljeno mej trpeče Hercego-vince. Itazun za obstanje poljske bolnice namerjenih 1G.000 rubljev, je g. P. A. Visil-iikov vzel soboj še 57.000 rub\jev, kateri 80 namenjeni za podporo hercegovinskim izse^jni-kom. Uprava taraina je črez vse bogata in vsestranka. Vse reči bile so darovane. Samo konserve so kupili. Sedaj ima se napraviti samo še kuhinjska; lekarnska in posteljska uprava, katera pak je na Dunaji naročena. Število vseh komadov narastlo je na 215, teže pak 541 pud." Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. januarja. Vse novine pišejo o brezvspešnih mini-sterskih pogovorih glede ogerskega cola in banke v Pešti, o katerih govorimo na prvem mestu. Druzih kolikaj važnih vesty v notra-njej politiki nij. Vii&tnje državo. O nvijentntnem vprašanji pišejo „Times," da pride velika izprememba v jugu. Ali bo prišla počasi aH naenkrat, ali po razpadu ali razsulu, poslopje turškega vladanja v severnih provincijali je namenjeno propasti. Vprašanja so, ki se sama rešavajo, prihajajoče katastrofe, katere pričakujemo, roke na križ držeč. Andrassvjev „Pester Lloydu pravi, da Andrassv j eve reforme imajo samo namen „status quou to je zdanje razmere v Turčyi poboljšati. — In zato je potrebovala evropska diplomacija celih šest mesecev? Iz Hulutifijv se piše „P. C.,*1 da Turki oborožene Čerkese, katere divjake so ■da mora v tem pohodu biti ž njim sam Efremov in njegov sin Štefan, s 1000 ljudmi don-skih Kozakov in z obstoječim zapovedništvom od 122 osob. V svoje čete je imel Donduk-Ombo veliko zaupanje in ravno tako tudi v Efremova, in ko koncem 1. 1738 pri njegovoj pohodnej vojski na Kuleanu nij bilo Efremova (brž ko ne je bil on v Krimu), pokazal je Donduk-Ombo javno svojo nezadovoljstvo radi tega. Izvrševanje tako važnih povelij je moralo Efremova odlikovati kot moža s posebnimi sposobnostmi. Bil je za vlado jako koristen in na ta način mu je bilo tudi mogoče, pridobiti si posebno zaupanje pri cesarici. In komaj je bil imenovan v januarju 1. 1738 pohodnim atamanom v oddelku maršala Lescia (kamor bi bil moral se prijaviti 1. aprila), kar je v kratkem za tem, 17. marca t. 1. imenovan, „za mnogo zasluge, kakor je rečeno v listu cesarice Ane Ivanovne, njej in njenim prednikom v službi," za vojskinega atamana, s poveljem na vojsko, da naj bode njemu pokorna. Precej pri nastopu svoje službe je imel mej Bulgare vrgli, da jih ropajo, popolno po vojaško organizujejo v bataljone po 750 mož. Ti bodo Timokovo mejo proti Srbiji zaseli. Turči/t* sedaj, ko jej voda v grlo teče vse obeta Evropi, kako se bode z raznimi reformami poboljšala. Sedaj naznanja, da hoče svojo policijo na boljšo preustrojiti. Kdo veruje ? Na FrncosKein bode vlada svoje ofi-cijalne kandidate stavila pri volitvah za senat. Sedaj je uže lista za. 75 kandidatov, gotovo je G bonapartistov a samo 4 republikam! Upati je pa, da reakcijonarski Buffet ne bode nič opravil. — Gambetta pride 10. v Mar-seille, ker bode pri nekem banketu govoril o volitvah v senat. Mtnlifttttsht kralj je ob novem letu odgovoril na pozdrav svojih generalov, da upa, da se bode smel zanesti na italijansko vojsko, kadar pride potreba. Te besede so naenkrat po vsem novinarstvu vzbudile razna vojevita razlaganja, kar kaže, kako je sploh strah pred veliko vojno občen. Dopisi. Iz TI>&rlt>orit 6. jan. [Izv. dop.] Dober gospodar na koncu leta iz svojih zapisnikov uvidi, kar mu je ta ali ona reč prinesla dobrega, ter kar mu je bilo škodljivo, in iz tega si naredi novi plan, po katerem mu v bodočem letu treba gospodariti. — Če to stori dober gospodar, temveč mora to isto učiniti naroden učitelj, ker