ž
Splošno merjenje gazolina je še vedno odloženo. Predsednik pravi, da bi rad varoval narod, ne pa kavčuk. Izraža upanje, da bo narod rad doprinesel vsako žrtev.
S fronte pri H ar km u. Slika kaže, kako skačejo ruski vojaki iz tanka in hite v °}no linijo proti nacijem. Ravno pred njimi se je raz počila granata.
j 1,1 dneh oktobra se je za-8W preseljevanje slo-h ^ Prebivalstva na delte Save- četlliki so od-Lel!aje na pomoč nesrečne-
WT^ Med njimi ^
&c y an Majcen, narodni i dej^menit po svojih juna-(fanj^j.' ^radi katerih so ga 80 jr 1 Pijani in Nemci. cen 6mCi zvedeli> da je iVan JHtlvV hiši svojih staršev v u> so hišo obkolili in za-
htevali, naj se vda. Majcen je začel nanje streljati in je ubil štiri nemške vojake, sedem pa ranil. Nemci so morali prinesti metalec min, da so z njim porušili hišo. V ruševinah svoje hiše je ta junak našel smrt. Nemški častnik ga je dal pokopati z vsemi častmi in v svojem nagrobnem govoru ga je svojim vojakom postavil zavzgled hrabrosti in rodol jubnostu
K vojakom
Edward Verbič, sin Mr. in Mrs. Joseph Verbič iz 5107 Luther Ave. odide danes v armado Strica Sama in sicer k obrežni straži. Pozvan je bil nenadoma in ker se ni mogel posloviti od svojih prijateljev, jih tem potom vse lepo pozdravlja. Želimo mu vso srečo in zdrav povratek.
Danes bodo pobirali kavčuk
Lokalni skavti bodo danes popoldne pobirali od hiše do hiše star kavčuk. Pobiranje bo od 55. do 71. ceste, od jezera do Superior. Kdor ima kako stvar iz kavčuka, ki bi jo rad daroval, naj jo izroči skavtom.
Sina sta obiskala
A'nton in Mary Jerman pošiljata pozdrave iz gorke NoHh Caroline, kamor sta šla obiskat sina-vojaka Tonija.
* ^ je. "odtajala" ba-
'ashiwm alumini3
/lHci- ~~ Urad za vojno
■ W h '0 odtajal na sto ti_
1, svij a' aluminija, kav-«rialae in raznega drugega irije 'Ta material bodo in-' zdaj zopet lahko rabile.
: ^b!sk iz Penna.
, P*4 fjanx:?emu sinu Rudolfu ;ei 1545 E. 172. St. je
Albin £\bane> Pa- njeg0V i - r nJ egovih sta-,1 vide)6 v in znancev bi ga
e F ^ se ^asi na gor-Sl°vu.
obletnica
»tla v ob sedmih bo da-*a 2aCerkvi sv. Vida sv. «e v .Pokojnim Antonom &>ve s ^min 0Sme obletnice
>§eni» d« rti' Prijatelji so «1], 8e udeležijo.
II AMERIŠKA & DOMOVINA
'rnmmi ""S"	AMERICAN HOME	"Iff,
158	ftIfK6"'r.	CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JULY 8, 1942	LETO XLV. — VOL. XLV.
tonci so predrli rusko črto
Pci Poročajo, da so zavzeli važno mesto Voronež ter da so presekali zvezo med severno in južno, ^sko armado. Timošenko je začel z ofenzivo * na južni fronti in vrgel Nemce nazaj.
lTUR BO UDARIL ALI NA KAVKAZ, ALI PA NA MOSKVO
s H-ti	----
'tlerjeve oklepne divizije so v naglem pohodu presekale zve-
iiež' Severno in južno rusko armado ter zajele važno mesto Vo-železniški progi Moskva-Rostov. Ta železniška proga je 1dVna zveza med obema ruskima armadama.
šli reko Don.
Rusi poročajo, da se ruska armada umiče v polnem redu ter da prizadeva Nemcem velike izgube. Nemci so že poslali v zaledje šest vlakov z 247 vozmi, polnimi ranjencev.
Voronež leži 130 milj vzhodno od Kurska, kjer so pričeli Nemci s to ofenzivo. Glasom ruskih poročil imajo Nemci na tej fron-' ti do 200,000 mož, ki se lahko obrnejo proti jugu na Kavkaz, ali proti severu na Moskvo. Kateri je cilj Hitlerja, se bo kmalu pokazalo.
ali č >°m s0 se Nemci P0-jl0 .°2 severni Don, pa poroča
1:1 ^ichy, Francija, da je
>	ofai'¥ Timošenko z ogro-
Mi e?ZiV° na Južnem kriIu
1 na 6 fr°nte ter da je P°"
>	Clje nazaj čez reko Krasil tet«
leti aWerava Timošenko liliti ?6mško desno krilo in um ' konico pri Voronežu, da a nazaj. Radio iz Pa-I ftiil • JU^e' so Nemci že
i, J vzhodno od Voroneža. sicer „
Neža potrjujejo padec tanki'' ^ pa Priznavajo, da ; generala Guderaina pre-
JUNAšKA smrt slovenskega rodoljuba
V Egiptu so zdaj Angleži obrnili osiške čete nazaj
Kairo, 7. jul. — Vsled silnega pritiska armade in zračne sile se je moralo obrniti osiško južno krilo nazaj proti zahodu. Ameriški in angleški bombniki neprestano obsipljejo osiške dovozne linije z' bombami ter napravlja-jo veliko zmešnjavo med osiškimi četami.
To, da so se nemške in italijanske čete obrnile nazaj, kaže strah, da bi ne bile obkoljene. Osiška linija, ki je bila pri prodiranju v Egipt ravna od severa proti jugu, je zdaj zakrivljena kot ribji trnek, ko se je južno
krilo obrnilo nazaj.
■ .
Angleži dobivajo neprestano ojačenja na fronto, vendar pa vedo, da je sovražnik močan in da'nevarnost za Egipt še ni minila.
-o-
Češki avijatičar je zbil že 22 Nemcev
London. — češki letalski poročnik Charles Kuttelwascher je dobil te dni odlikovanje, ker je sklatil dozdaj samcat že 22 nemških letal. Imel je navado, da je s svojim letalom krožil nad nemškimi letališči v Franciji in Belgiji in napadal nemške bombnike, ki so se vračali z napada po Angliji.
—--o-
Pcuk o civilni obrambi bo v petek na West Parku
V Jugoslovanskem domu na zapadni 130. cesti in McGowan Ave. bodo v petek večer 10. julija, začetek ob 7:30, pokazane premikajoče slike o požarih in bombardiranju po Angliji. Predstava bo pod pokroviteljstvom Civilne obrambe za okraj Cuyahoga. Glavni govornik, ki bo dajal važna pojasnila, bo Mr. Pearse. Namen te prireditve je, da se naše ljudi na West P&rku pouči, kako se je treba vesti in varovati v slučaju zračnih napadov.
Kdo si ne želi vesele zabave ob lepem petju!
Vsega tega bo v veliki meri v nedeljo 12. julija, ko bo priredilo pevsko društvo Zvon piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev. Zvonarji vas bodo dobro zabavali in vam izvrstno postregli, kot je to njih stara navada. Pa zapeli vam bodo, da vam bo kar toplo pri srcu. Pevci vas bodo zelo veseli, če jih obiščete.
Pozdravi
Iz Tallahassee, Fla. pošiljajo pozdrave Mrs. Joseph Arko, Miss Jean Prime in Miss Rose Ban. Mrs. Arko je šla obiskat svojega soproga Josepha, ki je tam pri vojakih.
NOVI GROBOVI
John Dobritch
Sinoči ob pol sedmih je umrl John Dobritch, rodom Hrvat, doma iz Zagreba in stanujoč na 1546 E. 43. St. Bil je vdovec, star 63 let. V Ameriki se je nahajal 50 let, od svojega 13. leta. Bil je uslužben pri NYC železnici, prva leta v Col-linwoodu, zadnjih 16 let pa v Linwoodu. Bolan je bil samo 10 dni. Zapušča tri sinove in tri hčere: Louisa Vilson, John, Edward, Frank, Virginia Se-nay in Helen Davis. Bil je član društva Woodmen of the World, št. 159. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz hiše žalosti v cerkev Marijinega Spočetja pod oskrbo Grdinove-ga pogrebnega zavoda. Naj počiva v miru.
