MtoPOLIE S L O V E N S K O SE&Ž£$©Sa NA PI.DDA.T P F. H PATkltNOLU V’ fnOi‘ixi in« v* I>jufiljani 1841 . uiurffiiB PRIP01ESTI Sl SLOVENSKO y ? ? Ufa prodaj per Paternolli '? [J «S0&Sr8 1841 . f 'djl flMH Opombo IW o r edno skelite mnogo lepih pripo- uefti imeti, de Je is njih lepiga sadershan- ja ino hrumniga shivlenja nauzhite. Glej¬ te, tukaj imate sopel mnogotere pripovejii. V" Jpomin vam jih dam; vsemite ino be¬ rite jih. Najdli hote v njih zhudapolno v- ladenje boshje, najdli, kako vfmilen je Bog ubogih firot, ino kako Ijubesnivo On sa nje Jkerbi. Js njih pilila šare j dober ino brumen duh; is njih is vira, pojnemljiv isgled ponishnojti, pokorfhine, poterpesli- Ijivofti ino gorezlie ljubesni do vjmileniga Ozheta, kterije v Jv e tih nebefih .— Upam, de bom s' tim majhnim delam neklerimu vejelje Jtoril. elito!je jejlte ji ouettl (uqa toDu ! Joshef Sahakofhek m&M. ; -•»ti :V". .v \ sttiVi ' i;' -■ ■ o '.. v > \ 'i v ■ .tu ... 'i o v. . .lilhutff •• -v" ' ' s :h, i-,.-.-.* smnii'v>;S" s \ BI O U Vbodih lirot vfinileni Ožite* -- ®asm Tm SAasaar. 9 jiPeter, edin fin vbogih bogaboje- zhih ftarfhev, je ne dalezh od farne zer- kve v’ flabi jifpizi domoval. Peter, vef dober fante, je bil pridin, sveft ino fvojim flar- fhem vfelej pokorin. ( Starfhev perva fkerb je bila fvojiga otroka v’ kerfhanfkim nau¬ ki prav poduzhiii; satorej fo mladiga pob- zha, ker je fhe v’ sibeli bil, uzhili Boga fposnavali ino ga moliti. Predin fo mu ozhe ali mati kruhka podelili, fo mu po- kasali, de je ta, od kateriga vfe dobro pri¬ de, Ozhe nebefhki. Dobro fo vedli, de fe mlade glave ino mehkiga ferza vfe dobro ino lepo lehko * 6 prime; ako fe pa samudi, fe bode s’ bu¬ dim obraftlo, kakor sapuihena njiva s’ terir- jem ino s’ofatam, katera obdelana ni.— Po poldne eniga dne, ko fo mati v’ verni pridno delali, pride pobizh poln otrozhji- ga vefelja k’njim v’ vert; pa—kakfhino vefelje ima nad tako lepimi rbshizami! fhe nagledati fe jih ne more. Mati tolko vefelje pobizha nad rdsbi¬ zami videjozhi ga prav prijasno tako na¬ govorijo: « Ljubi Peter! kaj ne, roshize tebi dobro dopadejo; ali pa tudi vefh, kdo jih je safadil? » Peter. — Tega jes ne vem; morde fte jih vi safadili, ljuba mati! Mati. — Jes jih nifim safadila, am¬ pak eden je, kteri v’ fpomladi travnike ino njive lepo oselenl, roshize zhedno obla- zhi, ino vfo naturo osbivi, ino temu fe pravi Bog, ravno ta je tudi te rumene roshizhe tukej safadil. Peter .— Kaj—je Bog vfe roshize na fvetu safadil? kako je to mogozhe? Mati. — Ljubi nebefhki Ozbe ni fa¬ rno roshiz safadil, ampak on je vfe nare¬ dil ali Kvaril, karkolj vidifh: fdnze, me- fez, svesde, semljo; on je lamo rekel, naj bo, ino je bilo; sato Boga vjigamogozh- niga imenujemo. On tudi sa vfe ftvari modro fkerbi, on je naj dobroti] iv ji d. Kje- .7 gova preljubesniva fkerb nam osnanuje fonze rumeno, ki sa juterno sarjo is-sa gor perflje, fvetla luna , ktera na vezher prljasna is hribov perplava, bres fhtevila veliko svesd, ki fe tolikaj.n lepo na zlii- ftim nebu vtrinjajo,— osnanuje ptiza, ktera pod fhirokim nebam leta, pa tudi velika riba, ki fe v’ dnu neismerjeniga morja vali. Njega veliko fkerb nam osnanuje zher- vizhek, ki fe v’ prahu giblje ino kapljize juterne rofe napije, fhe lepfhi nam ka- she vfako sernze, ki fe v’semljo vershe, sgnije, fpet oseleni, ino veliko shlahniga fadu obrodi, Grosovimi blifk, ki fkos obla¬ ke fhviga, ftrafhni grom, ki maje nebefh- ki Itrop, pa tudi hladni vetriz, ki prijetno pihlja, nam osnanuje, de Ozhe nebefhki sa naf fkerbi. Peter. — Kaj ne, mati! ker jeBogfvfim. flvarem tako dobrotljiv, je tudi meni mi- loftljiv 1* Mati _Tudi tebi je on dobrotljiv; dal ti je shivlenje, sdrave ude, dal fkerbne Itarfhe; le po golt© na Boga mifli, na Ozlieta vfmileniga. Varuj fe vfelej hudiga, ino flori dobro, sakaj, Bog te povfodi vi¬ di, on je vedno per tebi r njega oko vfe vidi, ino .njega uho vfe flifhi, on je vfe- vedozh. — Mifel na prizhejozhuofl, na mi- loti ino na. vfigamogozhuoft boslijo fanta 8 preferzhno vefeli, vezhkrat fam per febi je miflil na dobriga Ozheta v’ nebelih, ka¬ ko modro on vladaje vefolen fvet ino ka¬ ko lepo oblazhi roshize na polju. — Ta¬ ko tudi vi ljubi otrozi ! fe vezhkrat fpom- nite na prizhejozhnoft ino vfigavednoft bo- sbjo.—Njegovi Itarfhi fo mu v’vfim bili pofnemajozh isgled brumnofti, ponishno- fti ino poterpeslilivofti, ifkali fo pred vfim otroku nebefhko kraljeltvo ino njegovo pravizhnoft. Petrovi ftarflii fo to lepo na¬ vado imeli vfelej na glaf moliti, ker fo tako prav poboshno pred jedjo ino po je¬ di k’ nebefhkim Ozhetu roke fklepali ino molili, prafha jih fant, kaj delajo ? Ozhe mu odgovore•• « Ker vfe, kar imamo, od Boga pride, je nafha dolshnoft, de ga sa dobrote salivalimo, to je: de Boga moli¬ mo. » Peter. — Jelite, de fe mu tudi jes mo¬ rem sabvaliti ? Ozhe. — Ja dolshen C, dolshen Boga hvaliti ino moliti. Peter .—-Kako pa imam moliti? Ozhe. — Pred jedjo vsdigni proti Bo¬ gu fvoje rozhize ino moli: « Blagoflovi f poshegnaj ) vezbni Ozhe ! fvoje dari ino naf, de jih bomo savsbivali h’ tvoji hvali vfaki zliaf, po Jesufu Kriftufu. Amen. Po jedi moli: » Hvalen bodi vezbni Bog, sa 9 dobrote fvojih rok, ki fnio jih savshili, ljubi Ozhe, profitu te, vfelej fe nafufmi- li! » Amen. Skerbni ftarfhi nauzbijo mladiga Pe¬ tra mnogo lepih molitviz. Svezher, kadar fpat grelli. mu pravijo, poklekni na ko¬ lena in o moli t6 vezherno molitev: « Bog vfmileni Ozhe! prav lepo te sahvalim sa vfe, kar fini od tebe prijel, odpufti mi, zlie fini te rasshalil. Daj meni, mojim ljubim ftarfhem, ino vfim fladko fpati, ino jutri sopet sdravim vftati. » Amen. Sjutrej, kadar vftanefh, moli: » O Bog moj Bog!tebi fe sbudim,ino te lepo sahvalim, de fhe shivim. Varval fi me nizojfhno nozh, vari me fhe denafhni dan , ino pomagaj mi, de bomvlelej tvoji fveti volji vdan.» Amen. Zhes dan pa tako k’ Bogu sdihuj; kadar delo sazhnefli moli: « Bog moj vezhni gofpodar! ti mi dafli to delo, k’ tvoji zhafti ga llprini svelto ino velelo. Le po tvoji volji vfe ftoriti prav shelim, ino fe vezhniga plazhila tam v’ nebelih vefelim. « Amen. — Kader delo dokon- zhafh sdihni: » Moje delo je ltorjeno r te¬ bi Ozhe je isrozheno, fveti blagollav ali sliegen delu daj , meni pa enkrat fveti raj! » Amen. Kadar uro llifhifh biti sdihni: « Bo- io di hvalen vezhni Bog, vfako uro, vfaki zhaf, sdaj ino na pofledno uro, Ozhe, uk¬ inili fe zhes naf! » Amen. Kadar obhajat gredo , poklekni ino moli: « Jesuf, ti sdravje bolnikov! daj holnimu fvojo pomozh, daj inu vredno prijeti tvoje prefveto refhno Telo, de mu bolesen ne k’ fmerti , ampak k’ sveli- zhanju bo. » Amen. Kadar flifhifh merlizhu svoniti, mf>- li: « Bog fe vfmili verne dufhe, ki je is tega fveta fhla, daj ji, de bo tam v’ ne- befih fveti raj vshivala! « Amen. Tako fo fkerbni ftarfhi fvojiga otro¬ ka she v’ mladofti v’ fveto zhednoft ino brumno shivlenje nagibali. Naj bo tudi vam ljubi ftarlhi ! najvezhi fkerb mlade ferza fvojih otrok v’ fveto zhednoft ino brumno pofliteno shivlenje nagibati. — ,Starfhev perva fkerb je bila pobi zha v’ fholo v’ uk poflati. Dobro fo vedli, de je boljfhi saftopnoft v' glavi, kakor v’ fkrinji slato ; sakaj premoslienje fe pome¬ te, kakor zeftni prah; kar pa zhlovek v’ ferzu noG ino v’glavi ima, mu noben tat, tudi nobena vjima ne vseme. S’ velikim vefeljem je hodil Peter v’ fholo, prav prid¬ no fe je uzhil. Enkrat, letni zhaf je bil, ko fo pod drevjem per fvetli luni vezlier- jali, in ko jim prepeliza vezherno pefem prijasno poje, sazhne Peter fvojim ftar- fhem pripoveft od egiptovfkiga Joshefa pripovedovati. Ozhe ino mati fta sveft.6 po- flufhala. Radar fant fvojo pripoveft prav po otrdzhje she dopove, mu feshejo ozhe v' befedo ino reko: « Glej , mladi Peter, kako modro Bog zhlovekove pote vlada ali vislia ! Js nevofldivofli savolj fanj ino pifane fuknje fo bratje Joshefa jeli zher- titi, ino mu ne morejo vezh dati lepe be- fede. ^klenili fo fvojiga brata vbiti, pa Bog, kdo ve njegove fklepe! nikolj ne sapufti fvojiga Ilushabnika. Ravno kupzi blis do njih pridejo, bratje Joshefa is vod¬ njaka vsemejo, ino jim ga prodajo sa dvaj- fet Rebernikov. Joslief britko joka, profi, pa nizh ne pomaga. Ptujzi ga pelajo na Egiptovfko, kjer je bil nedolshen v’jezho sapert. Pa Bog tim, kteri v' njega saupajo ino ga ljubijo, vfe k’ pridu oberne, tudi nedolsh- niga Joshefa v’ jezili ni posabii. Povik- fhan je bil, refhil je fvoje ino zelo deshe- lo od lakote. Oh, kako dober fl ti, Bog ! ino kako modro