baš ta treba, da je v vsacem in vsem vzor dobrega gospodarja. Dvoje imam v misli, na kar želim de-nes slovenske narodno-napredne učitelje opozoriti; dva temeljna načrta bodem kratko razjasnil, po katerih je treba, da moško stopamo naprej, če hočemo, da ne budemo podlaga tujčevej peti, kakor i ne mežnarji. Prvo, kar nij dobro za slovenskega učitelja, je to, da jih mnogo še preveč podpira nemško slovstvo in časnikarstvo. Bratje! raje si naroČite tri komade „Slov. učitelja", nego jeden komad „Padag. Zeitschrift"; saj je itak vsaka okrajna učiteljska knjižnica na isto naročena; idite si po njo, prečitajte jo, kar vam se dopada, izpišite in — mirna bosna, a 400 slovenskih novcev ne bode prišlo v švabski žep; umnega gospodarja je geslo: „zrno do zrna pogača, a kamen do kamena palača." — Zakaj-li bi pomagal jaz tistemu, ki z mojim krvnim neprijateljem nemčurjem se brati, novi ataman Efremov dovolj skrbi za obrambo pokrajine pred nepryateljskimi navalami; mej tem pa je bila večina danskih Kozakov poklicana k vojski maršalov Miniha in Lescia. Kubanski Tatari in Čerkesi so to priliko lepo upotrebili ter v avgustu 1. 1738 pojavili se v velikej množini na Maniču, ter celo prešli na desno stran Dona; 15. avg. porušili so oni stanico, (naselbino donskib Kozakov) Bistrijan-sko tor napali Kargalsko; ali bili so progonjeni od samega atamana z vojsko, kolikor se jo moglo najti še doma po odhodu velikega dela k glavnej vojski maršalov, nazadnje razbiti in pregnani za Kuban, ostavivši na mestu več nego 1000 mrtvih. Triča pripoveda: Ko je sovražnik začel bližati se k stanici Kargalskej prevzel je zaradi pomanjkanja Kozakov za obrambo, mestni svečenik na so dolžnost upravljati s topovi, ki so bili v staničkej tvrdnjavi, ter zapoveda „Kozačkam", obleči se v moško opravo in pomagati mu, a mej tem pa je bil poslan en Kozak, po imenu Ilja, (prednik ro-dovine llijine,) da da znak za napad vojski-neinu atamanu Efremovu — o kojega pohoda so oni uže vedeli. Vzel je soboj v stanici osta- magari najpoštenejši Nemec. Baš tako treba, da ravnamo pri nakupovanji nemških knjig-, katera mi je naj nuj nije potrebna, ter katere v knjižnici nij, ono si kupim, druge ne, če bi bila tudi jedna izmej glasovitih silu Minskih ; kupujmo raje slovenske ter hrvatske; podpi-rajmo, kolikor je kateremu mogoče, narodne pisatelje, a nemške kruhoborce naj Švaba redi. Drugo, kar mi srce teži, je to, da še nekateri slovensko-narodni učitelji u vek preveč klečeplazijo. Gospoda, ako ne znate ali če nočete znati, kar sploh vsacega napredka neprijatelji, kakor i naši žele, to si pogledite znano knjigurico: „Stara in nova šola", spisano od sedašnjega urednika „ mariborskega gospodarja" 1871. 1., in prepričali se boste, da s takimi ljudmi nij nobenega primirja, marveč, da nam je treba boj za boj, — bodisi zmagali ali junaški pali. V konservativnej stranki je malo (?) izvoljenih, s katerimi bi narodno-napredni učitelj zaniogel včisto prijateljski živeti, konci meni jih nij mnogo znanih. Sigurno se s onimi ne da niti životariti, ki pravijo: „In meinen augen ist ein lehrer nichts," ali „raje bi bil hausknecht (sic) kakor učitelj" itd. — (Potrpite, s časom se bodo tudi te razmere zboljšale. Ur.) Nazadnje bi vam, bratje, zagrmel kakor Perun z besedami znanega pesnika: „svet jezik nam bodi materin jezik; ta jezik" (a ne švabski!) ,,naj govori prijatelj s prijateljem" (sicer o tem drugikrat več), in nobenega druzega, če tudi sedimo pri krožici sladkega vinca, ker ljudstvo nas povsod opazuje, a kakšni učitelj, takšno bode tudi ono. Na zdravje v novem lotu! Sloviti „paverski" kmet "VVretzl malo da ne obupa, ker je nedavno moral kar na enok 14 tisoč za svojega ljubljenca „krachritterja" plačati. Nedavno sem ga videl v največej zimi sprehajati se mimo njegove „Sandgrube". Premišljeval je brž ko ne o prodanem vinu, ter o izgubljenih tisočakih, s katerimi bi mogel svoj „Wretzlhof" povečati. — Dosle je baje rad vanjska mladina (in nje učitelj Jager) na veselje in radost Vreceljna jodlala ono: ,.die berge hoch, von erzen reich" etc.; a sedaj pride na vrsto: „0 mein lieber „Wretzlhof", das Geld ist hin, Fritz ist lun, alles ist hin," po znanej melodiji. lega konja, ter jezdil ravno črez trumo Čer-kesov; za njim je udrlo nekoliko ljudij in ko ga je hotel eden pograbiti, zašel je v skoku druzega konja ter nastavil tako svoj pot da\je srečno pred nasledovalci. On je našel atamana nižjo KargalniŠke stanice prf jezeru Bak-lanskem, ravno v tem času, ko si je vojska na praznik pripravljala obed. Za minuto je bilo vse prebrneno in vse ,ie odšlo proti Kar-gelam. Čerkesi so se začeli užo pripravljati črez Don na šalah (splav iz tesno zvezanega bičja in na burdjugah (kožnati celi mehovi) napuhnjenih z zrakom; kar so se naenkrat za njimi pokazali Kozaki z razvitimi zastavami. Čerkesi so se prestrašili in spešili se rešit i na suho, ali ko so bežali, videli so od daleč, da nij mnogo Kozakov, ter so za to nanje udarili. Kozaki so pa po nesreči zabredli v majhen potok in mnogo konj je pri tem zagreznilo. Čerkesi so upotrebili, to priliko pobili nekoliko Kozakov ter se vrgli na atamana — začela se je strašna bitka; dan je bil vroč, in ataman debel človek in vsled tega jako len nij mogel boja vzdržati, nego se je skril na baj(lačnem ; mlinu (mlin na ladijah), kjer so jo hladil. Na Domače stvari. — („Slovenska knjižnica") se je za par dnij zakasnila, prvič za to, ker je vsled poslednjega piljenja rokopis prvega zvezka za tri tiskane pole več izdal, nego smo od početka pri razpisu računali, drugič, ker je bila tiskarna te dni preobložena z delom. Denes se stavi zadnja, dvanajsta pola prvega zvezka, jutri ali pojutranjem se veže in potem se precej razpošilja. — („Slovenski Gospodar") v Mariboru prinaša goriško „spravo" in pravi: „Iteči moramo, do je prelep dokaz velikega zataje vanja in gorečega prizadevanja, pretrgano vez bratovske ljubezni ponoviti. Če ravno teško upamo, vendar radostni želimo ovemu poskusu najsrečnejšega vspeha. Vsaj smo ga vsi potrebni. Brez edinosti in sprave doma, ne opravimo ničesar zoper naše številne in mogočne sovražnike!" — (Iz vipavske doline) se piše „S1 uč.u: V zadevi ponavljevalnih šol smo vsled sklepa okrajne učiteljske konference odposlali sledečo prošnjo na kranjski deželni šolski svet Blagostanje in napredek vsake države odvisen je neovrgljivo le od omike v njej bivajočih narodov. Prava omika narodov pak izvira prvotno le od dobro uredjenih ljudskih šol. Kakor pa vsak umen delavec ureduje svoje delo tako, da izdela polovico denes, polovico pa jutri, mesto, da bi dokončal vse odločeno mu delo uže denes, ter s tem svoje ude tako utrudil, da bi radi preutrujenja drugi dan nikakor dobrodejnega počitka uživati ne mogel, — isto tako dela tudi moder učitelj. Vsak umen delavec stori le toliko, kolikor mu njegove moči dopuščajo, dobro vede, da s pre-obilim delom prezgodaj opeša. Ker smo pa učitelji Kranjske dežele vsled postave od dne 28. svečana 1874, koja govori „o napravi po-navljavnih šol na Kranjskem," z delom tako preobloženi, da nam nikakor mogoče nij se danjim terjatvam zadostovati, obrača se spoštljivo pri okrajni konferenci 29. septembra m. 1. v Postojni v to svrho voljeni