Frances Slapar
Po dolgi in mučni boleeni je umrla v Lakeside bolnišnici dobro poznana rojakinja Frances Slapar, rojena Opaškar, stara 63 let. Doma je bila iz Gorjuš, fara Dob pri Domžalah, odkoder je prišla v Cleveland pred 30 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, sinova Johna in Pfc. Freda, ki služi sedaj v armadi, dve hčeri: Frances Koporc in Josephine Melle, vnuke, brata Franka in Antona, sestri Mary ter Terezijo v Coloradi, brata Janeza pa v starem kraju. Stanovala je na 6724 Bonna Ave. Bila je članica društva Srca Marije in podružnice.št. 25 Pogreb bo v soboto dopoldne ob desetih v cerkev sv. Vida iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, 3016 St. Clair Ave. ter na Kalorijo. Naj bo blagi materi ohranjen trajen spomin, preostalim naše sožalje.
Victoria Blasko
V sredo po polnoči je umrla na svojem domu, zadeta od mrtvouda, Victoria Blasko, stara 58 let, stanujoča na 16015 Midland Ave. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen.
Agnes Vikovich
Včeraj zjutraj je umrla v St. Alexis bolnišnici Agnes Vikovich, stanujoča na 3028 St. Clair Ave. Bila je stara 53 let in je bila rojena v Prekmurju v Jugoslaviji. Njen soprog Stefan je umrl 1936. Zapušča sledeče otroke: Helen, Joseph, Mrs. Veronica Weisser John in Steve. Pogreb ima v oskrbi Gr-dinov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen.
-o-
Armada bi rada dobila > 400 zdravnikov od tukaj
Armada bi takoj rada dobila iz Greater Clevelanda 400 zdravnikov. Zdravniška zveza pravi, da jih je že kakih 300 v armadni službi in če jih vzamejo nadalj-nih 300 ali 400, bo civilno prebivalstvo zelo prizadeto.
Lepa slikovna predstava
Na cerkvenih prostorih poleg stare šole sv. Vida bo Mr. Grdina kazal nocoj zanimive filmske slike. Glavna slika bo "Triglavske strmine," ki je bila posneta na Gorenjskem. Potem bo slika, ki predstavlja žegnanje v Devici Mariji v Polju, slika zlatoporočencev Pan-geršič, slike iz osrednjega za-pada, nekaj vrtov in par porok. Začetek predstave bo ob devetih, če bo oblačno, pa še prej. Ce bi pa slučajno deževalo, bo predstava v šolski dvorani. Vse slike razen iz stare domovine, so v barvah.
Roosevelt svari narod, da bo vlada zasegla vsa zasebna avtna kolesa
Ameriška tajna policija je prijela 57 Bundovcev
New York, 7. jul. — Vlada je prizadela Ameriško-nemškemu Bundu velik udarec, ko je širom dežele aretirala 57 voditeljev, uradnikov in odličnih .članov te organizacije. Več od njih so obtožili, da so se hoteli izogniti vojaški službi in proti nekaterim so že pričeli z akcijo, da se jim odvzame državljanstvo.
šest in dvajset so jih obtožili, da so se hoteli izogniti vojaški službi in da so učili člane Bun-da, kako naj se izognejo vojaščini. Bundovce tudi dolžijo proti-ameriških aktivnosti. Vlada je trdno namenjena, da to organizacijo popolnoma razprši. -o-
Kdor bo hotel dobiti za avto nov del, bo moral prej izročiti starega
Washington. — Urad za vojno produkcijo je odločil, da ne moreti dobiti noben lastnik avta kak nov del za istega, ako ne izroči stari del. Odredba dalje ukazuje, da se ne sme pri avtu nadomestiti noben nov del, ako se starega lahko še popravi.
Vlada upa dobiti tako irazaj toliko materiala, ki se ga rabi pri avtnih delih, kolikor ga gre v nove dele. Po 15. avgustu bodo smeli imeti distributorj,i avtnih delov zalogo samo za 60 dni.
-o---
Senat je sprejel predlog v korist farmarjem Washington. — Senat je sprejel predlog, glasom katerega bi si mogli farmarji izposoditi 38 centov več na bušelj pšenice in 15 centov več na bušelj koruze, kot je pa danes tržna cena. Predlog je bil poslan v poslansko zbornico v nadaljno akcijo.
-o-
Lausche je ponudil 8c delavcem pri poulični
Clevelandski župan Lausche je ponudil unijskim uslužbencem ulične železnice 8 centov na uro priboljška pri plači, dočim za-1 hteva unija 12i/>c. Mesto bi stalo teh 8c do $800,000 na leto. Unija ponudbe ni sprejela in v petek se bodo vršila nadaljna pogajanja.
Odbor Naše zvezde Dramsko društvo Naša zvezda je izvolilo sledeči odbor: Predsednik Joe Vičič, podpredsednik Frank Cecelič, tajnica Mary Hegler, blagajničarka Mary Vičič, zapisnikarica Josie Medve-šek; nadzorni odbor: John Korošec, Frances Julajlia, Konrad Floss; Frank Kosten arhivar, Konrad Floss mojster odra.
K mornarici Frank Razboršek, sin Mr. in Mrs. Mike in Mary Razboršek iz 1092 E. 72. St. odide v petek k ameriški mornarici. Želimo mu vso srečo in pa da bi se zdrav vrnil nazaj.
Kuhinjska posoda
Grdina Hardware naznanja, da je dobila novo zalogo lepe emajlirane kuhinjske posode. Ogledate si jo lahko v izložbenem oknu.
Zadušnica
V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frančiško Znidaršič
Washington, 7. julija. — Predsednik Roosevelt je danes izjavil, da če se bo položaj poslabšal, da bo vlada prisiljena zapleniti vsa zasebna avtna kolesa v deželi. Pri konferenci časnikarjev je izjavil, da njegov namen ni varovati kavčuk ali gazolin, ampak narod. Izrazil je upanje, da je narod gotovo pripravljen doprinesti vsako žrtev, ki se bo od njega zahtevala.
A. F. of L. ne prizna ruskega delavstva kot svobodnega
Washington. — Angleške unije so si prizadevale, da bi se ustvarila nekaka zveza angleško-ameriško-ruskega delavstva z namenom, da skupno delujejo za vojni napor. Temu se je uprla Ameriška delavska federacija, ki ne prizna ruskega delavskega gibanja kot svobodnega, češ, da ruska vlada kontrolira in imenuje unijske voditelje in jim narekuje pravila.
Na drugi strani je pa ameriška organizacija CIO priznala rusko delavstvo sebi enako v vseh ozirih.
---—o--
Podmornica potopila jugoslovansko ladjo
New York. — Iz poročila mor-naršika ministerstva je razvidno, da je bila nedavno zopet potopljena jugoslovanska ladja v službi zavezniških držav. Dan • in kraj potopitve ter ime ladje ni sporočeno. Navajajo samo, da je bila ladja torpedirana, ko je poiskušala rešiti ponesrečence z neke norveške ladje, ki so se potem morali v drugo reševati in da sta izgubila življenje dva jugoslovanska mornarja, dočim so se ostali rešili.
-o-
Največja zaposlitev v
zgodovini U. S. Washington. — Delavska tajnica Perkins poroča, da je dobilo delo od srede aprila do srede maja 327,000 oseb. Vsega skupaj je danes zaposlenih v Ameriki 41,201,000 oseb. V tem pa niso všteti poljedelski delavci ali vojaki.
BIVŠI SUŽENJ UMRL, STAR 115 LET
Greenfield, O. — Tukaj so pokopali George Braxtona, ki je bil rojen v sužnosti in ki je trdil, da je star 115 let. Rojen je bil v Virginiji.
Ste oddali kavčuk?,
Ako še niste oddali starih predmetov, v katerih je kaj kavčuka, na bližnji gazolinski postaji, storite to še danes. Dežela nujno potrebuje kavčuk, ki se ga bo dobilo iz teh stvari. Dežni plašči, čevlji s kavčukastimi podplati, obrabljene vrtne cevi, avtna kolesa in sploh vse, kar je od kavčuka, oddajte. To lahko darujete, ali pa vam na gazolinski Postaji plačajo en cent od funta. Ako se bo nabralo dovolj starega kavčuka, potem ne bomo dobivali gazolina na kar-te.
Vrhovni izvrši uradnik je rekel, da se bo problem kavčuka in gazolina lahko razdvojilo ter dodal, da se ni še ničesar ukrenilo glede splošnega merjenja gazolina po deželi.
Mr. Roosevelt se ni hotel izjaviti, če misli, da se bo problem kavčuka lahko rešilo, ne da bi bilo treba vpeljati splošno racio-niranje gazolina. Rekel pa je, da če bi živel poleg oljnega vrelca in bi imel nova avtna kolesa in še nekaj istih v rezervi, ne'bi videl vzroka, zakaj da ne bil rabil avta za potrebne namene.