vfe vladafh!! — Ljubi Peter ! tudi jes ino tvoja mati fva she fla- ba, morde te bodeva kmali sapuftila; o tedaj le na Boga saupaj, on, ki je brum- figa, nedolshniga Joshefa is jezhe refhil, e nbo tudi zhes te vfmilil, ako bofh brum- 12 no ino bogabojezhe sliivel. « Te befede vbogiga fanta tako vnamejo, de fe milo joka, fvojo glavizo na materno krilo po- loshi, ino jokaje rezhe: » O ljuba mati, ino ljubi ozira ! faj fhe sdaj ne bofte vmerli, komu pa bote mene vbogo liroto sapulii- li ? » Ozhe tu fe Peter ufmili, ki she sdaj obshaluje pribodno sgubo , ino tolashijo ga rekozlie; « Ljubi Peter! le ne obupaj po najni fmerti, Saj je Bog vbogih firot vfmileni Ozhe; on te ne bo posabil; le svefto mu fluslii. » Bo naji Bog donef ali ju- tre k’ febi poklizal, pojdi k’ mojimu bra¬ tu Jsidorju; on bo tvoj ozhe. » Tak fo Petrovi ftarfhi povfodi per- loshnoft najdli, fvojimu fmu svelizhanfki nauk dajati. mMkmm i •> Tsamaisa®« Kar fo Petrovi ftarifhi odfvoje blishne fmerti prerokovali, fe je sgodilo. Le tri tedne fo fhe po tim njegovi ozhe shiveli. Peter ni bil per sadni uri fvojiga ozheta. Oh kakfhino shaloft obzhuti, kadar fvojiga l3 ljubiga ozheta na mertvafhki poltlji ( na parali ) mertviga sagleda ! gre tjekaj, ino milo joka in shaluje rekozh: « Oh ljubi ozlie ! komu Ite me sdaj sapultili; kdo bo v’ prihoduo sa me fkerbel, kdo me re¬ dil, kdo me tako lepo uzhil, kakor Ite me vi uzhili? Ntihnile lo sdaj vafhe ufta, kte- re fo meni tako lep nauk dajale. Terde l'o sdaj vafhe roke, ki fo meni toljkobart kruha delile. Merslo je sdaj vafhe ferze, ktero me je preferzhno ljubilo. « Pa — kaj bom toljko shaloval po mojim rajnim ozhetu ? Bog je ubogih Jirot vjmileni Ozhe. Na to ftopijo mati v’ liifho. Peter ,— O ljuba mati! povejte mi, kaj fo pa ozhe narozhili na pofledno ? JMati. — Rekli fo: « Saupaj na Boga, bodi priden, brumen, bogabojezh, vbogaj rad fvojo mater, ino moli sa fvojiga jraj- niga ozheta. « Peter na kolena poklekne ino moli: »Bog—vam, ljubi ozhe! vezhni pokoj daj, vezhna luzh vam fveti naj, v’ miri le pozhivajte, fveti raj vsliivajte! » Amen. S’ shaloltnim ferzatn je fpremil Pe¬ ter fvojiga rajniga ozheta k’ pogrebu; mi¬ le folse je pretakal, kadar je vidil njego¬ vo truplo s’ tesliko semljo sagrinjati, pa bersh fe sopet na Boga, na njegQvo fve- to previdnolt fpomni, ktera shaloltnim fol¬ se brifhe, ino jim tolashbo daje. Po po- 2 4 grebu gre v' zerkev, prav ferzhno je molil per fveti mafhi sa dufho fvojiga rajniga ozlieta, profil je vfmileniga Ozlieta nebefh- kiga, de naj le vfmili rajniga ozlieta sa- volj drage, drage kervi fvojiga ( Sina Je- sufa Kriflufa. Ena farna kaplja tvoje ker¬ vi, o nedolslmo Jagne Jesul! opere vfe madeslie rajnik. « — Po fveti mafhi gre Peter s’ fvojo materjo na dom; vezhkrat fe je fpomnil fvojiga rajniga ozlieta lepih naukov, vfak dan je molil sa - njih. Vezh¬ krat je tudi fhel na grob fvojiga rajniga ozlieta klezhat ino molit. — Ljubi otrozi! uzliite fe od mladiga Petra v’ teshavak ino nadlogah k' Bogu sdihovati, le v’ njega saupajte, ino tako bofte tudi vi tolash naj¬ db v’ shaloflnih dnevih. Molite sa fvoje rajne ftarfke, morde she imate ozlieta ali mater v'krilu matere zherne semlje po¬ kopane, naj njih grob vafba defniza vezh¬ krat s’ shegnano vodo poflikropi! — Petrova mati od prevelike shalofti kmalo po pogrebu rajniga moslia do fmerti sbolijo. Peter, ki fvojo mater perferzhno ljubi, je nozh ino dan per poftelji, ino jim liresbe. Sjutraj eniga dne, ker fo fe mati nekoliko bolfhi pozhutili, poflilejo Petra fpet v’ fbolo. Slialoften fant sazbne, ko je v’ famotni kraj v’ lef prifhel, fkos kateri pot do fhole pelja, jokaje tako mo- t5 liti: « O ljubi O z,h e nebcfhki! vse! G mi mojiga ozheta, proGm te, bodi ti moj Ožine ino vfinili fe vboge Grote, pofebno te pa proGm, ako je tvoja Cveta volja, bodi mi- loftliv moji revni bolni materi ; daj jim sdravje ! » — Komej de pofledno befedo isrezhe, kar ftopi neki ptujiz pred njega, ino ga prav prijasno tako nagovori: « Fan- ld ! povej mi, sakaj tako milo jokafh C » « Oh sakaj bi fe ne folsil, odgovori Peter, moja mati fo mi na fmert bolni, ozheta fo pa v’ kratkim pokopali ! Ptujiz. — Fantizb! kaj grefh morde po sdravnika? Peter. — Ne grem ne po njega, ker fva s’ materjo revna. Ptujiz. — Tukej imafh pobizh nekaj denarjev, pojdi k’ sdravniku ino kupi ma¬ teri sdi'avil. Peter fe sahvali ino gre fvoj pot, ptujiz pa tudi. Peter pride k’ sdravniku ino ga s’folsnim ozhmi sa boshjo voljo prd- G, de naj gre k' bolni materi. Peter ko¬ maj v’ jifpizo ftopi, she kashe materi de¬ narje vfmileniga ptujiza ino rezhe : Mati! sdaj bova she losliej sdravnika plazhala , veliko, veliko denarjev Gm dobil! Mati. — Kdo je bil tak vfmilen , de nama v' Gli pomaga ? Peter. — Neki ptujiz, ne posnam ga, mi je te denarje dal, rekozh: pojdi ino 1 6 Lupi per sdravniku sdravil sa fvojo bolno mater. Mati. — Ref je: « Kjer je kol nar- vezlii lila, tam je boshja roka narbolj mi¬ la. » Na to pride sdravnik, previdi bole- sen. ino najde mater v’ fmertni nevarno- iti. Dan na dan materi flabeifhi prihaja ino fposnajo blisbno fmert. Eniga dne, ko jim je prav flabo bilo, ino sbe prevideni s’ fv. sakramentam poklizhejo Petra k’ fmertni poftelji, ino ga rahlo tako nagovorijo : « Ljubi moj Peter! glej flaba Om, moja po- fledna ura fe perblishuje, sapuftila te bom. Rodi fhe v’ prihodno brumen, bogabo- jezh, ino fpomni fe po moji fmerti ve/.li- krat lepih naukov ino prijetih dobrot fvo- jih ftarfhev. Moli sa me ino sa fvojiga ozheta, tudi jes imam saupanje, de bom per nebefhkim ozhetu sa te profila. Sau- paj v’ teshavah ino britkoftih na Boga, faj je on vbogih firdt vfmilerti Ozlie ! « Te befede isrezhe , pogleda fhe enkrat pri- zhejozhe, vseme od njih Ilovo, blagofiovi fvojiga otroka ino-vinerje. O koljka je shaloft ino britkoft firote, v’ kratkim ozhe¬ ta sgubiti, sdaj pa preljubo mater ! V’fol- sah vtopljen poklekne na kolena ino mo¬ li: » O Bog! tudi mojo mater li vsel, tvoja fvera volja fe je sgodila. O ne sa- pufti me vboge firote; glej nimam ozhe- l 7 ta ne matere vezli, bodi ti moj Ozhe, kei* fi vfmilen. » — Na miši ftoji podoba sha- ioiine matere boshje, k’ nji fe oberne sdiliaje: « O premila mati fedem slialoft! ti ki s’ grenkim folsami rane fvojiga t Si- na vmivafh, bodi ti v’ prihodrio meja ma¬ ti, faj li vfmilena mali vbogili Grot. Prod pa tudi per Bogu, fvojim Sinu Jesufu Kriitnfu, naj bo miloftliv fodnik moji ma¬ teri ! » — Ljubi olrbzi! veliko lepiga fe snate naii- zhiti od mladiga Petra. Pcrvizh je vam lep pofnemljv isgledprejerzline Ijubesni do ftar- f/iev . Slifhali ite, de je Peter nozli ino dan per materni pollelji zhul, jim v’ bolesni Itre- gel, ino sa-nje Boga molil. Ravno tako Ite tudi vi dolshni fvojim ftarfhe pomagati, jim poftrezbi, ino sa-nje moliti, ki sa vaftoljko fkerbijo. Žele nozhi fo mati per tvoji sibeli, o nelivaleshen fin ali Ijzhi! zhuli, fo sravin tebe v’sibeli ino te dojili; fvojim ultam fo ozhe kruha pertergali, ino tebi podali; ali tedaj ne saflushijo, de jih sa fiogam nar rajfhi imafh, jim pomagafh , njih ftaroft s’ dobrotami podpirafh? Starfhi fo vam bili vafha roka ino noga, dokler nifte, otrozi! mogli hoditi, ne shivesha flushili; povernite jim! Pomagajte, ftreshite jim, fkerbite sa nje ino zhe jim nizh nemorete drugiga ftoriti, x8 faj molite sa nje. « Almoslme ino persana- flienja fvojiniu ozlietu ali materi Bog ne bo posabil, » ino jes rezkem de bo fedem- krat otrokam vfe povernil, V' djanju, v’ befedi, v’ poterpeshlivolti fpofhtuj ozheta, de te oblagoflovi ali posbegna, ino de bla- gollov ali shegen do konza per tebi ofta- ne. Ncfrezliin pa bode otrok, ki fvojo ma¬ ter shali. » *) Drugizh vam j e mladi Peter sgled po~ terpeshlivofti. Malo kteriga med vami ljubi otrozi! je toljka brilkoft sadela, kakor Petra. V’kratkim ozlieta ino mater sgnbiti, je veli¬ ka nefrezha. Pa vfe te britkofti je on volj¬ no preftal, ker je bosbja volja tako bila. Tudi vaf zhakajo enake britkofti, prifhla bo fmert, donef vam bo vsela ljubo ma¬ ter, jutre fkerbniga ozlieta, pa potolashite fe s’ tem: « Kar Bog ftori, vfe prav na¬ redi; njegova fveta„ volja naj fe sgodi. » Piifhla bo ura britkofti, lesbav ino nad¬ log, o ne obupajte tedaj, ampak voljno poterpite, faj G s’voljnim poterplenjem ne- befhko krono flushite! Jesuf vaf fam k’ voljnim terplenju opominja rekozh: « Kdor hdzlie sa meno priti, naj vseme fvoj krish na fe, ino naj hodi (volno J sa meno. Jes r ) Sir J, 9-10. '9 fim pot, refniza ino