odbor na slavni c. kr. deželni šolski svet s sledečo ponižno prošnjo: 12 —14 letna mladina naj bi se — mesto kot do sedaj ob četrtkih po 4 in ob nedeljah po 2 uri in to do konca marca v prihodnje le ob nedeljah po 2 uri skoz celo 1 koli si bode; potezal se bo za to, da se na šolsko leto podučevala, in sicer vsak spol po [ šemu jeziku da v šolah, pisarnicah in javnih eno uro. — (Iz Ormuža) se „G." piše: Denes smo imeli tukaj važen zbor; gosp. dr. Ivan GerŠak je sprožil misel, da se naj v Ormužu osnuje „hranilno in posojino društvo"; v malo dneh se je oglasilo 02 udov, izmej teh so nekateri po en delež, nekateri pa tudi po 2 do 4 deleže po 50 gl. podpisali. Denes jih je bil povabil v bilježniško pisarno, da bi se posvetovali o pravilih, katera jim je predložil in da bi volili načelnika, odbor, predstojništvo; prišlo jih je 37, ki so zadružno pogodbo koj odobrili in si to-le predstojništvo soglasno izvolili: g. dr. Gršaka za načelnika, g. dr. A. Mag-diča na njegovega namestnika, g. E. Karlna, graščinskega oskrbnika, za blagajnika in g. Ivana Vertnika, bilježniškega koncipjenta, za knjigovodjo. Bazun teh so v odboru gg. dekan M. Fritz pri Velikinedelji, J. Kočevar, K. Venigerholc in B. Klemenčič tržani v Središču, S. Sporn, župnik, F. Macun c. k. pristav in A. Jesih v Ormužu. — To narodno zastopništvo tako važnega društva ima prelepo nalogo, djansko pokazati, da mu je ležeče na blagostanju naroda in pomagati v sili, kjer se drugače pomoči lehko ne dobi. Ta zadruga se loči od ljutomerske v tem, da je zaveza v Ormužki zadrugi omejena, v ljutomer-skej pa ne; drugače pa ste si precej enaki. — („Edinost") v Trstu je izšla v prvej številki. V programu pravi: Velika važnost tržaškega mesta za Slovane in vzlasti Slovence, neugodne razmere tržaškega sloven skega ljudstva in prebivalcev po okolici neob hodno zahtevajo, da se v Trstu ustanovi slo-vensk časopis. Sprevidevši to potrebo, sklenilo je politično društvo „Edinost," izdajati časnik, ki bode — a) popolnem neodvisen imel pred očmi z društvom enake namere; — b) on bode svobodoljuben, nikakor pa ne svobod-njašk (!! Ur. „S1. Nar."); njegovo svobodo ljubje bo sezalo do tiste meje, do katere sega pravica in poštenje; c) on bode miroljuben, ne bode budil domačih prepirov, ampak pri poročeval bo edinost in slogo; mir zemlji, do bra volja ljudem! d) on bode naroden in tedaj bo odločno odbijal sovražne napade na slovensko narodnost, naj dohajajo, od kodar zavodih tista pravica, katera mu pristuje po ustavnih določbah in naravi; — e) on bode budil slovensko rodoljubje, učil, dramil in ja-čil prosto naše ljudstvo; f) z verskimi zadevami se ne bo pečal in le to želi, da vsak ohrani mirno in čisto vest, pa bode njemu in vsem najbolj prav. — („Soča") piše v prvem listu na čelu: „Kakor smo uže v zadnjem listu omenili, dovršena je sprava na Goriškem. Naša naloga je zdaj, praktično izvrševati to spravo in svetu dokazati, da je v resnici mogoča edinost obeh slovenskih strank na podlagi goriške poravnave. Mi čutimo, kako teška je ta naloga in skrbi nas marsikaj; a poguma in resne volje nam ne manjka; prizadevali si bomo na vse kriplje, da ohranimo mir in vzbudimo veselje narodnega devolanja v vseh krogih. — („Slovenski učitelj"), ki izhaja v Mariboru v prvej letošnjej številki pravi mej družim, da bode dajal take svete slovenskim učiteljem, kakoršne bode za najboljše v korist slovenskega šolstva in učiteljstva spoznal. Pisal bode, kakor do sedaj, odkritosrčno, in resnico bode naravnost povedal. Če bode pa njegova pisava pohlevnejša in bolj boječa, nego je do sedaj bila, temu bodo