Glede zaplenitve avtnih koles od strani vlade pa ni hotel predsednik nič določnega izjaviti. -o-
Iz raznih naselbin
Sharon, Pa. — Tukajšnji The Sharon Herald je 21. jun. izdal posebno, prilogo za Slovane ob priliki slovanskega dneva. V tej prilogi je tudi nekaj člankov o zgodovini slovenske naselbine v Sharonu in o tukajšnjem slovenskem društvenem življenju.
Chicago. — Vnajnovejšem uradnem seznamu ubitih in pogrešanih pomorščakov na Pacifiku sta navedena med pogrešanimi tudi Paul Jurkovich iz Ci-cera, 111., in Joseph P. Zidar iz West Allisa, Wis.
Racine, Wis. — Dne 20. jlini-ja je po dolgi bolezni umrl Frank Slana, star 58 let in rojen v Brezovici pri Ljubljani. Tukaj zapušča družino in brata.
Buenos Aires, Argentina. — Dne 16. aprila je vlak ubil 14-letnega Pepeta Silvi j a Laha, ki se je vozil v šolo. Njegovi starši so doma iz Dornberga na Primorskem. — Franc Tolminc iz Hrušice pri Postojni se je 4. aprila hudo ožgal z nafto pri delu v tovarni. Nahaja se v bolnišnici. — Dne 21. aprila je tovorni avto do smrti povozil 49-let-nega Ivana Dubrovčiča od nekod v Istri, ko se je z biciklem peljal na delo. Bil je samski in ni znano, če ima tukaj kakšne sorodnike. — Sredi maja je naglo umrl Anton Boštjančič iz Radovljice, star 58 let. Zapušča ženo in dva otroka. — Zinka Milanov, znana oprena pevka, je 22. maja spet nastopila v opernem gledališču Coloni v Buenos Airesu. Prvi večer je pela v operi "Normi."
Važna seja • V četrtek zvečer ob osmih se vrši važna seja odbora Ameriško-jugoslovanskega udruženja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ves odbor naj bo navzoč!
Knjižničar gre v šolo
Frank T. Suhadolnik, načelnik javne knjižice, Norwood Library, je odpotoval na Columbia univerzo v New York City. Vpisal se je v natečaj za knjižništvo in bo ostal tam do srede avgusta.
f f
•117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland. Ohio.
NAROČNINA :
Za Ameriko in Kanado na leto $6,50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošta, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
83	No. 158 Wed., July 8, 1942
Neprestano moramo biti na delu
Malo nas je Slovencev, pa smo toliko bolj grčavi, delovni in razumni. Msgr. Vitus Hribar, starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki, je že opetovano poudarjal, da smo Slovenci tako razumni, da bi morali voditi vse Slovane. Nič ni pretiranega v teh besedah, dasi nočemo nikogar zapostavljati ali komu prednjačiti.
Toda, če se je tako mal slovenski narodni vzdržal 1400 let kljub neprestanemu zatiranju in decimiranju, je živ dokaz, da je Slovenec trden ko dren, pa živahnega razuma, ker drugače bi bil že stokrat podlegel. Močnejši narodi so že izginili s površja zemlje, naš pa še ni in tudi ne bo. Ni dovolj, da je človek samo telesno zdrav, da se vzdrži na površju svetovnih viharjev, ampak mora biti tudi duševno in srčno močan in čist, pa umsko spočit in bister. To vse ima v veliki meri slovenski narod.
Kar poglejmo svoje narodno gibanje tukaj v Ameriki! Daleč proč od dofha, sredi tujcev, pa smo si znali ohraniti tojiko našega, toliko svojega in to brez vsake pomoči izdoma, kjer so nas smatrali za nekako mrtvo emigracijo, da se moramo samim sebi čuditi.
S svojo žilavostjo in narodno zavestjo smo si pridobili tukaj velik ugled med Amerikanci in med drugimi narod nostmi. Druge narodnosti nas smatrajo za enega najbolj naprednih narodov. Gledati moramo, da si ta dober ugled to priznanje tudi obdržimo. Bodimo neprestano na delu, vedno na pozornici. Tistega, ki ne usmeri koraka z drugi mi, pomandrajo v pozabljenje. Pri vsaki priliki naglašajmo svojo narodnost, pri vsaki priliki stopimo naprej, da nas bodo videli in slišali. Kadar gre za ime in čast naroda, pozabi mo na medsebojne malenkostne prepirčke in nastopimo skupno. Masa šteje, posameznik nič!
Dr. Miha Krek ob obletnici vpada Nemčije v Rusiio
Podpredsednik jugoslovanske vlade je imel na london skem radiju sledeč zanimiv govor:
"Ob prvi obletnici napada na Rusijo bi Hitler v^resnici lahko proslavil dve svoji zgodovinski napaki. Nacional * socialistični voditelj je napravil prvo napako, ko ni znal oce niti ruske obrambne moči. Ta napaka ga stane več kot mi lijon nemških življenj. Nato si je Hitler opekel prste, ne računajoč na globoke temeljne razlike med vzhodom in zapa dom in ko je skušal uporabiti imperialistično geslo 'divide et impera,' je svet spregledal njegovo igro in videl da je Rusija napadena in Nemčija neizzvani napadalec.
Rusija brani svojo svobodo in svoje življenje. Njena borba je pravična, njena usoda je naša usoda. Borba in zmaga sta nerazdeljivi. Uspeh ali neuspeh bosta skupna. Tako so odgovorili Angleži, Amerikanci, Kitajci in vsi zavezniki.
Hitler.se je nenadoma znašel pred čvrsto črto svobodnih narodov. Leto dni neprestane borbe in krvi na prostranih bojiščih od severa do Črnega morja je samo utrdilo to vojno skupnost in ji dalo življenjske resničnosti.'Fanatična sposobnost ruskega naroda za svojo obrambo je postala vsem narodom zgled, kako se bojuje. Ruska vojska je predmet občudovanja, ki kaže, da je v ruski duši ostala ljubezen do matere zemlje in prepričanje, da je Nemec največji sovražnik, s katerim se ni mogoče pogajati. Njegova zmaga bi zp Rusa pomenila smrt in zato se ta borba vodi za življenje in smrt.
- Po drugi strani se v ruski vojski in v ruskem javnem mišljenju visoko ceni neomejena požrtvovalnost. Velika Britanija je poslala ogromne količine orožja, navzlic slabi opremi svoje vojske, da bi izpolnila svoje obljube, ki jih je dala Rusiji. Britanija je prevzela nase silne težave transporta po morju in po zraku. Vse to je ona pravočasno in temeljito izvršila. Vsak angleški konvoj, ki je v zadnjih mesecih prispel v Rusijo, je pomenil eno dobljeno bitko. Ko so se povečali transporti, je zraslo tudi zaupanje zaveznikov. Ta skupnost je danes podpisana v rusko-angleškem sporazumu. Kaj pomeni ta sporazum? Velike sile so se sporazumele, da bodo skupaj in sporazumno vodile vojno. Kar se tiče načina bojevanja, razdelitve orožja in vseh vojaških sredstev, je dosežen sporazum. Kdaj in kako bodo zavezniki odprli novo fronto za uničenje sovražnika — tudi to je v sporazumu določeno. Zraven tega bodo sicer mir sklenili skupaj, a vsako zasedno premirje ali mir je izključen. Zmaga in mir sta neločljiva. Načela Atlantske deklaracije postajajo enaka za vse zaveznike, ki bodo svobodno odločevali o svoji bodočnosti, veliki in mali. Noben med velikimi zavezniki se ne bo vmešaval v notranje zadeve drugega velikega ali malega, ne bo mu določeval obliko vladanja ali na|čel. Skupna politika k svobodi in za svobodo se bo nadaljevala v skupnem naporu za obnovitev Evrope še najmanj dvajset tet po vojni. Nova Evropa naj bo pravi izraz želja potlačenih narodov in skupna težnja Rusije, Anglije in Amerike, da bi bila Evropa obnovljena in da bi se s skupnimi sredstvi zagotovil trajen mir v njej.
Vse to je treba imeti pred očmi. Vse to moramo nepre-
stano ponavljati, zlasti v teh dnevih, ko hoče Hitlerjev reklamni stroj povečati dogodke na bojišču, da bi prikril obupno stanje, v katerem so se znašli ifašisti in naciji. Vedi-mo, da se vojna ne bo končala, dokler ne bodo zmagale Anglija, Rusija in Amerika.