shivlenje. » O sade- nimo Tvoj krish, ino hodimo sa Jesufam in fpomnimo fe: « De Bog nafh Ozhe fhe smiram shivi, ino fvojo milo roko nad nami dershi. » Treljizh je vam sglcd terclniga sau- panja v’ Boga, ino v’ njegovo previdnoft. Kdo je tolashil vbdgo Groto v’ teshavah ino nadlogah , kdo drugi , kakor terdno saupanje v’ Boga ino v’ njegovo previd¬ noft, katerga terdno saupanje svelizhanfki nauk Jesufa Kriftufa podpira. Jsvelizhanfki nauk je njega tolashil, ino mufolsebrifal.isve- lizhanfki*nauk, fveta vera ga tolashi na grobu rajnih ftarfhev, ona ga uzhi bruni- no shiveti, ino frezhno vmreti. Satorej, fre- zhen kdor ohrani, kar Jesuf naf uzhi, fe svefto greha brani, kako frezhno on shi- vi ! Refniza, pot shivlenja, je befeda bd- shja, nam terplenje polajfha, nebefa nam odpre. —Ljubi otrozi! tudi vi nimate dru¬ ge tolashnize v’ teshavah, kakor tonebefh- ko prijatelzo fveto vero, isvelizhanfki nauk Jesufa Kriftufa; satorej fe ga dershite, ra¬ di ga vfelej poflufhajte, ino na tanko po taiftim shivite, ako hozhete k’ Ozhetu pri» ti v' fvete nebefa. Sveta vera tudi pod¬ pira ftabiga popotnika, de v’ dobrim ne o- maga, ino de v’hudo ne saide, ona kashe pot pravizhniga shivlenja , de fe zhlovek 20 ne strniti, ino ne grefhi, ona zlilo veku v’ najhujfhih temah pregreflmiga fveta lepo fveti, mu vefelje pollajfha, iuo shaloilni- ga rasvefeli. O koljki dobizhek, koljko pla- zhilo fvete vere! Peter vel’ boshji volji vdan fpremi Ivo jo mater k’ pogrebu, mertvafhki svon ji sadno pot v’ dolgo vezbnoft rahlo po¬ je. Na pokopalifhu sahvali pogrebze, de fo njegovo mater k’ pogrebi [premili, na grob poklekne ino moli: « O Bog! fkle- lijeno je bilo v’ tvojim neismerlivimu fve- tu, moje ljube ftarfhe k’ Tebi poklizati, bodi jim miloftliv, operi ino ozhifti jih od madesliev s’ fvojo prefveto kervjo, Je- suf vfmileni ! »— Po.vfim opravilu gre Peter s’drugimi na fvoj dom; neka Ita- ra babiza, teta mu je bila, je v’ priho- dno s’jim v’ bajtizi prebivala. On ne sa- more dalej v’ bifhizi fvojih rajnih Itar- fhev oftati, kamorkolji pogleda, ne najde drugiga, kakor slialoften fpomin fvoj ih lj ubih ftarfhev. Miša, per kateri fo mu rajna ma¬ ti kruh delili, dreva, pod katerim fo po¬ letni zhaf fedeli, ino ga lepo uzhili, po- ftelja, na kteri fo ozire ino mati vnrerli, ino od njega flovo vseli, vfe to je njemu shaloften fpomiu velike sgube. Sklenil je fvoje domovanje sapuftiti , ino k’ fvojimu ftrizu Jsidorju iti. Pa preden de fvoj pot naftopi, gre gofpod fajmofhtra sa fvet ba- rat. Gofpod fajraofhter, brumen ftarzhek, mu fvetvajo liiflio fvoji flari teti prebi- valfhe dali, ti pa, mu pravijo, flobodno k’fvojimu ftrizu pojdi; tolashijo ga tudi rekozh: « Ref je, moj ljubi Peter, ti fi v’ kratkim veliko sgubil; fvcjiga ozheta ino mater, pa le potolasbi fe, faj jih bofh fpet najd.il v’ nebelih per dobrim O/.hetu. Kjer kolji bofh hodil, ne posabi fvojih rajnih ftarfhev lepih naukov, bodi tako brumen, polerpeshliv ino bogabojezh, ka¬ kor fo oni bili, ino povfodi bofh frezho imel. Kadar bofh sopet v’ ta kraj prifhel, obifhi fvojih ftarfhev mersel grob , ino moli sa nje. » Peter fe sahvali sa lep nauk, kufhne jim roko, sahvali tudi fhol- fkiga uzhenika sa vfe dobrote, ino drugi dan sa rano ( sgodaj ) poda fe na pot k’ fvojimu ftrizu Jsidorju. STA svonozlivanjn, pofebno nevarni igri , sa¬ kaj per igri ino plefu fe veliko hudiga sgodi. Sramoshlivoft bo omadeshovana, ne- dolshnoli omedluje, ino vezhkrat fe sgubi. iOi Jmejte vfelej Boga pred ozhrni, ino fpomnite fe, de Bog vfe vidi, ino vfe ve, tudi valhe najfkrivnifhi milli. 11. Ohranite preshlahtno zhilloft, ino beshlte pred loternijo. Zhiftoft je najlep- fhi venez (kranzel) vfe lepote, ona vaf prijetne ftori pred Bogam ino ljudmi. Je- suf fam pravi: « Blagor jim, ki fo zhifti ga ferza, oni bojo Boga gledali. » 12, Varite fe lenobe, ktera dufho v 32 fkufhnjavah mori teh, kateri fe s’ delam ne branijo. Leni nima shive vere, ne pra- viga upanja, tudi gorezhe ljuhesni ne. Ve¬ ra leniga je mertva ker je nerodovitna, upanje njegovo je flabo, ker ne dela do- briga, ino ljuhesni ni v’ njem, ker sapo- vedi boshje sanizhuje. » Leni fo oblaki bres vode, jefenfke drevefa bres fadu, go¬ vori fv. Juda Tadej. » — Tako je brumen Jsidor fvojo dru- shino uzhil, ino k’ zhednofti nagibal, tako tudi vi ftarfhi ino gofpodarji ftorite! Vf- mileni Jsidor fkerbi sa Petra, koker sa fvoje laftne otroke. Pollal ga je v’ blishno melto v’ fholo, de bi fe prav dobro pifati ino brati nauzhil, tudi obrasovati ali malati ga je puftil uzhiti. •> ’ •> Svezher eniga dne, jefenfki zhaf je bil, gre brumen Jsidor fam na polje mla¬ do shrebe lovit, dolgo ga ni domu. Med tim svoni vezhno luzh, tershani ino bli- shni fofedje fe v’ tergi per krishu sbiro, kakor je ob fabotih navada bila, molijo 33 angelfko zhefhenje, po molitvi pa pojejo vezherno pefem, Peter je tudi s’ njimi pel. Peli fo: Ko voda zhaf naprej hiti. En din je fpet minil, O de bi jes prot vezlinolli Tud bolj prepravljen bil. Kdor brumen je, in voljno ftri Oprav'k, ki Bog mu da, Se velt fpr afhovat’ ne boji Tud’ nozh ne ftrafhi ga. Sprafhujem fe na tihim fam Na tihim, v’ prizh’ Boga ! Sim bil bres greha tle m tam ? Sim vbogal vfelej ga ? Sim dalezh prezh od hud’ga bil r* Sitn shalil kdaj ftarfhe ? Kaj dobriga fim fe uzhil? Al fim tud’ fpomnil vfe ? Kar mi vkasali ftarfhi fo, Al vfelej rad fim ftril ? Je frezha vboganje mi blo? Al fim prevseten bil? 34 Sim rad pomozh tud’ drugim dal?. Kar dobro je, rad ftril ? Se niGm shalit’ koga bal, Deb’ tud’ otrok le bil. Al more veft mi mirna bit ? Ak bi blo dan’ f mi vmret’,. Bi mogel jes v’ nebefa prit’ ? Vefelje s’ Bogam’ met? *) Komej de odpojejo, bersh gre Peter ftriza na polje ifkat, pa kak fe vftrafhi,. ker ga najde na tleh v’ kervi fe valati.. « Striz,sa boshjo voljo!kaj vam je, kdo vaf je ranil ?« prafha Peter. Jsidor rahlo odgovo¬ ri : » Hudishrebe meje ranil, o pomagaj por magajll« Peter vef objokan hiti v’ terg,. moshje fo fhe per krishi ftali, ino jih krizhejozh prod: « O mosbjel sa voljo boshjo vaf profim, hitro, hitro težite (hodite) s’ meno na polje, moj vbogi ftriz fe na fmert ranjen v’ kervi valajo, hudi shrehe jih je ranil. » Moshje bersh hitijo na polje, ino' najdejo, o shaloft! vbogiga Isidorja hudo ranjeniga. H’domu ga nefo, pa komaj, de je bil s' fvetim sakramentam previden, v- merje. O koliko shalo.fti ino hritkofti je *) Js pef. bukviz. gofp. X. Stanig, 35 so pet Petrovo ferze obzhulilo vkratkim fvoje ftarfhe sgubiti, sdaj pa fvojiga Jju- biga ftriza! ^Slie pet let bil je Peter po- ftrizh-ovi fmerti na njegovim domu. Veliko grenkih je moral v’ tim zliaft od fvoje tete poshreti, marfkatero hudo poterpeti. Eni- ga dne sa rano, ravno je fantek is moli- tovfkih bukviz juterno molitev molil, pride njegova teta Lisa jesna k’ njemu v’ jifpizo ino sagromi nad njim rekozh: « Poberi fvoje zape (zote) ino kar fvojiga imafh, ino pojdi G llushbe ifkat, dalej te ne mo¬ rem perhifhi imeti, ker farna otroke imam.» Peter shalolten fvoje majhne rezili pobe¬ re, sahvali teto sa vfe dobrote, ino gre od hifhe. Pa preden tifti kraj sapufti, gre na pokopalifhe (mertviflie) in na grob rajniga ftriza poklekne, moli ino sahvali fe sa vfe dobrote, po tim pa tako sdihuje: V’ grdbu mirno fe pozhiva, Krilo semlje naf hladi, Shalolt v’ grobu ne prebiva, t Serza sbelja le sgubi. Kar v’ shivlenju naf rasje V’ gr6b sa nami it’ ne fine. V’ grobu hladnim fe posabi Kar je shivim teshko blo; 38 porozlii, vftane ino gre fvoj pot naprej. Rmali od kapelze na drugi ftrani ftoji ka- salo, ktero fteso ali pot proti Novimugradu kashe; po tifti ftesi gre, prav fterma pot je Lila, mifle, v' Novimgradu flushbo dobiti. Zbes dolgo pride na gorazhino fterme pezhine, na palizo fe naflone ino s’ ftra- ham gleda vneismerljivo globozhino. t Stra- fhni valovi ihumezhe vode mu gro- so delajo, ino ga ftrafhijo!