uzrok sedanje tiskovne razmere, na katere se moremo i mi ozirati, ako hočemo, da se tudi šolski listi konfiscirali ne bodo. — Z ozirom na ravno omenjene razmere prinašati hoče „Slovenski učitelj" večinoma le didaktično-pedagogične spise, znanstvene in podučljive članke in šolske reči sploh — kritikovanj, zlasti kritikovanj raznih šolskih gospodsk in naredeb bode se moral ogibati. —" — (Čitalnica ptujska) priredi v pustnem času te veselice: 16. januarja tombolo, ples; 30. januarja: potpouri za gosli in glasovir, petje pri glasoviru, ples; 9. februarja: tombolo, petje, ples; 20. februarja: ples v v šemah; 27. februarja: ples. Začetek vsikar ob 8. na večer. Vsem društvenikom na znanje. Odbor. — (Tirolski pevci.) Denos na večer poje tirolski narodni pevski zbor v čitalnične] restavraciji. Upamo, da bode zanimiva večerna zabava. atamanovem konju pa je bilo mnogo srebrnega ureza in tega so hoteli Čerkesi imeti, ali konj je ušel v stanično tvrdnjavo, Čerkesa pa, ki ga je progonil do vrat, nabodel je Kozak na sulico. Mej tem pa so dobili Kozaki zopet svojega zapovednika, atamana, ki je stopil zopet v boj, ko se je malo počil; tako obodreni Kozaki so svojo hrabrost ponovili in nazadnje zmagali sovražnika, pridržavši si nekoliko ujetih;') Črez nekoliko dnij, posebno na 27. avg., so krimski Tatari v velikih četah nenadoma napali na jurtove Kalmike, ko so kočevali nad Aksa-jem, (mesto na Donu) in na tamošnje ribolovne Kozake: pri tej priliki so odgnali voj-skino konjsko četo in nekoliko kalmiških in kozaških konjev in druge živine, ter navalili ') Imena pri tein pohodu ubitih Ko/.akov rasnih stunic, skupaj 'M ijudij, Bo bila takrat zapisana na loaenej tablici, ki jo bila pa aamenjeria L 1889, ravna Črez sto lot s srebrnu in prebivalo) KargaUke in lii-afrijansko stanico vsako k»lo 15. avgusta napravijo uspomeno ubitim, ter obedvajo ta dan na staničnih skupščinah. na sam Čerkask;*) ali bili so odbiti z velikim zgubitkom. Moj tem je vlada zvedela vesti o pripravah belogorodskih, krimskih in kubanskih Ta-tarov za napad ne samo na donske stanice, nego tudi na druge granice ltusije in iz Petro-grada so pošiljali v Čerkask po poslancih poročila, da naj se pazi po celem Donu na varnost in gotovost proti sovražnim navalom, v kar sicer vlada nij polagala samo svojega zaupanja, nego tudi nado imela v vojskinem ata-manu in njegovoj vojski: „Mi se milostlivo nadamo, — govori se v enem pismu, — da ne boste vi vojskini ataman in vsa donska vojska, po svojej meni dolžuej vernosti, pustili z vašim orožjem, da sovražnik kaj naškodi, nego v slučaji, ko bi imel navaliti, ne pozabite točno pregledavati te kraje, ter poskrbite zanje kar se da". L. 1739 je zopet 4000 Tatarov v novic napalo (Ionske predele, ali ta četa je bila razbita od Kozakov, pri virih reke (Jruševke. Zavoljo tega je prosila vojska pomoči za zemljo *) Novočorkask na ustju pkrnjtt v Don ima Kdaj 23.000 st. tor jo stolica kozaškega atamana. okolo Čerkaska, koji je, kakor se je reklo, čisto ostarel (oslabel). Bilo je treba delati novo tvrdnjavo; vsled tega bilo rešeno 1. 1738, da se odstopi vojski del cesarske šume. Ali verjetno je moralo biti, da tako učvrstenje Čerkaska ne moro biti sigurno. Da bi ga načinil manje nevarnim pred neprijateljskimi navalami in da bi bil tudi od vodne strani varen, domislil se je Danilo Efremoč ves Čerkask obzidati z zidom o čemer je bilo tudi v skupščini starešin vprašanje stavljeno 12. sept. 1. 