Poglejmo naše zaveznike. Pozabimo kar nas razdvaja. Za veliki cilj zmage je treba velikega skupnega napora. Vsaka nesloga med nami je čisti dobiček za naše sovražnike. To temeljno prepričanje naj prežema srca vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se požrtvovalno združimo za ta veliki cilj in udarec, ki bo prinesel osvobojenje. Ta zgled sta nam dala London in Moskva.
BESEDA IZ NARODA
0 Zadružnem pikniku
Običaj in lepa Zadružna navada je, da pred vsako večjo prireditvijo obdrži svojo veliko razprodajo. To se dogaja ves teden pred nedeljskim piknikom na SNPJ farmi, kamor ste vsi vabljenj
Farma veste kje je, za one, ki ne vedo, naj služi naslednji kratek kažipot: Pojdite gor po Chardon Road na Route 6 in vozite po njem^dokler ne vidite papis SNPJ farme. Zadruga bo sama postavila svoj napis in glavno je, da je vožnja kratka, prijetna — ravno prav — nekako 17 milj iz Collin-wooda.
Nagradne listke se dobi v vseh trgovinah in dobili jih boste tudi na pikniku. Na njih je mala tiskovna pomota, to je, da se bodo dvigale ob 6. uri zvečer, popravljeno naj bo v toliko ,da bodo ob 7. uri, pa bo vse prav. Vredno je za vsakega, da seže po njih, kajti darila so nekaj, kar vsakdo rad vzame.
Kuhinjo oskrbujejo naše pridne čtanice ženskega odseka, ki bodo med drugim imele tudi pečene koštrune. Te so vabljene, da naj pridejo prav točno ob 10:30 v glavno trgovino, da se odpeljejo na prijazno farmo.
To je naša stran; vaša je pa ca, da vožnja je kratka, prijazna in da se boste-zabavali med prijatelji na prijazni, lepo urejeni farmi SNPJ, ker dobite vse udobnosti kot doma — da, tudi vodo. Nflker se ne boste počutili tako domači kot ravno tam. Dober prostor, domača družba in veselje mora biti popolno. Godba? I, seveda, da bo. Nihče drugi kot priljubljena Malo-vašičeva godba, ki bo igrala za stare in mlade.
Direktorij Zadruge vas vse skupaj najvljudneje vabi na ta piknik in se priporoča za vašo naklonjenost tekom razprodaje. Kot vedno, skrbel bo v prvi vrsti za vašo zabavo in zado-voljnost — ker tukaj se ne gre za profit, ampak za to, da se snidejo skupaj vsi zadružničar-ji, odjemalci, prijatelji in even-tuelni novi odjemalci in delničarji. Vsakdo je dobrodošel, da je le dobre volje in vesel med nami.
Za vožnjo je prepuščeno posamezniku, naj si jo preskrbi potom prijatelja v nedeljo 12'. julija za Zadružni piknik na SNPJ farmi.
Jos. A. Siskovich, tajnik.
Poročilo blagajnika JP0,SS
Dne 31. maja 1942 je bilo v blagajni slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora $20,284.62.
V mesecu juniju sem sprejel sledeče denarne prispevke:
Mr. in Mrs. John Sever, Chicago, 111., $5.00; Nick Movrin, Berwyn, 111., $5.00; društvo Marije Pomagaj, št. 176 KSKJ, Detroit, Mich., $10.00; Jos. Blatnik, $1.00; Frances Merhar, Jr., $1.00; Paul Madronich, 50 centov. (Zadnje štiri prispevke je poslal gl. tajnik KSKJ, brat Jos. Zalar.) Frank Gainer, Berwyn, 111., $5.00; družina Ca-pcuch, Berwyn, 111., $2.00; dru-| čina Frank ^urjevec, Berwyn, i Tli., $1.00.	*	|
Nick Povše, blagajnik lokalne podružnice jjt. 12 v Pittsburgh, Pa., je poslal vsoto $420.99. Prispevali so sledeči: Ameriški slovenski dan, $50.00; Rev. M. F. Kebe, $30.00; društvo št. 26 ABZ, $25.00; društvo št. 50 KSKJ, $25.00; društvo št. 81 KSKJ, $25.00; društvo št. 118 SNPJ, $25.00; društvo Orel, $15.00; društvo št. 12 ABZ, $15.00; društvo št. 15 KSKJ, $15.00; Matt Pavlakovich, ?11.00; St. Mary's Alumni Assn., $.10.00; St. Vincent DePaul Society, $10.00; doktor F. J. Arch, $10.00; F. J.. Kress, $10.00; Diana Magajna, $7.00; društvo sv. Družine, $5.00; društvo št. 665 SNPJ, $5.00; John C. Golob, $5.00; Theresa Lavrič, $5.00; Jacob Lavric, $4.50; Frank Alič, $4.00; Nick Povše, $4.00; Jos. Pavlakovich, $3.00; Jos. Spelic, $3.00; iLeopold Valenčič, $3.00; Po $2.00 so darovali: Joseph Bo-horich, John Borstnar, Jos. Bos-kovec, John Dečman, Mrs. Joseph Goldie, Mrs. Frank Gracer, Jos. Hrovatin, Anton Jordan, Sr., Anton Kambič, Marijana Kos, Joseph Kovačič, Jos. Kro-šelj, Frank Krosehl, Anton Seles, Anton Sprohar, George Sta-resinič, Leopold Tomšič in Geo. Vidina; Ignac Grablevic, $1.50; po $1.00 so darovali sledeči: Peter Adlešič, Vincent Arch, Mike Bahor, Matt Balkovec, Margaret Bobnar; Louis Boskovec, George Bubas, Mrs. George Bu-bas, Joseph Bubas, Mrs. Jos. Bu-fcas, Mrs. Jos. Kovačič, Joseph Cadonic, Mrs. Mary Cadonic, Rudi Celigoj, Mrs. Frank čič, Frank Colarič, Joseph Delac, Anton Dolmovic, Mike Delac, Anton Dolmovic, Joseph Filak, John Flajnik, Marko Franko-vic, Mrs. Mary Gasperic, Nick Gerdon, Frank Golob, Matt Iva-nic, Mrs. Angela Jankovich, Mrs. John Jevnikar, John Jur-gel, Paul Klun, Mrs. Paul Klun, Mrs. Mary Kobal, Vincent Ko-larčič, Jos. Kos, Mrs. Frances Koželj, Vince K osel j, Fred Kress, William Kress, Joseph Kroteč, Joseph Laurie, Jera Lo-kar, Joseph Mrinzelj, Nick Ma-rodin, Mrs. John Mihelič, Joseph Naglich, Frank Oblak, Frank Peklaj, Filip Progar, John S. Rogina, Anton Sadar, Mary Sardon, Jacob Saver, Mrs. Anton Seles, John Simončič, Joseph Snelar, Frank Spicic,
LIBERTY UMEfllOCS
George Stampehar, Nick Stare-sinič, Mrs. Joseph Strnovsek, F. J. Sumic, Adolph Tomsich, Geo. Veselich, Jacob Volker, Mrs. Za-vršek, Louis žigon in Ignac Zupan; 50 centov je daroval Joseph Evankovic. John Okroscek je daroval $6.00.
Frank Meglich, New York City, $2.00; Mrs. Joseph Radez, Richmondville, N. Y., $4.00; blagajnik lokalnega odbora št. 6, Ely, Minn, je poslal $143.00; (prispevatelji so bili priobčeni pod člankom "Kaj mi pišejo"); Mrs. Antonia Pozi, Johnstown, Pa., $5.00; John Habjan, (nabrano na shodu ministra Franc Snoja), $85.75; lokalni odbor št. 8 JPO,SS v Chicagu, 111., $740; Thomas Sveftlik, Chicago^ 111;:, $1.00; in obresti od naloženega denarja na Reliance Federal Savings and Loan Association of Chicago $65.57.
Skupaj blagajna dne 30. junija 1942 je bila $21,782.43.
Hvala lepa vsem darovalcem! Chicago, Pittsburgh in Ely so v mesecu juniju prispevali največje vsote. Ako ' bi bilo kako ime izpuščeno ali kaka vsota napačno poročana, kar se lahko dogodi pri prepisovanju imen ali pa tiskarski škrat napravi tako napako, prosim obvestite me o tem, da v prihodnjem poročilu lahko isto popravim.
Vsi lokalni odbori, ki imate denar v vaših blagajnah, prosim, pošljite ga v mesecu juliju, da bo glavna blagajna izkazovala večjo vsoto.