_, Pa kak fe vltrafhi, ker v’ globozhini lepiga konja bres jesdarja sagleda, sraven pa velikiga zher- niga pfa neko zhlovefhko podobo sa ro¬ ko is vode vlezhiti! (Poglej podobo fpre- di.) Kaj more to biti, morde je budi ko¬ nj fvojiga jesdarja v’ vodo vergel? « Hi¬ tro gre po nevarni poti v’ dolino, ino naj¬ de, o nčfrezha prevelika! nekiga gofpoda utonjeniga v’ vodi, Zherni pef, ker Petra sagleda, zvili ino pela ga k’ vodi k’ fvoji- mu nefrezhnimu gofpodu. Peter hitro uto¬ pij eniga sa roko prime, ino ga je hotel s’ vode potegniti, pa ni bilo mu mogozhe, ker je utonjeniga glava ino roka v’ kore¬ ninah drevefa sapletena bila. « O Bog! sdihne Peter, kako te bom jes refhil, ker fim preflab. » K’ frezhi pride neki kmet s’ vosam, oba ga komej s' vode potegneta, rahlo ga na vos deneta, ino ga pozhaf v’ Novigrad peljata. Peter 3 9 pelja sa bersde konja, prijasen kushek pa sraven vosa gre. — Pa kak fe vftrafhijo gradfhinfki, ka¬ der fposnajo v’ nefrezhnim fvojiga shlaht- niga gofpoda!! » Nefd ga v’ liifho, ino bersli pofhlejo po sdravnika. Peter, ker je slie vezbbart v’ bukvizab bral, kako fe imajo utonjeni ali vmorjeni oshiveti ino oftrnpljeni oteti, sazhne s’ boshjo pomo- zhjo utonjeniga oshivljati. On je tako s njim ravnal. » — Narprej je mertvinza nfta, shrelo ino nofnize od pen, blata ino pefka ofnashil, po tim ga s’ pomozhjo hlapzov tako poloshe, de oblizbje ino per- fi nishej pridejo, de loshej voda v’ fapni- ku natezhena fkos ufta ino nof istezhe. Obleko mu od shivota odparajo, ino ga prav rahlo na fogret modraz poloshijo, ga v’ toplo volnato odejo savijejo, ftopale (no¬ ge ) s’ kertazhami, ude pa s' kofmatino ali flanelo proti ferzu slahkoma. tako dolgo dergnejo, de fe je silila ali shilino ob- zhutilo. — O koljko je bdo vefelje Pe¬ tra, ko shilo biti obzhuti! De fe tudi di¬ hanje obudi, vseme Peter preresan zhebul ino riban hren, ino dershi mertvinzu pred nof, s’ laneno v’ vinfki jefik pomdzheno zunjizo uftnize, jesik ino mefo okolj sob dergne, ino s v’ olje pomozhenim perefam goltanez shgeta, dihne vezhkrat v’ njega, 4o ino preden de je sdravnik prifhel, je she mertvinez oshivel. Vfi hvalijo Boga, de je fpet shlahtnik oshivel, fofehuo pa gofpa. Na to pride sdravnik, previdi bolnika, hvali Petra ino njegovo ravnanje s’ utdnenzam, od kateriga modriga ravnanja mu je she prej gofpa povedala. V’ dveh urah po tim pregovori shlahtnik ino rezhe prav rahlo: « O Bog, kje (im!! Peter je hotel na¬ prej iti, pa gofpa mu rezhe: » O Peter! ne hodi od naf, tebe veliko plazhilo zha- ka, ker fi refhenik mojiga meni dragiga gofpoda. « V’ treh tednih gofpod osdravi, (gofpa mu je she prej rasodela njega ve¬ liko nefrezho ino kdo je njegov refhenik bil ) objame fvojiga refhenika Petra, ino mu sa plazhilo Novigrad v’laft da. — Ljubi otrozi! vidili lte, kako modro Bog vlada ali visha zhlovekove pote, ino kako vfe teshave ino britkofti, ako jih zhlo- vek voljno poterpi sa voljo Boga, njemu v’prid fo, kakor naf pripoved Petra vuzhi. Le tudi vi ravno tako v’ Boga savupajte, ino pofhteno, brumno ino poterpeshlivo shivite, kakor je Peter shivel, gotovo tudi val' Bog oh zhafu fde bres pomozhi sa- puftil ne bo; sakaj » Bog vfmili fe er fda je. 4 1 s a v i. Pavlovi ftarfhi fo bili revni delavzi p od terdiga saflushka fvojih rok fo shiveli, Vmerli fo mu, ko je fhe v' sibeli bil. Pav¬ lova dota je bila*, flaba sibel ino Habe pelnize. Sofedje eno nedelo popoldne pri¬ dejo k' bajtizi, v’ kateri je sapnfheno dete bilo, fvet de r s k at, ino prafhajo eden dru- giga: kaj bo sdaj firota šazhel, ino kdo ga bo redil ? Vfaki miluje otroka, kteri v’ sibeli od glada milo joka, pa nobeden 1’e ga ne vfrnili. Le farno Martin, neki re- vin bogabojezh kmet, ki je she prej pet majhinih otrok imel, fe zhes firoto vfrnili, ino obljubi sa—nj fkerbeti. Sofedje ga fvarijo ino pravijo: « Martin ! kaj millifh, ti she fam imafh veliko otrok, fhe tim nimafh kaj jefti dati. « On jim pa odgo¬ vori : « Miloftliv biti ino prav ftoriti je Bogu ljubfhi, kakor darovi; ino kdor fe firomaka vfrnili, ino mu kaj podeli, ta Bogu pofojuje, ino Bog mu bo obilno povernil. *) Nevfmileni fofedje Martinu sa * ') P«g- 19» 17- 42 pobzlia fkerbeti radi puftijo. Redil ga je y’ ftrahu boshjim, she v’ mladofti ga je nagibal ino vadil v’ delu, vezhkrat mu je rekel: » Kar fe v’ mladofti nauzhifh, S' tim fe na ftaroft perfkerbifh. » Pavle je vfelej sv4ft ino pokdren bil fvojimu redniku ; rad ga je vjbogal ino svelto delal. Bil je pobizh prav refeliga ferza, zhe je ravno vzhafi kruha ftradal. Kadar ni doma potrebniga dela imel, fhel je k’ drugim na delo; vfi fo ga radi ime¬ li. Vfe kar G je Pavle saflusliil, je fvoji¬ mu redniku dal; tudi kruhka G uftam per- terga, ino mu ga svezher damo prinefe. — O ljubi otrozi, tudi vi tako ftorite !! Martin, Pavlovi rednik je bil s’ vGm sa- dovoljn; vezhkrat je fvoje otroke opomin¬ jal, de naj bodo pridni, pofhteni in ea- dovoljni s’ tim., kar jim Bog da, rekel jim je; » Kjer je pridnolt gofpodinja, Boshji ftrah pa gofpodar, Tam je ljuba sadovolnoft Bogtt pofvezben altar. 43 Pavlu ni nobeno delo bilo prelčsh- ko; vfe je rad s’ vefeljem ftoril, ino Bog ga je povlodi blagoflovil. S’ vefeljem sa vfako delo prime, sraven £i pa sbvishga ino poje. Sjutraj sabvali Boga, de ga je obvaroval pred vlim budim, moli juterno moliiiv, po tim pa poje: Juterna pefem fantizha. *) Spet dan je tle in prezh je nozh, Jes fim v’ skivlenju fhe! Bog! dan je ftrila tvoja mozh, Rak’ ti fkerbifh sa me! Rdo vfaki zhaf sa naf fkerbi? Kdo nbzhi pokoj da ? Rdo trudniga rasvefeli? — Vfe pride od Boga. Ti hozhefh de fpet vid’ mo fo, Ti sk’vot in duh sbudifh. De fonze gor’ in doli gr. V. Stftttik. 44 Koljk dobriga mi vfak’ dan da, Kak. dober Ozhe je. Dobrota tvoja je, de fini; Bog! Ti sa me fkerbifh. O daj, de vfelej to le Urim, Kar Ti mi flarozhifb! S’ vefeljem tSzhem h’ delu it’, To boshja volja je. t Se hudga varvat, dobro drit’, Perpravuo 'mam ferze. Ti ljubi Bog! per meni fi, Ak’ ravn’ ne vidim Te, Me vidifh pak in llifhifh Ti,, Naj bodem tam al’ tle. Ak’ jes vefel po delu grem In fkerbno fe uzliim, Bogu dopadem, in ljudem, In ferzhni mir vdobiro. Tako je Pavle tudi s’ pefmami Boga zbaftil; prav dober pevez je bil-Vdala je v’ tim zhafu huda lakota ino dragota po desheli. Pavlovi rednik sazhne s’ 1’vo- jimi filo terpeti. Svezher eniga dne pride Martin vel shaloden is polja domu, ino 45 rezhe k’ fvoji drushini: « Raj bo, fufha ino vjirna nam bo vfo slietvo vsela, fhe femena ne bo, oh, s’ zhim vaf bom redil, s’zhim dazijo plazhoval! Poklekne pred boshjo marf.ro v’ hifhi inu moli: » O lju¬ bi Jesuf, moj Rog ino Gofpod! vfmili fe zhes naf, ino pomagaj mi, ker Cm v’ ve¬ liki lili. Vfmili fe, ne zhes me, ker fira grefhnik, ampak zhes moje otroke, ki bo¬ do, ako nam ne bofh pomagal, od glada vmerli. Na to flopi Pavle v’ jifpizo, folse ga polijejo, ko vidi fvojiga rednika tako milo k’Bogu sdihovati, poln terdniga sau- panja v' Boga, vfmileniga Ozheta, ga tolashi rekozh: O ljubi ozhe moj rednik! nehajte shalovati, prihodnoll je v’ boshjih rokah, ako ravno naf Bog, ki fino saflushili, sdaj tepe, bo pa drugobart nafhe rane sazelil, Profim vaf, potalashite fe, faj dober Bog vfelej shivl, ino fvojo milo roko nad na¬ mi dershi. On, ki roshize oblazhi, Ino ptizam jefti da, Tud’ sa naf, ki vboshtvo tlazhi, Shivesha dovolj ima- Skosi te befede Martin vef potolashen rezhe: « Ref je, kaj bom tako sdihoval, 4 6 faj je boshja roka mila, iuo Bog nafh mi- loftlivi Ozhe fhe smiram oftane, ako naf ravno tepe. Ptize pod nebam shivi, lilje (limbarje ) na polju oblazhi, tudi mene ino mojih otrok posabil ne bo. Kar on flori, vfe prav naredi, njegova fveta v61ja naj fe sgodi! — Drugi dan gre Pavle, pbl je, ako ravno je lazhen bil, v’ hofto der- va nabirat; ravno fo gradfhinfki na lovu bili. Ko tako samifhlen fuhi lef nabira, flifki po zhernim led ftrelzov pokanje, mladi sajzhek ranjen proti njemu hiti, ga der- mo pogleda', ino mertev per njegovih nogah obleshi. Pavle vef shaloflen pretuifhluje mert- viga sajza, ino rezhe: « Revzhik, fhe ti imafh fovrashnike! » Obfvojiti 11 gaje ho¬ tel, pa bersh fe fedme sapovedi boshje fpomni; « Ti nimafh kradi. S Rajfhi, pra¬ vi, hozhem glad terpeti, kakor pa kradi. — Ljubi otrozi! varite fe tudi vi tatvine, ino fpomnite fe vezhkrat fedme bbshje sa¬ povedi, ktera sapove, vfakimu fvoje pufti- ti, doriti, dati, vkradeno blago poverniti, ino dorjeno fhkodo popraviti. — Vserne sajzhika, ino gre, od kodar fe drelzov glaf raslega. Od dalezh she vidi velik ogenj, ino okolj njega velele drelze fedeti, prav shidane volje fo bili, peli fo: Poprej, ko fe dani, She ftreliz s’ pefami leti V’ planino ali v’ zherni lef, Vefelo ko na plef. Kak’ hitro pfe fpufti, Vefelo v’ gofho vfak’ sleti. Sdaj tu, sdaj lam salajajo Sverino gonijo. Juhe! sa pukfho prime roka, Po hribih glafno poka: pik, pak, pok. Poftojna smoti fe, Kjer ftreliz s’ pukfho frezhno gre: In svesde fe sazhudijo, Kjer njega vgledajo. Tud’ ferna fe boji Vifhave ftrafhne, kjer ftoji, ln kam pomeri s’ pukfhizo, Sverine padajo; Juhe! Kjer pukfho vcdigne roka, Po ftermih fkalah poka: pik, pak, pok. Kjer ftrela sabuzhi, V’ berlogi medved fe sbudi In jelen mifli v’ fkali fkrit’, Kaj more le to bit’? — Perlese tud’ lefjak 48 In mifli, kdo jo korenjak, De vfaka sver beslii; Kak’hitro sahrufhi? Juhe ! od fkale do potoka Germi in glafno poka: pik, pak. pok. Nar hitrej fhe sleti Js gnesda sajz kjer sabuzhi V' ufhefa ojftri mu ftrelaj, In mifli C. fkrivaj : « Oh kam bi fe le djal Deb’ re vesli sdaj fhe shiv oftal! » Sakaj po zhemur on vftreli, Gotovo obleshi. Juhe! kjer fproshi pukfho roka, Od llrela ftrafhno poka: pik, pak, pok. In ftrelza vefeli, De vfaka sver fe ga boji; Al tud’ Gofpoda fvojiga Nad svesdami ima. Sdaj mlad je in vefel, Al najde ga Gofpodov llrel. Sadene ga mogozhna fmert, Na semljo pade terd. Juhe! ne poje vezh, in r6ka Js pukfhb vezh ne poka: pik, pak, pok. 49 Pavel nefe sajza tjekej, ino ga polo- shi k’ nogam ftrelzov rekozh: « Tole vbogo sverinzhe je mertvo per mojih nogah oble- shalo, morde fte ga vi vftrelili? Na to vftane neki prav prijasen mosh šale po¬ dobe, knes ali grofje bil ino rezhe: » Hvalim tefant^, prav pravizhen femi sdifh, le tukaj k’ nam fe vfedi, jej ino pi s’ na¬ mi. « Lazhen Pavl ne da fe dvakrat pro¬ fili, bersh fe k’ njim vfede, je ino pije; prav difhalo mu je. — Ro je nekaj zha- fa tako s’ vefeljem jedil, fe sazhne folsiti. Rnes, ki je prav vfmileniga ferza bil; pra- fha fanta, sakaj tako milo joka? Fant jokaje odgovori: « O kaj bi fe ne jokal, jes imam tukej sadovolj jefti ino piti, moji ftarfhi pa doma kruha ftradajo, fhe ovfenjaka nimajo. » Skos tako vfmi- lenje ino ljubesen fanta do fvojih ftarfhev vel vnet knes rezhe, ki mu folse v’ ozlieh igrajo: « Tudi tvoji ftarfhi ne bodo v’ prihodno- kruha ftradali, le jej ino pi, ko- ljkor fe ti poljubi. » VfmilenF knes bersh poklizhe flusha- bnika ino rezhe: « Vfe oftanke obeda v’ korbizo poberi; sraven tudi dva bokala vina deni, ino nefi fantovim ftarfhem. » Rnes fanta tudi s’ duarji obdeli. Rdo je bil bolj vefeliga ferza, kakor Pavle, de je fpet fvojim rednikam imel kaj k’ domu 3 5o prinefti ! Prav lepo fe sahvali, knesu roko poljubne iuo rezke: « Vfe fvoje slave dni ne kom posakii vafhih dobrbt ! » — Pa kaj fe sgodi, o shaloft! komej pobizh v’ lef odide, kar pukfha pokne, ino kugla vkogiga fanta glavo sadene. Na dah na fmert ranjen fe Pavle fem ino tje v’ kervi vala vpijozh: « Joj mene revi vbogi!!”’ Vfi preftrafheni k’ njim hitijo. Vfmileni knes fam pobzhevo rano obeshe. Na to pride knesov fin Edmnnd, pa kako fe v- ftrafhi, ker sve, de ga je on ranil. Strel je kil na jelena namerjen, pa nefrezha! fanta sadene. Shlahtni Edmnnd jokaje rezke: « O Bog; koljka. nefrezha! nikdar ne kom pukfho vezh v’roke vsel, ako pobizh vmerje. Bersh vfmileni Edmund konja podhode, hiti jesdariti v’ blishno me- fto po sdravnika, .Pavleta pa na pol mert- viga v’ grad nefd. Pavle na poti milo sdihuje: « Oh moj ljubi ozhe, moja mati, kje fta?”’ Hitro pofhlejo po fantoviga ozheta, knes mn rasodene finovo nefrezho ino ga tolashi s’ tim: « fant bo she osdravil. » Sdej pelje knes shaloftniga Martina, Pavloviga redni¬ ka v’ jifpizo ( hifho ) k’ njemn, pa komej Pavle fvojiga rednika sagleda, ga she po¬ bara: « zhe je prejel korbizo s’jedjo ino pijazho. ktero fo mu shlahtni knes po¬ li ali.? 5i Prizhejozhi fe folsijo vneti od tolike fantove fkerbi ino ljubesni do ftarfher. ■— O ljubi otrozi! tudi vi imate morde revne fiarfhe, pomagajte jim, ino podpi¬ rajte njih revfhino s’ podporo milofti ino ljubesni; faj vam bo Bog vfe povernil. » — V’ tim pride Edmurid s’ sdravnikam; ta previdi rano ino rezher « Kevarnoft je, pa vender imam upanje, de bo fant o- sdravib » Dan na dan fe Pavle boljfbr pozhuti, ino v’nekih tjednih k’ vefelju grad- fhinfkim ino fvojih ftarfhev osdravi. Vf- mileni knes fkerbi v’ prihodno sa Pavleta ino njegove ftarfhe, dal jim je vfako leto shivesha sa potrebo, fanta je pa v’ fholo podal. Suzhil fe je pravdarlkiga ( doktor- f kiga.) Stari knes vmerje, ino v' teftamen- tu Pavlu isrozhi, ker je vezh gradov imel, prav lep grad Kamnik po imenu. Edmund shlahtni knes je njegov svelt prijatel bil. — Ljubi otrozi! glejte, kako modro Bog vladuje ali visha zhlovelove pota. Poter- pite tudi vi voljno v’ teshavah ino britko- ftih. ne posabite nikelj na Ozheta nebefh- kiga, ftorite vfe k’ njegovi zhafti, ljubite ga zhes vfe, ino fpomnite fe: de Kdor Boga prav svefto ljubi, Ta ne bo nikolj na sgnbil 52 Oshenil fe je Pavle, isvoljil C je v’ sakon Lojso hzher fvojiga rednika Mar¬ tina (bru mn a ino bogabojezha duflia je bila.) Siiivel je v’sakonfkim kanu mirno, brumno, poterpeshljivo, vfim je bil po- fnemljiv isgled. ^voje rednike je k' febi v’ grad vsel, ino je jim ftregel do sadne ure. — Vfmilen je bil vbogim, nobeniga vboshzhka ni bres daru spuftil, ino Bog ga je povfodi blagoflovil. — Glejte, kako modro Bog vfe vlada, kdo ve njegove fklepe? V’ teshavah iuo uadlogah je Pavle v’ Boga saupal, njemu fe je perporozbil, v’ njegove roke fe je isrozhil, rekel je vezhkrat: « Kar Bog ftori, vfe modro ino prav na¬ redi. » Satorej, Zhlovek! Ozheta fe dersbi, Prelepo sa tebe fkerbi, Kja roke nikar ne savershi, Vfe modro ino prav ona ftori. 53 bmhkdvasnhb s a m &mm ’ •> TiiiD&A HI&M2A* ’Na vboga dekliza fedi Nad reko, k’ mimo vre, Is lepih plavili nje ozhi Dol tezhejo folse. • Is roshiz spleta venez fi, In v’ vodo vershe ga: Oh, ozhe! brat!—Oh! kje (te vi? Kadaj bofta prifhla! — En shlahtnik ravno blisha fe, In llifhi nje vpitje, On vidi mile nje folse, To sgane mu ferze. « K.aj ljuba dekliza krizhifh? Tak sgodaj jozhefh she! Povej, sakaj britkolt terpifh, Bom potolashil te! « « ^Sirotiza pred njim Itoji, Mu rezhe: nje folse, * 54 Brilkolt, ki ji ferze topi, Le Bog odvseti ve! » Glej na mertvifliu krish itoji, Kjer moja mati fpi, In tle moj ozhe dol 'leti, In reka ga mori. Premozhna voda nefe ga, Moj Brat fe v’ njo fpufti, Saftonj, oli! vfa pomdzh je bla, Tud’ Brat fe s' njim Vtopi. Jes sdaj firota farna Cm, Ker vmerlo mi je vfe! In kadar zliafa kaj vdoBim, Se pridem jokat tle! — » « Ne Bofh jokala dalej fe, Jes zhem tvoj ozhe Bit’; Si Brumna vfa, jes pak ferze Ti ozliem svefelit! » — In h’ feBi v’ hifho jo sdrushi, OBlekc- shalolti Noliti vezli ji ne pulti, S’ vefelo jo smenji, Per miši pije s’ njim, in je Nedolshna dekliza, Bog verni tebi slilalitnik vfe, Kar vbogi (firoti) roka da! *) Trnirmi®« Kadar b’ konz shivlenja pridem, In slie grdbu blisbam le In, de vfhli fo dnevi vidim, In de pol she k’kraju gre-: Ozkem s’ vefelim ozhefam Gledat na fvet boljfhi tje, Sdihnit’ ozkem prot nebefam, Kjer moj ljubi Ozhe je! Szer bofh truplo ti faguilo. Bodefh semlja in pepel, Kar bofh v’ grobu mir dobilo Kterga nilim tukaj imel! Moja dufha bo sletela Tje zhes grob ino semljd S’ Bogam bo vefelje imela Gor, kjer joka vezli ne bol Od vefelja u vefelje Bog jo tamkaj peljal bo, Tam ni smot, ne hude shelje Ne terplenja, k’ tle je blt>„ ') Goip. V. t Stanik. 56 ' Vifokoit Boga Jposnati Jo nefkonzhno vefeli; Njega vekomaj vshivati, Vekomaj jo frezhno liri! SDStB&ftA 2OTI31Š)im 'm ■> 9 7 > « Almoshine ino persanaf henja fvojimu ozhetu ali materi Bog ne bo posa- bil. » Prip. 3. Shivela je v’ Japani *) neka prav po- boshna vdova vezb let v’teshavah ino na¬ dlogah. Tri prav pridne Gnove je imela. Hude leta pridejo, revfhina ino glad jih Itifka; verh vfe pridnofti kruhka ftradajo. Kraljeva poftava je tedaj prav ojftra ta bila: « kdor tata vlovi, ino ga deshelfki pravizi v’ roke da, dobi na roke veliko denarjev. » Sini premifhlaje, kako bi bilo loshejfhi toljko fhumo denarjev dobiti, fklenejo, de naj fe eden med trem po nedolshno tatvine da obtoshiti. Majnfhi *) Japan je imenitno zefavftvo v’ Asii proti Ion zimim is-hodu. med njimi bersh pervdlji, ino rezhe:« Jes rad vmerjem, de bodo le moja mati od glada refheni. » Bratje ga tedaj svesiiejo, ino ga sheno k’ fodniku, pred katerim fe fam tatvine kriv fposna. Bil je v’ jezho sapert, ino brata njegova dobita veliko fhtevilo denarjev sa-nj„ Preden fodno bifho sapu- ftita, grefta oba v’ jezho k‘jetniku, ga ob¬ jameta ino vsameta jokaje Ilovo od njega. Sodnik fe zhudi nad njih prijasnoftjo, sa~ pove fvojimu Ilushabniku, de naj gre fkri- vaj sa njima gledat, kam grefta. Ko domu prideta, bersh fvoji materi rasodeneta, kaj fta ftorila. Mati to saflifhat jokaje sdihu- je: «0 vi vfmileni, pa tudi nevfmileni finovi! Rajfhi od glada vmerjem, kakor pa od kervavih denarjev fvojiga otroka shiveti. Hitro netita fodniku denar nasaj, ino refhita mi mojiga fina is jezhe, ako je fhe shiv, je pa she vmorjen, o le grob mi fkoplita, po njegovi fmerti ne bom dol¬ go vezli shivela. » Slushabnik govorjenje fkrivaj potlnfhajozh vfe fodniku na tanko rasodene. Sodnik poklizhe jetnika is jezhe, ( miilil je ta, de bo sdej sadna sa njega ) ino ga isprafhuje, zhe je — ali ni tatvine kriv? S’veliko profhnjo ino shuganjem obftoji mladenezh fvojo nedolshnoft. Sodnik bersh prigodbo zefarju vediti da. Zefar fkos t6 poveft vnet, pohvali otroke savolj vfmilen- 58 ja iuo ferzhne ljubesni do ftarlhev, ino da jim dovolj shivesha do ftnerti. — Glejte kako modro Bog vfe vlada! She tukej na tim 1 ‘veti Bog otroke oblagodarnje, kteri sa fvoje ftarfhe lepo fkerbe; kakfhino pla- zlhlo jili pa fhe tam zhaka v’ prelepi de- slieli per dobrim Ozhetu! — Refnizhno-, « al m o.sli in e ino persanafhenja fvojsnu o- zhetu ali materi Bog ne bo posabil. » 'v ?iia 9 7 7 ^ « Nebefhko kralj eftvo kdo terpi, ino le tai- fti, ki ft kilo persadenejo, ga bojo do- fegli, » Jesuf Kriltuf. Dva bogabojezha fantka kerfhanfke vere komej petnajft let [tara, lta bila v’ leti 1648 po rojllvi Kriftufa Turkam v’ fushnoft prodana. Rrivoverzi lilijo oba s’ hudim mukami ali martram fvojo vero sa- tajiti, ino Maliomedanfke le prijeti. Fant¬ ka odgovorita.