1740. Začelo se je tudi uže zidati okolo mesta,, ali ker nij bilo za to delo ukaza, zatorej so po prvih vesteh do vlade o tem podvzetju atamana Efremova z nekaterimi Kozaki pridržali v Moskvi meseca februarja sledečega leta in zapovedano je bilo na tanko poizvedeti, kako se dela tvrdnjava — je-li kakor druge pravilne, — in ko se je vse odgovorilo na vprašanja, sledilo je uže 16. julija visoko povelje, da se popusti narejeno delo, Efremov pa z starešinami in Kozaki da gre v vojsko. Kasneje se jo dozidala tvrdnjava proti turskoj strani, ali proti* rnskej se je morala narediti lesena tvrdnjava. (Konec prih.) — (S nog) je zapadel predsinoćnjem zopet tako na debelo, da je imel včerajšnji vlak iz Trsta sedem ur zamude. Javna zahvala. V tekočem šolskem lotu se jo slavni odbor „Na>. šoc" u/.' drug č spomnil našo Šolske mladino, ter jej poslal v veliko radost razne;,' * st. iskida blaga idatne vrednosti. Dolžnost, podpisanega je tedaj, da v imenu obdarovane mladine toplo zaliv alo izreka slavnemu odboru in da društvo „Nar. šolo" najiskreneje priporoča v obilo poddoro vsem šolskim prijateljem. Krajni šol. svet na Uncu dne S. januarja 1876. M a t i j a G a b r e j n a. Vsem bolnim moč in zdravje brez lek* in brez stroškov po izvrstni Revalesciere k Barry r *.*-> '/o««. 30 let uže je bolezni, ki bj jo ne hila oztlra- vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrajčenih otrocih brez medicin in 9tro5kov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezi i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, ziut< Silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo iumeuje v useaih, aUbosti in blevanje pn nosečih otožnost, diabet, trgunje, shujsanje, bledičico in pro hlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje nego dojničiuo mleko. — Izkaz iz moj 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri čevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega procesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Augelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grolinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih osob, Be razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz is 80.000 * priče valov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 1S5'2. Bevalescičre Du Barry v mnogih slučatih nagradi vsa zdravila. 1'osebno koristna je pri dristi iu griži, daljo pri Acsalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih dmžtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevaleaciere je ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čntnice in vodenico. Prepričal sem bo aam glede vašega zdravila, ter vas toplo vaakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. AngelBteina, Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izreknm glede Revalesciere du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A nge 1 a te i u , tajni aanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po* polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Ppričevalo št. 7-J.61S. La Roohe aur Yon, 30. julija 18S8. Vaša Kevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutuicnih bolesnij, katero so me deset let unči le. (GoBpa) Armauda P r e v o s t, posestnica. lievalesciere je 4 krat tečnejaa, uego meso, ttr se pri odraščenih in otrocih prihrani ;>0krat več na ceni, ko pri zdravilih. • , i Lmuii puAiuah po uol funta 1 golo. 50 kr., 1 «nw :1 gold. flo fer„ fi mnta -i *•>;.!. >"> krn > funtov \C ^old.. m funtov 20 goid.. 24 i u asov 0 U »obi. »io.. tsiaouiten v puiioah in aMotah z--12 a i I ;-old. BO kr., 24 Us 2 gold ^old. t'Kidajo ► u Barry ij o m p. .uu •..»•<, .v»H.'