Leo Jurjovec, blagajnik JPO,SS. 1840 West 22nd Place, Chicago, Illinois.
vstajenjem harmonične skupnosti človeštva, kjer ne bo iz-koriščevanja, strahu in stiske."
Said a Boy Scout earned Anthony Gray,
"Gee whiz—about all I can
pay
Is a dime at a time
For Savings Stamps, but I'm
Going to own a Savings Bond some day!"
£ Eren root panalca will help »America defeat the Axia. Save than and boy V. 9. Savin«« Stamp, .a| Bond*.
0b obletnici nacijskega napada na Sovjetsko Unijo
Po posredovanju sovjetske poročevalne družbe "Tass" je minister g. Kosanovič poslal v Moskvo brzojav, ki ga je priobčil sovjetski tisk in ki se glasi :
"Skoro 25 let je človeštvo trpelo pod pritiskom nezaupljivosti med protifašističnimi narodi sveta in Sovjetsko Rusijo. Ni potrebno razpravljati o razlogih, kako je do tega prišlo. Dejstvo pa je, da je fašizem od tega nezaupanja živel in se v tem vzdušju najboljše razvija. Računajoč zlasti na globino tega nezaupanja je fašizem izzval to strašno vojno, ki je človeštvo postavil pred izbiro: ali borbo do konca proti silam zla, ali smrt v najhujšem suženjstvu in ponižanju, duševnem in fizičnem uničenju, kakršno je samo fašizem mogel uresničiti. Tu pa se je zgodilo nekaj, česar sovražnik človeštva ni mogel videti. Ko je fašizem 22. junija 1941 brez vojne napovedi napadel Sovjetsko Unijo, ni slutil, na kakšno silo je udaril in kakšna bo reakcija v človeštvu. Veličastni odpor narodov Sovjetske Rusije in udarci, ki pomenijo sigurno uničenje sovražnika, so iznenadifi svet. Uspehi ruske vojske na bojišču od 22. junija 1941 do danes so za vse človeštvo dragoceni. Ti uspeh? kažejo moč vojske, silo industrijskih delavcev in kmetov, požrtvovalnost ruskega narodnega odpora in globoki patriotizem njenih narodnih množic. Vendar mislim, da je najvažnejše za človeštvo in za usodo fašizma, da so ti uspehi odstranili usodno nezaupanje med demokratskimi narodi za-pada in Sovjetsko Unijo. To je največji re*zultat ruskega odpora. )
"Danes je vsak pošten anti-fašist srečen, da so zavezniški narodi pod vodstvom Sovjetske Unije, Združenih držav in Velike gritanije združeni v iskrenem naporu, da se uničijo sile zla in da v bodoče fašizem ne bo živel od napak, kakršno je nezaupanje med žrtvami fašizma. To kaže, da se bo vojna končala ne samo s smrtjo so-' vraž ni k a človeštva, temveč :
Izvirne vesti iz nacijskih in drugih virov
"Obnova," Beograd, 26. maja : priobčuje dopis iz Niša, ki pravi, da se "komunističnega gibanja" v Srbiji ude^luigtudi Dragoljub Jovanovic profesor beograjskega vsei^^ča in med voditelji zemljoradni-škega gibanja v Jugoslaviji. Dragoljub Jovanovic je za središče svoje aktivnosti izbral teritorij med srbsko in bolgarsko mejo. V teh predelih je zbral ostanke "komunističnih" čet, s katerimi se bori na Švrljigu. Zdi se, da je sedaj središče gibanja na hribu Babin Zub. Organiziral je veliko število napadov na švrljig in bližnja mesta. Z njim je tudi odvetniški pripravnik Milislav Ignjatovič iz Niša, ki je zakrivil neštevil-na zločinstva. Zdi se, da je z Dragoljubom Jovanovičem tudi manjša skupina "komunističnih" intelektualcev . . . *>
Havas, 22. maja, iz Rima: "General Armellini, komandant italijanske armije, je poslal diviziji Bergamu, ki je v Jugoslaviji dnevno povelje. V njem general čestita četam k hrabrosti, ki so jo pokazale pri čiščenju terena nekje na Balkanu.
Veliki spopadi so bili na pobočju Mosorja, kjer so upornike izgnali iz votlin, v katerih so se skrivali. Pri teh operacijah so se odlikovale črne srajce bataljona "Squadristi," kateri so čeprav obkoljeni od mnogo številnejših oddelkov odbili vse napade in razpršili sovražnika
Opomba: Planina Mosor se dviga v neposredni bližini Splita. "Squadristi" so znani po strašnih zverstvih v Istri in za
časa civilne vojne v Španiji. *
"Tribune de Lausanne," 28 maja: "General Mihajlovič je član jugoslovanske vlade v Londonu in jugoslovanski vojni mi nister. Nase je prevzel odgovornost, da se bori do konca, da
i visoko in odločno ponesel zastavo južnih Slovanov. To voj-ho zasede, hitrih in naglih napadov olajšuje hribovitost ozemlja in pomanjkanje dobrih prometnih zvez v prostranih krajih stare Srbije, Bosne in Hercegovine. Ta borba se vodi že več kot leto dni. Sile osi-šča so prisiljene držati tam veliko število divizij, ki bi bile dragocene na sovjetskem bojišču. Iz tega stališča prehaja akcija generala Draža Mihaj-Joviča čisto sama po sebi v okvir vojnega delovanja zaveznikov. Po italijanskih uradnih statistikah je razvidno, da je pla-niska vojna fašistične Italije imela v zadnjih mesecih na jadranskem bojišču velike izgube. Uboj prefekta Oraci-ja in njegovega spremstva kaže, da so ostanki nepremagane jugoslovanske vojske navzlic vsemu prizadevanju sovražnika še vedno v borbi. Pomirjevanje prostranih pokrajin, ki pripadajo jugoslovanski državi, postaja zelo težko in dolgotrajno delo. Jugoslovanski odpor povzema tradicije četnikov in komitovj, ki so desetletja izpolnjevali strani zgodovine balkanskega
polotoka z legendami.
*
INB, 25. maja: "Ravnateljstvo hrvatskih železnic sporoča, da je ustavljen železniški promet Glina-Skakavac, ker je treba Kordun očistiti upornikov,
ki jih je kraj poln."
*
"Hrvatski Narod," 26. maja: "Po ukazu zagrebškega župana Ivana W. Vernerja je Beograd-ska ulica dobila ime ulica Zmaja Husejina Gradaševiča, a stari trg Vojvode Putnika je dobil ime po padlem vstašu Stipe Du-jiču."
i .
rj
^rrjF afpai
___________________
Zdaj, ko smo slučajno in grede v vojni, bom eno zapi od presvetlega cesarja Fran' ki je bil, kot pravijo, dober jak, samo generale je i®® muh.
Francelj se je pripravlja' vojsko in začel je premišlja kateremu svojih generala zaupal vojsko. Res je, da lepe generale, si je mislil F celj, vedel pa je, da so veči' najbolj hrabri, kadar trk* čašami šampanjca, ali pa $ defilira pred njimi arma$ zvoku strumne koračnice. F Pa je cesar sklenil, da If svoje generale preskusil gnal njih hrabrost. Pr'h jim bo veliko pojedino in p|( pojedini se bo zadeva razčf Poveljniku straže pred <% sko palačo je ukazal, naj A čno ob enajstih dopoldne ^ s topom'. Nič drugega! f, pazi naj, da bo oddal str^( tančno ob enajstih.
In cesar Franc Jožef je |j prijazna vabila svojim # lom na kosilo tega in tegJ Kosilo da se prične na^ 1.0:45 dopoldne. Točnost« vana, je zapisal cesarjev ( tajnik, kar je bilo čisto b^ )( trebe. Saj vemo, da so s« 8 rali pripravljali na to P°j >j 24 ur prej in da tisto p zatisnili očesa, same~skrbi j se bodo obnašali, da ne šli v zamero pri presvetla sarju.	j
Pa so začele drdrati k0' s ob desetih dopoldne v cars'1 j rec. Perje na generalskih'cij kih je frfotalo v zraku, f li sami so se pa moško drža' g, poglej te nas, ki bomo zda' iv žinali s samim cesarje® i mo.
Točno ob 10:45 dopo'w cesar ukazal, da začno
%
servirati. Najprej so P d nekaj vzorcev juh, poten1 fti vzorcev sladkih solat, p<$ in rake in take stvari, kic' »t dobro razjarijo, da pos$M res lačen.