- « Raji vfe tiranfke martre preftaneva, kakor de bi vero satajila. Eni- ga dne obifhe eden fantkov drugiga, de bi fe v’ kerlhanfki veri bolj ino bolj vko- - m 5 9 renila, pa — najde fvojiga prijatela na tleh hudo ranjenga savolj fv. kerfhanfke vere leshati, hersh ga pobara: prijatel, ali fhe shivifh? — Rahlo mu odgovori: « Jes fini kriftjan, ino oitanem do fmerti. To sallifhat pade od vefelja pred nje¬ ga na kolena, hvali Boga sa fianovitnoft fv. vere, objame fvojiga na fmert ranjenga prijatla, ino njega rane kufhuje. Na to pri¬ deta gofpoda kerfhanfkih fantkov, s’ njima vezh drugih, ino eden teh pravi: Sakaj fmerdlive vade ino rane kulhujefh? On odgovori: Sato, ker v’ veliki zhafti imam vude teh, kteri savolj Jesufove vere terpe. Njegov gofpod na to ferdit poftane, ino vkaslie, de mu bo, ako ne bo Mahomeda bolj ljubil, kakor Kriilufa, uho odfekal. Fantek bersh vftane, vseme sravenftoje- zhim vojaku mezh, ino fi uho fam odre- she rekozh: Hozhefh fhe drugo imeti? Glejte, kako nebefhko kraljeftvo fdo terpil Eniga dne, poleti gre neki bogati- nez prav napuhnjeniga ferza je bil, na polje raft ino shetev gledat, ravno je so- 6o pet desh sazhel fhkropiti. Vef nevoljen s’ boshjo previdnoftjo ino s’ boshjim vladan¬ jem sazhne na polju prizho dragih koke- dov hudo Boga ino njega fldepe preklin¬ jati. Bog me ovari njegovo vfo kletiv po- pifati. Rekel je: Bog ne saftopi prav vla¬ danja kveta, jes {im modrejfhi ino vfe bol rasumim, kakor on; bomo ga mogli od- ftaviti__ Sakaj smiram deshuje, shito ne more dosoriti? Vli ga {varijo, panjih kvar¬ jenje nizh ne pomaga.— Komej nefrezh- nik kletiv isrezbe, kar sablikkne, ino-ftrela ga vbije. Bog naj te kodi!! Glejte, kako ojktro Bog khtraka ali kara kletiv ino pre- vsetnoft ! Varite ke kletve, bodite sadovo- Ijni s’ bo;ibjo previdnoftjo ; ne marmrajte soper Boga, ako vak nekrezhe sadenejo, ampak profite Boga, Ozheta nebefhkiga, naj nam da raskvetlenja, de bomo kposna- li, de nam na kvetu, ako Boga ljubimo, vke v’ dobro iside; de ke nauzhimo v’ shalokti ino vekelju, v’ krezhi ino nekrezhi, ke s’ ponishnim kerzam v’ kveto boshjo vo¬ ljo podati. Vke teshave, bolesni, hude leta, zhakna kinert, fo kkerbne pota boshje, ki nak k’ Bogu pelajo. V’ britkoftih le Bogu ke v’ roke isrozhimo rekozh: Kar Bog ftori, Vke prav naredi. 6i Mwatasr mm® 5 Shivel je v’ Asii v’ Kitajfkim zefarft- vu *) veliko let fkerben ozhe v’ revfhini ino briikoftih. Sedem otrok je imel, ino v’ zefarfki flushbi je bil. Hude leta pride¬ jo. glad jih liifka, njega majhen saflushek ni bil sadoft fam febe, sheno ino otroke preredki, nozli ino dan je fkerbel, kje bi dobil shivesha, kje dnarje, kruhka kupiti. Sila, pravi on, ne posna poftave. Gre ino obropa zefarfke saklade, vseme denarjev toljko, de febe ino fvoje preshivi, drugo pa pufti: Tatvina fe sve, in obfojen je bil, de mu imajo obe roke odfekati. Ozhe ra- sodene sheni ino otrokam fvojo saflushe- no fhtrafingo. Vil jokaje rezhejo: Oh, kdo naf bo v’ prihodno redil!! Narmajnfhi hzher ko- mej fedem let ftara pravi: « Ozhe, moje roke fo mlade, fo fhe preflabe sa delo, naj mi jih namefto vafhib odfekajo. » Gre mlado dekle k’ zefarju, ino ga tako nago- *) Kina ali Kitajfko zefarfivo je narvezhi deshel. Itvo v 1 Asii. Semlja je prav rodovitna, p a vender je v’ tiftih krajih taki glad, de jih pogofto vezh kakor fto tavshent od glada po- melje. G 6a vori: « Svitli zefar! fposnam sallusheno fhtrafingo mojiga ozheta, pa kdo naf bo v’ prihod.no redil, ako mu bofh roke od- fekal? Veliki zefar! glej moje blede ne- dolshne rozhize, vsemi ino odfekaj mi jih, le ozhetu bodi miloftliv. » Zefar fkos to- Ijko ljubesen otroka do fvojiga ozheta v- net, fe vfmili otroka, vllifhi njegovo pro- fhnjo, ino ozheta proftiga flori. — Ljubi otrozi! fkerbite tudi vi sa fvoje ftarfhe, pomagajte ino ftreshite jim, ino zhe jim drugiga fleriti ne morete, faj molite sa nje. Almoshine fvojimu ozhetu ali materi Bog ne bo posabil”, ino jes rezhem, federn- krat bo otrokam vfe povernil. bva. mm Ferdinand II. kralj Polfke deshele, je ravno s’ fvojim flushabniki na lovu ali ftre- lu bil, ko saflifhi v’ temnim logi glaf svonzh- ka; bersh poprafha flushabnike, kaj svo- nenje pomeni? flushabniki mu povedo: de duhoven gredo nekiga kmeta na fmeri bolniga previdat. Kralj bersh podbode kon¬ ja, ino kmali dojesdari do mafhuika, flo- 63 pi is konja, ino gre prav ponishno sa mafhnikam do revniga bolnika. Komej du¬ hovnik fvoje fveto opravilo opravijo,, (topi kralj k’ bolniku, mu roko poda, revniga bolnika potolashi ino ga obilno obdaruje. Duhovnik pa prizhijozhe tako nagovore: « Vefelite fe donef vfi, foiebno potola- shen bodi ti moj bolan prijatel; glej, frezh- na je tvoja hifha, dva kralja fta tebe do¬ nef obifkala, Jesuf Krifluf, kralj nebel' ino semlje, ino fvetli kralj Ferdinand II. Dva kralja, eden vlada zhafno kraljeflvo, drugi pa nebefhko. Ponishno je fpremil kralj — kralja nebef ino semle, pa fhe bol ponishoval le je Jesuf kralj vfih kra¬ ljev, ker je pod fireho grefhniga ferza prebivalfhe vsel, shaloitno dufho potrofh- tal, njene rane sazelil, ino jo s’ fvojim refh- nim Telefam nafitil. — Tako tudi more¬ mo mi floriti, naj she bomo na polju ali doma, kadar na ipoved posvoni, poklek¬ nimo na kolena ino molimo sa bolniga brata ali feftro, profitno Boga, de bi mu On miloll dal. vredno savshiti prefveto refhno Telo— sadno popotnizo v’dolgo vezhnoft, i 64 Mtmmm Neki tiranfki poglavar je po nedol- shno otrokam ozheta v’ jezho vergel. She petnajlt mefzov je bil nedolshen mosh sapert Dolgo v’ nozhi mati klezhe moli, pa tudi otroke moliti opominja rekozh : « Lju¬ bi otrozi! fhe vi molite ino perporozhite fe Tvojim angeljem varham ; oni fo nafhi najboljfhi prijatelj, naj ufmileniga Ozheta nebel hkiga profijo, de fe bo nedolshniga jetnika vfmilil. » Otrozi vbogajo. Najmlaj- fhi otrok savpije ino rezhe: « Mama; glej¬ te angeljze, kako fe fvetijo, ino kako hi¬ tro letijo — dirjajo proti poglavarjevi hifhi! She v’ hifho gredo. » Dete, pojdi fpat pra¬ vijo mati, fanja fe ti, k’ temu krivizhnimu poglavarju ne hodijo angolj d boshji. ( Shli fo fhli k’njemu, ” dete polerdi, nafhe profhnje sa ozheta fo hudimu poglavarju vedi ti nefli. Na to vf; fladko safpijo. Drugi dan poglavar fvojimu pifarju ino fvetovavzu rasodene fvoje zhudne fan- je rekozh: « Ramorkol fim fe nozoj o- bernil, neprenehama lini profhnje shene 65 ino otrok sa njih ozheta flifhal, tak dol¬ go nifmi imel pokoja, dokler hm obljubil, bersh kakor bo dan, jetnika ispultili. »_ Naj fe to sgodi! Kmali po tem je bil o- zhe is jezhe refhen, objame 1’vojo sheno mo otroke, ino vifoko (lovijo Boga ino angeljze varhe. — O tako perporozhirao fe tudi mi angeljzam varham, proftmo jib, naj naf varjejo, de ne grefhimo. ino de vfe fkufhnjave ferzhno premagamo. s® •s j Strah ino groša je na morji, kadar vihar ali burja vftane. ^Strafhne globozhi- ne fe odpirajo, kakor bresdni globoki, v- sdiguje valove, kakor hribe vifoke, ino fe na barko ali zholn podirajo; ftrahu ino nevarnofti na morji ni sa popifat, rel je: « Kdor moliti ne sna, naj fe na morje poda. » —Neki imeniten gofpod fe poda s’ fvojo barko na fhiroko morje. Ene dni po tim vftane ftrafhna burja na morji, barka fe she v ta p ij a. Vfe bogaftvo, vef 66 shivesh