.i««m. fcev ', kakor v vsoi; Mkarjih in nr^conjoki«. trgovah; Bfl£*kA hiA* »h - t,- V*;, e poi p 3 i. V X,jut>:jM»i Fd • • h r. J. Svoboda, lekar pri Bzlatem orlu", , lteki pri iekurju J. Pi o damu. v Celovcu pri leki.rju Bim .acherju, ■ ftptjotu pri lekarju A lj i no vi ću, v Trstu pri lekarju .Jakobu Serr.ivallo pri ttrogoriatu P. Roooa in J. Ilir s ehu, v /adru pri Audrovieu. (,299, Slovenske lepoznanske knjige. \' naložbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovenske knjige: 1 -A~ ZESoimetni in. po^resti : 1. Ei-uzcm I n t v n l> u h. Izvirna po ves?, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. tih pvi dobri.': U: fAspoailja. in- 2. lloldeniH. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik 50 kr. 3. K«ii«or«-l«». Roman s pogorskegu zakotja. Češki spisala Karlma Svčtla; poslovenil Franjo Totn&ič, velja........O0 kr. 4. l*r»l poljuli. Novela, spisal J. Skalec. — > n crui xfinl|l. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. It n/.ni. Novela, francoski spisal //. Rir'•>■>■, poslovenil />a,orin Ilonttuk. — < orkev I« ilriavu v Ameriki. Francoski spisal Labnulaije, poslovenil Davorin ifontnik, vena . • • k»i "B. Xjistlci v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, sp. dr. Ribič. — Životopisje, sp. Rajt Boi. — Prešern, Frešerin ali Preširen, sp. IV. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Jlacbiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma is Rusije, sp. dr. Celettin. — Trštvo I grozdjem na Ruskem, sp. dr. ./. Vošnjak. — O'gava bode I Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja . . . 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulutt. — Plašč. Novela. Ruski spisal A". F. Oogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko tpAZftk » izdaji sloveuskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. h'rrk. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskanu" in jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 trobi. 50 kr. St. 2 7. Razglas. Visoka c. k. dežolna vlada je z dopisom od 28. decembra 1878 št. 10104 25. januarja 1870 kot tisti dan določila, ko se bodo domači žebci iz političuih okrajev, mesto Ljubljana in okolice ljubljanske ki se bočejo za pleme rabiti, pregledovali. To se lastnikom žebcev iz omenjenih po-litičnib okrajev naznani z pristavkom, da se pregled določeni dan ob 10. uri dopoldne v tukaj sni živinozdravilnici na polanskem predmestju prične. (5—1) Mestni magistrat v Ljubljani, 4. januarja 1875. a N "* i - 2. o 5 " - 3 9 CS3<' ... !B f. s W «;S § I HM Q..v> ft> " S- aa' S' tO — ' " g N I 5 f i. •• »; e jn '-•So 7? S "H. «—. S* S _ »» 2. » 5« oo Bi o ll I ■ = Q N 55 2? H 133 ° s "S - v ■■ BiS. •i W» j 1! >r i 3 S S K =3ffl 5 — '-MOD S! E g' •d H1 (D P h! -^r: C/2 1-1 p cd' 9 v. — • -p =2. Vsako blago zaznamovano je z mojim varstvenim znamenjem. lekarna „znm heiligen Leopold" na Dniiaji, mestu. ii;i vojrln Plniikcn- in S|»iosrp|imxsr. priporoča p. n. občinstvu celo vrsto pravih zdravstvenih pripomočkov, kateri so v vseh slučajih kot izvrstni in pripomorejo do gotovega ozdravenja. ■HBI Na tisoče spričeval je na razpolaganje. ■■■■ >l«'iit IOii, i /■ v r-i 11 i |n-i|pi>iiini-fk Kit 7.i-lriili>c, ki tuili kr£u v»t:ivlju, tmli knt zo)iiiii tinkturi*, in Mtna vi..hi. IlO kr. l*oNl>»«lkori«Mii siiilki |>il.-, xn <>|> movii.Ic krvi o«l mv«t« Klizitbut«, kateri lahko »oniju, krv čistijo, tnr ho tmli jiii|iiiIiiitii iiiMkoilliivi, iumelino koriittni au kn liolc/.ni -tpoilujili tuluriiiili urifiinov, mrzlico, M pNIlO oruaimi' Itolit/.ni, /.14 kožni' in bolezni 1111 očoli, otroc.ii) boiMnl, ž.i'inkinc bo-li'/.ni, niUtnmi.io vn.iko Kitčunjo, K»tovi l/.vir ukoru vm-h bolii/.ni. Ti tvalki ho n:ijbolJHi in nnjcentijat iziloiok to vrnto. 