No in končno so prines'1 v ne piške, ki jih celo 111 zemljani radi obirajo, n'|LE generali. Cesar je veno*1'1 ™ dal na uro. Bližala se je '| z naglim korakom, še efl8 ta in strel bo počil. Česa1' .da po generalih in se' že ^ S( veseli prizora, ki bo naSy ^ čas.	J?
Generali so bili raV»J obiranja pišk, ko nenad"J ■ grmi zunaj pred palačo1 buuuuum! Takrat pa> strela udarila v jedilno neralom so padle vilice i*1 rok, po mizi in po tleh, i" se je še odmev strela d" legel, je ostal pri mizi ^ general, vsi drugi so bi", pod mizo, ali pa za zofa" <, stori po obširni dvoran'; S's
Cesar je bil vesel, da''' enega generala, ki je d0* t gumen, da mu bo lah$ £ vojsko in ki ne bo omedli ^ bo zaslišal topovski S^f r vzradoščen mu reče ces*r j "Vi ste edini, ki" je fg svojo veliko hrabrost i" t-£ ljivo voljo. Da, vi ste ^ kršnega sem iskal. In $ tako izkazali in vas ni ji takle topovski strel, mM ] kaj naj storim za vas^ if tudi največjo željo vart1 polnil."
"Gospod cesar," reče f) ponižno, "res imam en" ej iz dna srca vam bom ^ 'n če mi jo izpolnite." e "Kar povejte, kar na o( prigovarja cesar, "kaj ^ D "če bi mi ukazali P*'1' N frišne gate. . ."	'(
I I^H;
United states' J
DEFENSE ,
BONDS' bM STAMPS, 4
Abrahomovo naročje!" je dejal Blenter. "Cornel je že zamahnil, — pa so prihiteli tile prijatelji in me rešili v poslednjem trenutku.
Nagft) in dobro so opravili. Se lahko marsikaj naučite od njih!"
"In — Old Firehand je res poleg?"
"Seveda! Tamle sedi! Poglejte si ga in stisnite mu roko! Zaslužil si je! Mislite si, trije se vržejo nad dvajset trampov, jih devet pobijejo in šest ujamejo pa niti ene kaplje črvi ne prelije jo!"
Spoštljivo so gledali rafter-ji orjaško postavo slavnega westmana. Vstal je in vsakemu podal roko ter jih povabil ognju. Velikega medveda je posebno pohvalil:
"Moja rdeča brata sta nas pa res prehitela!"
"Tonkawa je hit?!, ker se mora maščevati," je odgovoril starejši skromno.
"Da nista hitela in da nas ni nocoj srečal Veliki medved, sla-' ba bi bila predla rafter jem! Veliki medved je pripomogel k zmagi!"
"Tonkawa si ne zasluži hva-e! Ni bilo težko zasledovati trampov, njihova sled je bila zelo razločna. Kje je cornel? Je mrtev?" "Živi še, le onesvestil se je. Tamle leži!"
Tonkawa je vstal, vzel nož in stopil k njemu.
"Cornel me je udaril in tak udarec opere le kri! Vzel bom življenje cornelu." Skjonil se je.
Tedaj pa je priskočil Blenter.
"Stoj ! Moj je!" Resno ga je pogledal Veliki medved.
"Tudi ti imaš osveto do njega—?" "Da! In še kako!" "Krvno?"	*
"Da!"
"Tudi jaz. Čigava osveta je starejša?"
"Kedaj te je.udaril?" "Pred nekaj dnevi." "Moja osveta je leta stara." "Kaj ti je storil?" "Ženo in sinove mi je ubil, do smrti jih je pretepel."
Po postavah divjega zapada je moral Indijanec odstopiti maščevanje starejši pravici Blenterja. Ni mu bilo lahko.
"Pred mnogimi leti —? Se ne motiš v osebi?"
"Ne! Takoj sem ga spoznal. Tak obraz si človek dobro zapomni."
"Ubil ga boš?"
"Da."
"DobrS! Tonkawa bo odstopil, pa ne za vsem. Meni bo dal kri, tebi pa življenje. Tonkawa mu ne sme vzeti življenja, pa mu bo vzel ušesa.
Si zadovoljen?"
"Hm -t-! In če nisem —?"
"Če ne dovoliš, ga bo Veliki medved sam ubil."
"Pa mu vzemi ušesa! Morebiti ni krščansko, da ga mučimo, pa kdor je pretrpel, kar sem jaz trpel vsa leta, t&k ne pozna več usmiljenja, ampak le še maščevanje, kr.uto postavo divjine.
Stori, kar misliš storiti!"
"Ušesa so torej moja, vzel si jih bom."
Sklonil se je h cornelu.
Ves čas med pogovorom je cornel molčal, ko pa je videl, da gre za res, je kriknil: (Dalje prihodnjič.)
Ali je maratonski tek le legenda?
"Kaj je prav za prav maratonski tek?" Vprašanje, ki si ga športniki zastavljajo neštetokrat, a zelo redko pravilno odgovorijo.
Samo na dveh mestih v grški književnosti naletimo na lepo pripovedko o atenskem vojšča-ku, ki je po zmagi na maratonskem polju leta 490 pr. Kr. pritekel z bojišča v Atene in javil Atencem zmago. Ko je prišel v Atene, se je zgrudil mrtev od napora. Pri Herodotu, ki nam je dal klasičen opis maratonske bitke, o maratonskem tekaču ne najdemo ničesar. Zlasti je zanimivo, da anekdote o maratonskem tekaču Herodot ni zapisal, dasi je zelo rad iskal in zapisoval slične anekdote. O maratonski bitki je zapisal vse polno anekdot, vendar o maratonskem tekaču ne piše ničesar. Tudi ostali opisi maratonske bitke ne pišejo prav nič o kakem maratonskem tekaču. Pripovedka o maratonskem tekaču je nastala šele 600 let po maratonski bitki, ko je bila Grčija že pod rimskim cesarstvom. Plutarh, ki je živel v letu 46 do 120 po Kr. r., v svojem opisu: "Ali so bili Atenci slavnejši v vojnah ali v znanostih?" prinaša tudi naslednje: "Po tem, kar pripoveduje Heraksi-des Pontikos, je prinesel Ther-sipos iz občine Eroidai vest o maratonski bitki. Večina jih trdi, da je bil to Eukles, ki je po končani maratonski bitki pobegnil z bojišča, ves v orožju, in je prišel preznojen do prvih atenskih hiš, kjer je spregovoril samo naslednje besede: 'Veselite se, tudi mi se veselimo!,'
je prosil špartance za pomoč proti Perzijcem. špartanci iz verskih vzrokov niso mogli takoj priti na pomoč. O tem važnem političnem poslanstvu, ki ni posebno športno delo, pripoveduje Herodot mnogo romantičnih zanimivosti. Lukian pa je enostavno prenesel opis maratonskega teka na Filipidesa. Toda tudi Plutarhova pripovedka ima svojo slabo točko.
Naj bo kakorkoli, četudi popis maratonskega teka ni zgodovinsko dejstvo in je samo ena od mnogih junaških legend, vendar zaradi tega narodnostni in etični pomen maratonskega teka ni nič manjši. V zgodovi-
ni je vsekakor mnogo takih pripovedk, ki ne prenašajo zgodovinske kritike in vendar je prav v teh pripovedkah dostikrat mnogo resnice. Narodna zavest in čustvovanje se budi mnogo bolj s pripovedkami, polnimi fantazije, kakor pa na enostaven način s suhimi in golimi dejstvi, katerim manjka prizvok junaštva. V tem smislu želimo in tudi moramo gledati maratonski tek in maratonskega tekača.
Med starimi grškimi kipi ne poznamo nobenega dela, ki bi govorilo o maratonskem tekaču, toda današnja umetnost ga že pozna. Nemški kipar Max Kruse je prvi upodobil maratonskega tekača. Njegova sijajna plastika: "Zmagali smo" je prvo delo Maxa Kruseja iz leta 1881. Ta plastika je danes eno najznamenitejših del Narodne galerije v Berlinu. Avtor se pri svojem delu ni držal književne oblike, ampak je svobodno upodobil golega mladeniča, ki teče z dolgimi koraki. V desni roki drži lovoTjevo vejico, z levico se pa pritiska
Japonci se v napadu na pristanišče Darwin, Avstralija niso prav nič ozirali na zv;t-mcnje rdečega križa, s katerim so bile zaznamovane bolnišnice, kar nam nazorno kaže .vpodnja slika. Gorn ja slilca pa nam predsta vlja ostanke uničenega Hudson Bombnika in obenem je bil razdejan tudi hangar.
Drva naprodaj
Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $3.75. Pokličite Liberty 2067.