smezhejo v’ morje, pa ferdito mor¬ je fe ne potolashi. Vfi molijo ino sdihu- jejo k' Bogu sa pornozh. V’ ti veliki ftifki ino v’ lili vsame oblaftnik barke majhno nedolshno dete v’roke, ga proti ferdititnu ne¬ bu vsdigne ino poln savupanja kBogu sdihu- je rekozh: « O vfmileni Bog Ozhe ne- befhkilakofe naf grefhnikov ne vfmilifh, vfmili fe vonder tega nedolslmiga otroka, ino savolj njega potolashi jeso fvoje ojltre pravize, ino bodi nem miloftliv. » Na to ko bi trenil, fe je svedrilo, ino tihota zhu- dapolna na morji poftane. Sdaj vfi fpo- snajo boshjo mozhno roko, pokleknejo v’ barki na kolena, hvalijo ino vifoko flo- vijo Boga ino njegovo previdnoit, — Ta¬ ko tudi moremo mi ftoriti, v’ teshavah ino nadlogah le per Bogu pomozhi ifhimo, on nam bode, ker je vfmilen, v’ refnizi pomagal. Vlaki zhaf, fofebno v’ britkoftih al- dovajmo Bogu njega edinorojeniga ^ina, pokashimo mu njegove,prefvete rane, ino proGmo ga, naj nam savoljo njega saflu- shenja nafhe pregrehe odpulti, > •> ( Sveti Franzirhek Salesjan je v’Tvo¬ jim fheltnajftim letu ftrafhno hude fkufh- ujave imel, kterih fe ni mogel dolgo isne- biti. Bog je puftil zhes njega fkufhnjave priti, ( kdo ve njegove fklepe?)de fe ima uzhiti, kako mora flab s’ flabim ravnati. — Nozh ino dan ni pokoja imel, fvojo pofteljo je s’ folsami omival. Bal fe je, de ne bo nikdar svelizhan. Vef shaloften fe poda v’ zerkev, v’ fvoji veliki britkofti pred podobo Marije devize poklekne, sazhne grenke folse tozhiti, ino jo prav pobosh- no profi, naj sa-nj proli v’ nebefih pec Ozhetu; naj mu vender Bog po njeni profhnji le toljko milofti da, de bo faj tukej njega molil ino zhallil, zhe ga rav¬ no v’nebefdi ne bo flovil: Molil je prav ferzhno to molitev: « O premila Deviza mati Marija! fpomni fe, de ni bilo fhe nikolj flifKati, de bi bil kdo kdaj sapu- fhen, ki je k’ tebi pribeshal, fe tvoji pomozhi priporozhil, ino na tvojo pri- profhnjo klizal. V’ tim terdnim saupanji k’ tebi hitim, o deviz Deviza! pridi mi v’ 6 « pomozh vbogimu grefhniku. Mati premi¬ la ! ne saversi mojih befedi, ampak vflilhi me! » — Kakor hitro je to molitvizo o- pravil, fe njegovo ferze ovefeli, obzhuti fofebno pomozh Marije devize, ino tako je sadohil ljubi fveti mir pred fkufhnja- vo. Sveti Franzifhek Salesjan, je vfim po- fhemajozfa isgled, kako ino s’ zhim imamo fkufhnjave premagati; kje tedaj pomozhi ilkati. Satorej perporozliimo fe v’ fkufhnja- vah mogozhni profhnji Marije devize, ino hitro bomo obzhutili mogozhno roko do¬ bre ino vfmilene matere Marije. r Bliso imenitne zerkve Marija Loreta po imeni vellajo brodnarjL Vfi shelijo sju- tre fv. malho llifhati, ino fe Marii devizi sa pomozh perporozhiti. Hladnik med vfim pravi i Koriftno bi bilo jutre na god vnebov- setja Marije devize fveto mafho llifhati, p* komu bomo nafho barko isrozbili, de lur- fhkim tolovajem v’ roke ne pade, kteri is fvojih kotov na fvojih barkah na kerfhan- . . fke famotnize planejo, jih ohropajo, ljudi pomorijo, ali jih pa s’ premoshenjem s’ feb o v’ fushnoft shenejo. — Bersh fe ne¬ ki poboshni brodnar oglafi, Antona fo ga kihali, ino re/.he: « Jes fam fim sadoft m o z h en s’ pomozhjo Marije devize barko pred tolovajem braniti. » Polni saupanja na pomozh Marije gredo vG k’ fveti ma¬ lhi, le fam Anton v’ barki Itrasho dershi. _ Komaj, de odidejo, she od dalez.h vidi Anton tolovajfke barke na ravnolt proti njih barki veliati. Anton bersh v’ tolj.ki nevarnofti na fvoje kolena pade, ino prav ferzhno moli: « O Marija, deviz vlili De- viza! profim te, bodi moja mogozhna biarn- ba ob uri nevarnolti. t Spomni fe vfmile- na mati ! de ni bilo fhe kdaj flifhati, de bi kdo bil sapufhen, ki je k’tebi sdiho- val, pomagaj mi proti tolovajem fe vojfko- vati. Glej, premila mali! moji fobrodna- rji vfe sapulle, tebe vredno pozhaltiti, jes fam ftrasho dershim, ino fim jim oblju¬ bil s’tvojo pomozhjo, Marija! njih barko ovarovati. Refhi me mogozhna gofpa is rok tolovajev. » — Komej domoli, in hi¬ tro v’ sadni kerm barke gre, tolovaji fi she barko fvojijo, vseme poln saupanja na pomozh Marije mezh, ino odfeka ne- kimu tolovaju, ki je pervi sa barko pri¬ jel, roko. Tolovaj sbeshi rekozh: « Hitro 70 J besbimo, veliko vojakov je v’barki fkri- tih, shele nafvie pomorili, » Tolovaji bersh odveflajo. Na to pridejo od fvete mafhe, lirah jih obhaje, ko vidijo tolovaje od njih barke veflati, pa kmali le potolashijo, ko jim Anton vfe rasodene, kar iofebniga fe je v’ barki sgodilo, tudi roko odfekano jim pokashe, Sdaj vli fposnajo fofebno po- mozh Marije devize, pokleknejo, ino nji v’ zbali lavretanlke Litanije molijo. Tak tudi mi Itorimo !! V’ Zarigradu ali Konfhtantinopelni i- mel je neki slo premdshen jud glashute bliso fvojiga poflopja. Terdovratno ino o- fbabno je bilo njegovo ferze, Rahel nje¬ gova shena pa je bila prav dobriga ferza. Eniga famiga lina Ita imela, Benjamina po imenu. Benjamin je prav rad s’ krilt- janfkim fanti igral; tudi je njih kerfhau- fke nauke rad pollufhal, Eniga dne po fholi gre Benjamin s’ drugim fanti v’ zer- kev, ino savshije s’ njimi drobtinze fv. refh- niga Telefa. ‘j Aus Beiault - Berkastels Kirchen Geschicbte. 7 1 Otrok pride posnej domu, kakor dru¬ ge dneve. Ozhe velik fovrashnik kriftjanov prav hudo otroka ima. Dete, kako je she otrozhja navada, vfe s’ vefeljem rasodene, kje je bilo, ino kaj je prejelo. Mati pa na to reko: « Benjamin bo refnizhno enkrat kriltjan, ker je kruh Naj- fvetejfhiga she poku lil. » Pa_kaj le sgo- di?”’ Eniga dne gredo fkerbna mati po fvojirn opravilu od doma, ozheta hudaje- sa savolj kerrhanfke vere sidrni; per ti prizhi fvojiga otroka sveshe, ino ga v’ ra- sbeleno pezh v’ plamen vershe. fkerbna mati k’ domu pride, bara, ifhe, sdihuje po Benjaminu, pa niker ne najde ga. Po vlih uljzah melta, kakor sdivjaua sheufka hiti, poprafhuje, pa ni duha ne lluha od Ben¬ jamina. Žele fhtir dni ifhe povfodi sgublje- niga fina ino klizhe: « Oh moj fin Benjamin! kje G? kje fi? Sadnizh gre tudi v’ glaslru- te ifkat fvojiga otroka, sopet klizhe: » Benjamin! kje fi? kje fi ? — Velel odgo¬ vor llifhi: « O moja mati! tukej Cm v’ rasbeljeni pezhi v’ plamenu. » — Shaloft- na mati fe rasvefeli ino rezhe: To je pra¬ vi glal' mojiga otroka; morde fe mi pa fanja? ,Spet saflifhi snani glal: « Mati, ljuba mati! refhite me is plamena, v’ ra- 7 2 sbeljeui pezhi lirn ! Mali hitro s’ vfo mozh- jo vratc odprejo, per vlih krajih fhviga plamen is pezhi, ino v’ fredi plamena naj¬ de shaloftna mati fvojiga otroka. Dete bersh materi rokze poda, ino tako fvojiga otro¬ ka is plamena refhi. Sdaj fe materi ferze ohladi, v se m e otroka v’ roke, proti nebu pogleda, ino Bogu hvalo da rekozh: » O vfigamogozhen Bog! kako modro ino zhu- dno je tvoje vladanje, zhaft ino hvala naj tebi bo na vfe veke. Tudi mojiga otroka fi fkos fvojiga angeljza refhil, kakor tri mladenzhe v’ pezhi is plamena. » — Zhes dolgo barajo mati Benjamina, kdo te je v’ pezh v’ plamen pahnil ? Sami ozhe fo me v’ pezh vergli, sato, ker fim drobtinze mozhniga kruha jedil, pravi fante, pa ne¬ ka lepa, lepa gofpa me je vezhkrat s’ vo¬ do polila, ino kakor juterna rofa mi je bil hlad, ki ga je v’ fredi pezhi napravi¬ la; tudi jefti mi je dala. Sgodba zhuda- polna fe je kmali po želim meftu svedila. Veliko jih pride prafhat, kdo je Benja¬ mina v’ plamen vergil, kdo ga v’plameni pred fmertjo refhil? Fantek fam odgovo¬ ri ino rezhe: « Moj laftni ozhe fo me sa- volj saushitka prefv. refhniga Telefa, ker jih je jesa terla, v’ pezh v’ plamen vergli, pa neka preshlahtna lepa lepa gofpa me je v’ plamenu hladila, ino mi je jefti da- 7 3 la: moja mati fo me pa sa roke is pezhi refhili. *) Ogenj plamen fe me fhe ni dotaknil, fhe zhutil ga nifitn. » Skos to zhudapolno sgodbo vfi fposnajo fofebno mo/.h prefvetiga refhniga Telefa, ino ga vifoko pozhaftijo v' Podobi beliga kruha. Mati pa polna hvaleshnofti poklekne ino moli: « 0 moj Bog! velike zhudeshe fi nad menoj ftoril. Ti fi nveni fopet mojiga otroka dal. uzhifh me fposnati fam febe ino tvojiga Sina Jesufa Kriftufa, O moj Jesuf! kako bi jes tebe ljubila, ki me ta¬ ko ljubifh, s’ zhim tebi povernila tolko dobroto ino vfmilenje? Sama febe ino fvojiga fina tebi v’ dar pnnefem. » Mati ino fin fta po tem. ko fta she v’ kerfhan- fki veri prav poduzhena bila, sakrament Ivetiga kerfta prejela. Benjamin je duho¬ ven poftal, vfim je bil lep isgled brum- nofti ino ponisbnofti, sniiram je miflil na preshlahtno gofpd v' pe/.bi, jo je vifoko zhaftil ino flovil. Njegova narvikfha fkerb je bila, fvojiga ozheta k’ pravi veri fpre- oberniti. pa njegov vef trud je bil saftonj. Ozhe terdovraten oftane, preklinja sbeno fvojiga fina, Krittufovo vero, ino vfe kriftja- ue. Zefar nevoljen njegove terdovratnofti *) Leti preshlahtna lepa gofpa je bila Maria de- viza. 7 7 4 ino hudodelliva vkashe ga hndo martrati, pa—lhe vVfredi martre terdovratnesh pre¬ klinja Jesufa ino njega prefveto vero, ino tako riefpokorjen, kakor rasbojnik na kri- shu vmerje. O varite fe terdovratnofti ino takfliine nefrezhue fmerti!”” Sil jn8898iLGt •> .