1 zvitok, H šknlliic. I'JO rtvulkov, vrli.. 1 gld. y.i» vurNfv« vn«Ii oktiBli dr. Vramdatti (iiirilicH 1 ','l'l. .111 kr, Kolitrno iliitcčii otntn-cij:i lo kr. l*roti HNlini. iz Hnirnkovnuii bockii prsno cigiirntu, '25 koinuilov l ulil. Za «»«-i'nii« l>li tok) ilr. Cailelleva injekcija 1 cM. I«mIIi,«», KiHi'iitheuiH>rup 'i u\A. Xi» |»rMlie l>4»l«>iil, K(liiittl briirovkiie li«»ICMtl Iu Mkrofvljnu ii.ii'vi'u-Ui Aludiuiniilthriin tO kr., v posuda korjonuj oliliki 1 i_' 1 ■ 1. OO kr. Zi» po<<'ii|4> noj;. S:Uicil:iutiHiiitin ilO kr. Zli liottjttst. kii]>f«vliit) od Vinln 1 .-1.1. IO kr. Za j ino. Besom« Olroms HO kr. Zli lisii)«- in \hv liolivsii lin koži. Sto- ruku kremC HO kr. Zh otfklln«' In m m-, pnridkl unlvnrzslni i L . ,1.1- »ft kr. Zn trdimi«- po mllli In k«»Mt«>li In iTiimili/1'iii, iironiutični IlicIitgciHt 70 kraje. Z» lliiiiiorrlioi«l<> i/.lalo žilo 1. l(oynr's niHzilo 1 k1<1. «U kr. Zn kuni |an \f. M 11 x :t 1111 .■ 11 bonlionl za kašulj »O kr." Zli kiirt«' o«'«'hii, kurju ocuitui obročki »O kr. Zli llu|»ol«'ni'o iiiKiNku o<4liilil)«'ii|i->. «>l«snl, 1 ■ r t' 111. > 11 70 kr. Zli piiluclJonS) hii|i.. I'lilnralpurlili U Zli voli« moke. zobni »vulkl Ipil«) .hI Suliriurju tt!i kr. Zli lesko 1 sol>l«ii|o pri otrocih, oloktro- inotorlčui vratni trak 1 xlil. 50 kr. Zli ini'zliro. <'liiuiii-DrnK^si BO kr. Za vse tu neimenovane bolesti moremo priporočati p. u. občinstvu izvrstno spcciuliteto prijetnega okusa in oblike, ki gotovo pomagajo, kakor smo tmli pripravljeni na vsa vpraSnnja lakoj odgovarjati. Mi imamo tu.li veliko »Jogo toiletncga i» pai'luineiijsko»;a blaga in omenjamo spet lilo Killilo: l*rolI Ix|iikIiiii|I IiimIii proti luškimi. Ki Penilo 1 »!<<■ HO kr. Zn lini-Vllll.lt> Itis. tir. Callinaiiova lasna barva :l Kbi. in «'iii.|'h rcparatour 3 «1.1. Zn 4'i-iie 1» riiinenu isbc, Oduntin mazilu za zobe 70 kr. Zli Niiijt* In pt's'i'. Antispiloiua 1 uobl. 511 kr. iu dr. iiay«-tloii MntU-o 1 wltl. 40 kr. «'lipMlll«n Vini 1 tfld. IO kr. 4'lK'iirtttt) iz Oanubiit indica J -I.I l"tilt' rcul oni It- lii'L(«ia 50 kr., jiimantczni putciki AS kr. «lll i nit-l.ll ■<>!> kr. Ilr. tJolist-vi tt-illlul pnlvvr HI kr. Aiiiillit-rinovii listini votln od 1'oppn 1 Bld. Hi kr. lir. llvnlcrsiiv /.uliiil pi-nti ;{,"> kr. l.ieliiK'ov mesni ekNtrnkt ćutrt t'ttntu HI kr. Ikr. i'i'i'ir.'i-iiiuuoi 11 v.okiiii piiMtn 1 »M. •-;.-» Ur. ■■oltovil It.'m'tliiponiJitlti 1 uld. .tO kr. Dr. liro« not 11 pomnili! Zli olirillljl'* j■ j«- lllN 1 »Id. Priporpčanjo našo veliko zalogo parfumerij, mile /ajtei, pomad Itd. uaj-prvih pariških tirni. Salicil milo, najboljše in najcenejše inilo sveta, kos po 'J."i kraje. Čokolade francoskega društva od 60 kr. do 3 gld. funt. Pravi ruski čaj 1 glđ. \i funta. Zaloga vsakovrstnih instrumentov /.a ozdravljenje, kakor: klistiri, briz- palnice, zaveze (ta. Velika zaloga zobnih krtačic, šmink in drugih toiletnih priprav. Tudi opozoriijomo na i/vi-stua iinpintirana -T-ii-irL in itoei iiajllneje kakovosti: .llt-dot', velika (teklenles 1 uld. t litmipiiKo"'''- ruUkn iteklenios a k1<<. SI. .Illlieit, velika steklenioa 1 Kld. BO kr. .11 u tlel ril. i.dik.i »n-klt-nicu a «ld. T."i kr. i 'Iinlili.H, velika hti kleuioa 1 uld. 50 Ur. .>!tilti^ii, velii. i steklenica - uld. 75 kr. Nadalje izvrntni rialll. »tekleitiiM I «lil. IO kr. Jli preskrbujemp vsa naročila tukaj, kakor tudi v Herolimi in l'arizu brez vsako provizije proti originalnem računu. (412—«1) Razpošiljamo za poslane novce, ali \r.i proti poštnem povzetku. Izdate lj in urednik Josip J ur C i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".