Sobe v najem
V najem se odda priletnemu paru tri čedne sobe s kopališčem. Naslov: 1159 E. 76. St.
(159)
Gornja slika mm predstavlja neko japonsko križarko, ki je bila, razdejana po ameriških bombah v bojih pri Midway otoku. Križarka je tako poškodovana,, da sploh ni vredna popravila. Moštvo je zapustilo krov in se izročilo valovom.
na srce. Njegove moči so na koncu. Še v večji meri pa so maratonski tek in maratonskega tekača poživile olimpijske igre. Globoko psihološko pojmovanje je pokazal francoski akademik Michel Breal, ki je 1895 predlagal organizatorju olimpijskih iger, baronu Cou-bertinu, naj v spored modernih olimpijskih iger privzame tudi maratonski tek. Na ta način je postal maratonski tek in maratonski tekač povest iz davne prošlosti resničnost ne samo za Grke, ampak za ves svet.
V novih olimpijskih igrah je maratonski tek našel svoje pravo mesto kot nadaljevanje teka, o katerem nam govori legenda. Toda za prve olimpijske igre leta 1896 v Atenah je ta tek pomenil več kakor pa ves ostali športni spored. To je bilo središče in vrhunec olimpijskih iger v Atenah. Maratonski tek v Atenah je imel predvsem močan narodnostni poudarek. Vsa pozornost cele Grčije je .bila pri prvih olimpijskih igrah osredotečena samo na maratonski tek. Samo maratonski tek je navdušil slednjega Grka iz ulice in želja, da bi pri tem maratonskem teku zmagal Grk, je postala naravnost narodnostna zahteva. Prvi maratonski tek je bil 10. aprila 1896. To je bil dogodek, ki je zasenčil vse ostale športne tekme prvih olimpijskih iger.
Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo vse mesto na nogah. Do popoldneva je razburjenje ljudstva še narastlo. Na stadionu je bilo 50,000 gledalcev, na tisoče ljudi je zasedlo bližnje vzpetine, tisoči pa so napravili živ zid na zadnjem delu proge, ki se je končala v stadionu. Tekači so začeli teči. Ob 2 popoldne z malega mosta na ravnini Maratonskega polja. Teklo je 25 tekačev. Večina tekačev je bilo Grkov. Tekel pa je še en Francoz, en Madžar, en Ame-rikanec in en Avstralec. Proga je vodila od Maratonskega polja preko Charvati, Arubelo-kipi in je bila dolga 40 km. Kot favorit je veljal Avstralec Flack, ki je tudi dolgo časa vodil, ni pa vzdržal tempa in se je zgrudil, preden je prišel do cilja. Nestrpno pričakovanje in nemir je v stadionu rastel vsake četrt ure. Nihče se ni menil za tekme, ki so bile v stadionu, četudi so se Amerikanci proslavili s skoki, ki jih dotlej ni nihče videl. O poteku maratonskega teka so občinstvu na stadionu pripovedovali častniki, ki so s konji hiteli maratonskemu tekaču nasproti, ali kolesarji. Dolgo časa so bile vesti o poteku maratonskega teka za Grke neprijetne. Vodil je Avstralec. Ko pa je Flack zaradi izčrpanosti moral odstopiti, je prišel na čelo Grk — mlad kmet Luis iz Amarussija, vasi blizu Aten. Vest je navdušila ves stadion. Sredi največjega pi'icakovanja je odjeknil topovski strel. To je bil dogovorjen znak, da je prvi tekač že blizu stadiona. Vsi ljudje so se dvignili in sku-jšali priti k vhodu. Ljudje so 1 zunaj stadiona navdušeno po-jzdravljali, mahali z robci in 'zastavami. Razburjenost in ve-Jselje sta bila nepopisna. V stadion ie pritekel ves oznojen in prašen Luis, zavil po tekališču, nato mimo kraljeve lože v cilj. Prestolonaslednik Konstantin, pokrovitelj prvih olimpijskih iger, in knez Jurij, vrhovni sodnik, sta čakala ob vhodu v stadion in tekla ob Luisu vsak na eni strani; za njimi so tekli ostali sodniki. Grški kralj je vstal in pozdravljal. Navdušenje je doseglo vrhunec. Ljudje so od veselja jokali, se objema-jli in stadion je grmel od vese-i lih vzklikov. Nihče ni ostal hladen v vsem stadionu. Za Grke zmaga Luisa, ki je tekel 2 uri 58 minut in 50 sekund, ni bila samo športni uspeh, ampak simbol slavne grške zgodovine, ki je bil prenešen v sedanjost. Tudi drugi in tretji, ki sta za
V	BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABLJENE HČERKE-
ROSE ERSTE
omožene SNYDER
Dasi ie minulo že sedem dolgih let, ko Tebe, draga hčerka, ni več na svet', ne moremo pozabiti Tvojega milega obraza in Tvojega dobrega srca, ki je bilo za nas.
V	miru zdaj poffivaš tam, kjer ni več skrbi, pri Bogu in Mariji v krogu angeljev.	,
Žalujoči:
STARŠI, SESTRE in BRATEC
Cleveland, O., 8. julija, 1942.
Luisom zaostala sedem minut, sta bila Grka; šele četrti je bil Madžar.
MALI 0GLAŠ1
-——-;-*■"»
Ugodna prilika!
Pravkar smo dobili v prodajo nekaj prav lepih domov v Collinwoodu, v okrožju Euclid Beach parka.
Za 3 družine, iz opeke zidana moderna hiša. Cena je $10,900.
Za 2 družini zidana, 11 sob. Cena je'$10,000.
Za 2 družini, izgleda kot nova, ceha $8,300.
Nov 5 sob bungalow blizu 185; ceste, cena $7,500.
Za 1 družino, 6 sob, blizu Grovewood Ave., cena $3,750. J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave.
IV 7540 zvečer KE 0288
(Jul. 8, 10, 11)
Sobs se oddajo
Oddajo se sobe trem dekletom. Za naslov izveste v uradu našega lista.	(159)
Poceni naprodaj
Naprodaj je Buick Sedan, 1927, v dobrem stanju, cena $35. Dalje ena stiskalnica za grozdje na 2 vijaka, za 1 tono. Naprodaj je tudi oprema za restavracijo in konfekcijsko trgovino. Oglasite se na 5421 Stanard Ave., spodaj, spredaj. _(160)
Bi radi kupili hiše poceni ?
Mi jih imamo' naprodaj in mi vemo, kako jih dobite. Naprodaj so sledeče hiše:
6	sob in sončna soba, lot 50x 150, blizu Lake Shore Blvd. in 185. ceste, cena $5,400; 25% takoj.
7	sob bungalow na E. 140. cesti in Bratenahl, cena $4,500.
6 sob za eno družino, garaža za 2 avta, severno od bulevarja v bližini našega urada, potrebuje nekaj popravila; cena samo $5,800.
Imamo naprodaj hiše za 2 družini od $6,800 do $12,000. Naprodaj imamo vsakojaka posestva. Radi vam pokažemo našo listino.
Strainic Realty 18000 Lake Shore Blvd. IV 6430; KE 4120.	(158)
Dobra plača
Ženska srednjih let, Slovenka ali Hrvatica, dobi dobro službo v Beer parlor ju. Stalno i delo, ali pa da bi pomagala samo v petek in soboto. Dobra ! plača in dober dom. Oglasite ' se na 783 E. 222. St., Euclid, O.
(160>
' nato pa je padel mrtev na tla." j Pri Lukianu, ki je živel od i leta 120 do 180 po Kr., imamo ' o maratonskem tekaču naslednjo pripovedko: "O napakah pri pozdravljanju ljudi," raz-! pravlja Lukian o okusu one do-I be in se navdušuje za pravilno j pozdravljanje. Ob tej priliki pripoevduje tudi nekaj primerov iz filozofije in zgodovine, j Lukian izjavlja: "Prvi, ki je ; uporabil pozdrav: 'Veselite se!' j je bil tekač Filipides, ki je prijel iz maratonskega boja in zaskrbljenim ljudem, ki so čakali na izid bitke, povedal: 'Vese-! lite se, mi smo zmagovalci!' Ko je izrekel te besede, se je zrušil mrtev na tla."