« Sadeni fvoj krish, ino hodi sa meno, moj jarm je fladek, ino moje breme je leliko. » Mat. n, 28-3o. Revna, prav bogabojezha vdova Ne¬ sita po imenu je eno lamo hzher, Lisiko, imela. Skerbna mati je slo shelela fvojo hzher v' kerfhanfkim nauku prav pod- uzlieuo. ino v’ ftrahu boshjim srejeno vi- diti; sam jo je dala neki brumni gofpe v’ ilushbo, de bi fe brumniga shivlenja ino lepiga sadershanja nauzhila. Lisika je bi¬ la šale poltave, pa fhe lepfhi dufhe. Ona ni porajtala. kakor drugi deklizhi na te- lefno lepoto, le fveto shiveti ino dufho s’ zbednoftmi lepfhati jo je narbolj fker- belo. Brumna gofpa jo v’ ftrahu boshjim redi, ino jo vezhkrat opominja, de naj v’ vfih okoljfhinah Jesufa fvet isgled polne- 75 ma, ino sanjim hodi.” Vari fe moja Lisika ne le farno prefherniga moshkiga fpola, jo gofpa fvari, termizh tudi sheufkih, kte- re neframno fe pogovarjajo, ena drugo Dahih rezin uzhijo. fvoje trupljo prevezli lifhpajo, fvoje dufhe posabijo, ino tako le grefhnimu fvetu dopadajo. Oh kaj bo is takih? grefhnize! Vari fe takfhnih to- varfhij bolj, kakor Itrupene kazhe; naj fvet rezhe, kar hozhe, zhe je Bog s’ tebo, kdo je proti ttibi, ino koga fe bofh bala?” Radar Lisika fpet na materni dom pride, bila je vlim isgled lepiga prav pofh- teniga sadershauja. Bila je ponishna, krot¬ ka, pokorna, poterpeshliva, .s’ vilnr sado- voljna, s’ eno befedo, po volji boshji je slovela.. Njeno modro sadershanje je pa drugim mozhno merselo, sazheli fo jo is nevofhlivofti fovrashiti, terzjalka fo jo ime¬ novali. Pa poterpela je voljno vfe te krivi- zhne befede po isgledn Jesufa Kriftufa, ino je v’ djanju pokasala, kakfhniga ferza je. Savolj lepih zhednoft povfodi flovi. Eni- ga dne po fveti malhi poklizhejo zheftivre- dni gofpod fajmofhter Lisiko v’ farovsh, jo pohvalijo savolj lepiga sadershanja ino jo barajo: Lisika, povej mi, kdo te jena- uzhil tako brumno ino fveto shiveti ? Lisika. — Hoja sa Jesufam. 7 ® Fajmofhter. — Kako pa hodifh sa Jesufam ? Lisika _ Sjutrej kadar vftanem, fe bersh fpomnim na Jesufa, kako ljubesni- vo ino poboshno on k’ fvojim Ozhetu mo¬ li, ino jes fvojo flabo molitiv s’ njim sdru- shim, iuo s’ Jesufam fklenjena Boga zha- ftim. Kadar delam, fe fpomnim na Jesu- fa, koljke britkofli je predal savolj mene, de me je od vezhniga pogubljenja odre- fhil. Zhe imam teshko opravilo, hitro na Jesufovo terpljenje ino fmert pomiflim, ino fvoje opravilo lahko opravim. Zhe fe hudo zlies mene.govori, tiho poterpim ino miflirn, la j je moj Jesuf ihe vezhi krivi- zo uedolshen terpeti mogel. Zhe me fovrashijo ludje, fe hitro fpom¬ nim na befede Jesufa, kteri pravi : (( Lju¬ bite fvoje fovrashnike, ftorite dobro tim, kteri vaf preganjajo ino krivo dolshijo, de bote otrozi nehefhkiga Ozheta. » Zhe imam lerplenje ino teshave, hitro pomiflim Je- sulbve befede, s’ katerimi me klizhe sa feho hoditi rekozli .• « Sadeni fvoj krish, ino hodi sa meno, sakaj moj jarm je fla- dek, ino moje breme je lahko. » Zhe (im nevoljna v’ fvojim (lanu, zhe me reva sa- deva, fpet hitro pomiflim na Jesufa, tudi on je reven rojen, terda (lama v’ jaflih je bila njegova polteljza,, flabe peljnize fo bile njegova odeja,. „ .. , 77 Zhe Gm nepoterpeshljiva v’ teshavab ino nadlogah, fpet flithmi Jesufa is l've- tiga krisha klizati: a O vi vfi, ki (te s' teshavami ino nadlogami obdani, ki tukaj mcmo krisha- hodite, poglejte na me, ali je bolezhina ino shaloft valha vezhi, ka¬ kor moja? » Zhe fe branim fvoj kri.s h sa Jesulam no G ti, fpet po mi (Tini na Jesufove prebodene roke ino noge, na njegovo- pre¬ sveto truplo, vsatnem fvoj- lahak kri.sh na ramo, ino hodim sa njim. Zhe grem k’ fpovedi, imam Jesufa pred ozhmi, kteri je mile folse ino kri prelil savolj mojih pre¬ greh. Zhe flifhim fveto mafho, darujem Bogu fklenjena s’ Jesulam s’ nekervavim daram vle fvoje teshave ino nadloge v’ od¬ pel hanje fvoj ih grehov, ino- grehov zeligai fveta, de bi jih Jesufova prefveta draga kri isbrifala. Zhe grem fpat, isprafham Svojo veli, obudim^ ferzhno grevnigo, fpom- nim fe na Jesufovo terdo poliiljo, na te- shek lef fv. krisha, na kteriin je on is gole ljuhesni sa me vmerl, Bogu fe v’ ro¬ ke perporozhim ino rezhem : « Ozhe! v’ tvoje roke isrozhim fvojo dufho! » Zhe me fkufluijave perlisno vabijo Boga sapu- (titi, molim ino zbujem nad febo po be- fedah Jesufa, kteri uzhi : « Zhujte ino. molite, de v’fkufhnjavo ne padete ! »Zhe vabi me fkufhnjava k’ pofvetnimu pre- 78 . grefhnimu velelju, hitro sazlmem premi- l"Iiljovati Jesuiovo terplenje, njegovo fmert fpomnim le njegovih beled' •• « Svet prei¬ de ino vfe njegovo poshelenje, kdor pa voljo boshjo (tori, oltane vekomaj. » Zhe me vahi fknfhnjava v’ (laho tovarfhijo, kjer fe nedolshnolt mori, flifhim fvojiga Ijuhesniviga shenina Jesufa Krihufa k’ meni tako govoriti: « Lisika ! kaj, me bo- defh sap trdila, ino fe v’ ffushbo pregreh podala ? » Jes pa mu odgovorim: « O moj Bog! vfmilen Odrefheuik Jesuf Kri- ftuf! nikdar te ne sa pulti m, sakaj per tebi mi je dobro- le v’ tvojim varftvu mirno pozhivam. Kaj bi sazheia, ko bi tebe sa- puftila, kje pomozhi ifkala, ker le v’tebi je mir ino vezhna dadkolt. » — Tako je brumna Lisa v’ vdh okolfhinah isgled Jesufov pofnemala, ino je fposnala, de ni vezhi tolashbe in prijetnolti kakor hoja sa Jesufam. Tako tudi mi borimo, ako ho- zhemo k’ Je s ufu priti; faj naf on fam k’ hoji sa febd opominja rekozh: « Kdor hozhe sa meno priti, naj vseme (voj krish ino naj hodi sa meno,, jes (im pot, refni- za ino shivienje. » 19 Ofem ino' dvajfet let je fveta Ljud- vina v’ hudi bolesni na terdi flaini v’ fvoji p o It el ji leshala. Js ljubesni do Boga je hu¬ de bolesni voljno poterpela, nam vfim is- gled poterpeshlivolti. V’ fvoji bolesni je vezhkrat sdihovala: « Gofpod, moj Bog Jesttf Rriftuft naj pofueniam tvoj fvet is- gded brithiga terplenja. Hvala naj bo tudi tebi sa terplenje, faj G fkos terplenje ne¬ bel hko krono Haski m.* « Ljudvina fe je v’ bmkoftih bosliji volji vfelej podvergla, fvoje terplenje s-’ Jesufovim flUenila, ino. s’ njim fklenjena tudi sdaj savskiva ne- befhko lladkolt. Slovela je savolj bram- uolti i«o poterpe-sblirofii tudi po dalnih krajih. Ravno je molila, kar pridejo trije rasvujsdaui vojaki, v' njeno. revno, bajtizo, jo hudo imajo,, po tlak jo vlazhijo, ino jo do kervaviga ranijo,, po. tem G roke vtni- jej.o r ino sbeslie. Shaloftna sgodba le kma- li sye, vojaki fo> bili k’ oj tiri kasni ali fhtrafiugi obfojeni, ona pa sa-nje prod rekozb: « Pulti te jih profie,, boshji pra- vizi ne bodo odlbli. » V’ refnizi, eden od treh fe je v’ mo¬ rji vtopil, drugi sdivjk ino > inerjo, tretji 8o na fmert sboli, jo sa odpufhanje prod, ino vmerje. Terpimo tudi mi voljno po isgledu ivete Ljudvine, ako ho/.hetno krono shiv- lenja prijeti, ktero je Bog teni obliubil, kleti savolj njega volno terpijo. O ne mer- nirajmo '/.bes terplenje, hvalimo Boga sa¬ nj, faj je nam v’ svelizhanje L Hvala Bogu sa terplenje, Ono pride is nebel'; De poilajfha nam shivlenje Kam pofhilja skaloll v moli Kadar slialolt naf obide, Nikdar ne obvupajmo; Saj sa deshjem fonze pride* Lepfhi fonze rumeno. Oh obrifh’mo folse mile, 4 Saj fo sblahtne jagode,. Ki nam bojo fpremenile t Se v’ nebefhke bifere.. & & S & &. d) t Stran. Nagovor . . . ,. 3 Peter vef dober fantej . 5 Petrovi jiarijhi vmerjejo .... 12 Peter na poti k' fvojirnu Jtrizu . . 21 Peter na Jtrizkovim domu. ... 27 Strajhna frnert Petroviga ftriza Jsi- dorja . 32 Peter v’ Novim g radi. ..... 37 Pavl . 4 1 Sdihovanje s a rajnim Jiarfhi . . . 53 Ne z/moji . 55 ,Sofebna ljubesen do Jtarjhev. . . 56 1 Sofebna ftanovitnoft v' kerfkanfki veri 58 Ozkima boshja fhtrafinga . . '. . 5 y Ljubesen ifhe Ijabesni ... . . 61 Dva kralja pod eno Jireho . . . 62 Angelzi najhi prijateli . 64 Varuzhka pred ne jrezko je Jerzhna molituv . 65 Maria pomozh v jkujhnjavah . . . 67 Maria hramba v' nevarnojti . . , 68 Sgubleno dete 7 Hoja sa Jesufam .7 Jsgled poterplenja. ...... 7 a 4 ■ ft { ' t v Af,