9 //letnik 21, številka 01, april 2015
Literatura:
- BerTHold , P. (1999): A comprehensive theory for the evolu-
tion, control and adaptability of avian migration. – Ostrich 70: 
1–11.
- Bruderer , B. & s alewski , V. (2008): Evolution of bird migra-
tion in a biogeographical context. – Journal of biogeography 35: 
1951–1959.
- BöHning -g aese , k. et al. (1998): Constraints on dispersal and 
the evolution of the avifauna of the Northern Hemisphere. – 
Evolutionary Ecology 12:767–783.
- PiersMa , T. et al. (2005): Is There a “Migratory Syndrome” Com-
mon to All Migrant Birds? – Annals of the New York Academy of 
Sciences 1046: 282–293.
- Pulido , F. (2007): The Genetics and Evolution of Avian Migra-
tion. – Bioscience 57(2): 165–174.
5
več z viškom pojava gosenic, ki so njegova glavna hra -
na. V Španiji so povzročile takšne spremembe zmanj -
šan gnezditveni uspeh te ptice.
Kakšna bo nadaljnja usoda evolucije ptičjih selitev? 
Žal spremembe pod vse večjim človekovim vplivom 
zahtevajo izredno hitre prilagoditve. Zato je vprašanje, 
ali se bodo selivke sploh lahko uspešno prilagodile v 
tako hitro spreminjajočem se in degradiranem okolju. 
Kot kaže, izgub ne bomo mogli preprečiti, lahko pa bi 
z ustreznimi varstvenimi ukrepi prizanesli marsikateri 
vrsti. 
Slovarček:
- evolucija: razvoj, spreminjanje živih bitij
- geolokator: elektronska arhivska sledilna naprava, 
ki deluje s pomočjo svetlobnega senzorja. Na osnovi 
dolžine dneva lahko ocenimo zemljepisno dolžino in 
širino. 
•
Prvi podatek o pojavljanju beloperutega krivoklju-
na (Loxia leucoptera), severnjaške ptice, ki gnezdi 
nam najbliže v borealnih gozdovih Rusije, je prav-
zaprav samec, ki je v muzejsko zbirko prišel 20. 
maja 1890. Ptico je ujel takratni muzejski prepa-
rator Ferdinand Schulz že oktobra 1899 v okolici 
Ljubljane in vse do maja prihodnjega leta je živela 
v kletki. Zaradi drugačne prehrane v ujetništvu je 
samec izgubil prvotno rdeče perje in je tako bolj po-
doben zelenkasti samici. Leta 1899 so bili v Evropi 
priča največji invaziji krivokljunov (L. curvirostra) 
iz severnih populacij, ki se v tolikšni meri ni po-
novila nikdar več. Množični jati krivokljunov so 
bili primešani tudi beloperuti in veliki krivoklju-
ni (L. pytyopsittacus). Primerek samca beloperutega 
krivokljuna iz Ljubljane nam priča, da je velika in-
vazija dosegla tudi naše kraje, ptice pa so se po inva-
ziji po Evropi pojavljale še vsaj kakšno leto ali dve, 
nekatere so morda celo gnezdile. Tudi pri nas? Kdo 
ve? Omenjeni primerek ni razstavljen in je shranjen 
v muzejskem depoju pod inventarno številko 6163  
(stara inv. št. 732).
foto: Ciril Mlinar Cic
IZ ZBIRK PRIRODOSLOVNEGA 
MUZEJA SLOVENIJE
Beloperuti krivokljun  
// Al Vrezec