Iz obeh popisov legende o maratonskem tekaču je zanimivo, da se niti v enem opisu , maratonski tek ne označuje kot športni napor, ampak v obeh primerih poudarja narodno junaštvo. Maratonski tekač je prinesel vest o zmagi in z besedami: "Veselite se!" umre. Etični smisel te pripovedke je zlasti poudarjen pri Plutarhu, ki je dodal svojemu opisu tudi nekaj moralnih poedinosti. Toda zgodovinska anekdota, polna etike, ne odgovarja vedno zgodovinski resnici. Zdi se, da je tako tudi v tem primeru. Epi-' zode in anekdote niso podvržene ostri kritiki. Najprej nas preseneča negotovost, kdo je bil 1 maratonski tekač. Opisi ime-1 nujejo tri imena: Thersipos, ! Eukles in Filipides. Nedvomno je, da bi se v narodu ohranilo pravilno ime tekača, če bi ta dogodek živel v tradiciji v grškem narodu. Filipides je bil po poklicu sel (hemerodromos, kar pomeni tekač); Filipidesa so tudi poslali Atenci še pred maratonsko bitko v športo, kjer
MAY:
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU
t p -
L rav tedaj so namreč tram- .
J1 zgrabili Blenterja in mu ma-t'1 usta, kričal je, tudi tram- i r s° vpili in vmes se je čul Ftielov glas.	j
['Morijo ga —!" je šepnil Old Pehand tovarišem.' "Naprej! ] sredi med nje! Brez pri- i
pašanja!" i Sk°čil je. ; P štiri trampe je sunil v Fan> da so odleteli ko snopi, j favkar je dvignil cornel pu-f0'. da bi udaril Blenterja s i P'tom po glavi. Dobil je sam 1 !;arec, da se je nezavesten Še tri je podrl pa'iz-| samokres in izstrelil vseh Jt nabojev. Pol tucata tram- j Je padlo. Vmes ni zinil be- i i tiho in nepremično je stal 1 bojnega vrveža ko skala ^tkanih valovih.	i
kasnejši pa so bili to-
hra Tom Je Planil ko 1 ivj. nad trampe pa klel in za-
in psoval in bil s puško i
' 1 ®ebe. Mali Fred je izstre- i
'sl(0> jo vrgel v stran, iz-
2Samokres in kričal, kolikor
°gla njegova mlada plju-
Vse
a Pa Je prekničal visoki s
Part , Dro11- Za cel tucat bčn GV Je zalegel. In tako is 0 se je obračal, da noben t erif°tnik ni utegnil varno 5
Wnjega- v '' Pr'vi n°kenemu na misel
'Van Trampe je nepriča-iz 1 nalpad tako 'iznenadil, |. ^°cetka vobče niso uteg- i < z ' Ul na brambo, in ko so
Pol	Je *ežaIa	1
Kli Jn°Vica na tleh, med njimi i
fjlj S() ov vodja cornel, uvi-JjŠeji ' da bi bil odpor brezus-i.fcvrij m jadrno P0Pihali. I nat)S° ^ prepričani, da jih tik.'( -4(31a cela stotnija, vsaj lludi. vika je bilo za toliko i • hi g ,
d pir tedaJ' se je oglasil j 1*0 ^ ki je ves čas poji <«2 motril razvoj boja.
4titen^mi!" je zavpil. "Ne j T0m h h ko jem!" 4ila m teta Droll sta kriče : |iiv je na desno. Nekaj tram-[i re]; sles. skočilo h oknjem, pa |i|8e ® Jih Prepodili, pognali Jasi in izginili v temi. Ililte n so čakali rafter j i na »kit«? ^edv"eda in Blenterja, fhnedv^0 Že bili' Posebno Ma-vtjSe n Se je bal za očeta, že ti ko °SVetovali> kaj bi stori-Ikriča nadoma slišijo strele M, llinje- Niso vedeli, kaj se ofeke Gmud°nia so planili po Idi 'n Pohiteli za glasovi, i Vse 011 so kričali in tulili Jmp gllo> da bi preplašili nfdved Vse je prehitel Mali
, I Časa H leČ pred njim'i je bil'
olhfte ° Časa Je sklical, da Ji« K? našli za njim. Strah iiiPa I ? za °eeta.
Jliki tr p0ti pa sa je ustavil edved-
ijhkoi2a ^enoj!" je kriknil 'v Pri kr nil' "01d Firehand -o l^doi Sv°jimi ljudmi in
mno Uln m strn so hiteli v
#eWrT' n°Vica' da je 01d
I [Podž^ ,napadel trampe, jih i Streli ' še huje so kričali. ' :ah jihanje je prenehalo, , liti u Je Pograbil, da so mo-
i zmagaii>§e b°ij
fetil Sk • ogen-i se J'e za" ! )}o ht 1 g°ščavo, — planili
'čjg, egu navzdol in skozi tr-
' "" Pa nemi obstali.
VIL
3 0la i"''nel Brinkley. 'Jnter ehand> Tom> Droll, Nu, ki Fred 80 sedeli pri ji6 ^ Ul i* je zakurjen za
°dil0 xt	se ni
prav nič
mftvi Va eni strani so ležala na drugi pa 'Glej I n]1y tudi cornel. drvai, Vse je zavzel pr-i« zz', , je Prihitel na ja-J' stn0 edal Blenterja. "Mi-iklaij ' So te trampi že
SSovE 'ediš tule k0 v
; So me t ,m naročju!" ■
ludl mislili položiti v
W Che ^
Cleveland ^ ( Crust Company
ki je komaj premagala z^ go, in rekla v smehu:
—	Predstavi mi, grande-1 man, neustrašenega krotite' ki je prevzel nalogo, izpreI niti me hkratu v posluh psička.
Grof je nekoliko poble^ toda še predno je utegnila ^ tilda Ferdinandovna odgo^ ti, se je nizko priklonil ifj j kel:
—	Dovolite, da se vam ! predstavim — grof pi. Be' klau. Istočasno mi d o v" , pripomniti, da vztrajam , svojem prepričanju in da kdar ne preklicujem svojih, j sed, četudi komu to ni všeč- J sem računal na to, da prl". moje besede do vaših ušeM vas*prosim odpuščanja, če J vas razžalil, toda jaz sem J govoril na mnenje, ki ga & razila vaša babica.	It
in z glasnim smehom je polagoma stopala po stopnicah navzgor.
Ta srebrni smeh, v katerem sta zazvenela prezir in omalovaževanje, je prisilil grofa, da je vstal. Kakor začaran je strmel v mlado dekle, ki je obstala na predzadnji stopnici in ga ošinila s ponosnim pogledom; nevolja, sovraštvo in prezir so se zrcalili v njenih bleščečih se očeh. Nekaj trenotkov sta oba molčala. Grof je bil še vedno pod vtisom njene očarujoče lepote.
Žarki zahajajočega solnca so jo obsuli. V priprosti muslina-sti obleki, prepasani z modrim trakom, in s klobukom, okrašenim s poljskimi cvetkami v rokah, je stala pred njim kakor predpodoba spomladi.
Milica je prva prerušila molk. Stopila je h generalki,
moj njufaundlenski pes Var!
Generalka in njen sobesed-nik sta sedela s hrbtom obrnjenim proti stopnicam in nista opazila, da je na spodnjih stopnicah v senci zelenja Milica postala in poslušala pogovor.
Milica je bila visoka, vitka deklica s prelepo poltjo. Bila je zagorela kakor bron. Koža na licih in na rahlo naklonjenem vratu je bila tako tanka, da si takorekoč videl, kako se kri pretaka po žilah pod njo. Gosti, svetlo kostanjasti lasje kovinskega sijaja so segli preko kolen; kar pa je njenemu pravilnemu in nežnemu obrazku dajalo posebno dražest, so bile njene velike, rujave oči z zelenim odsevom, ki so postale J skoraj črne pri najmanjšem razburjenju. Jasno in odkrito so gledale izpod mehkih trepalnic. Globoki, zamišljeni pogled je bil nenavadno gibljiv in je odražal vsak, najmanjši tresljaj njene duše, vzplamteva-joč s fosfornim bleskom.
Slišala je nelaskave babiči-ne besede, njene oči so gledale resno, a tanke obrvi so bile na* mršene; pri zadnih besedah grofa Berenklava ji je zaničljiv nasmeh preletel preko obličja
Knez se je moral pokoriti; pa tudi Milica se ni upirala va-ruhovemu sklepu. Saj je imela vanj v§e zaupanje, prave ljubezni pa itak ni še občutila v svojem mladem srcu. Razen tega je bila zima pri koncu in spomladi je bilo treba odpotovati v Nauheim, kamor so zdravniki pošiljali Valerijana Petroviča. •
Vrnili so se v Petrograd šele koncem novembra, potem ko sta napravila potovanje po Italiji. Stric je bil videti popolnoma zdrav in se je mislil preseliti v Turovo; toda nekega dne pri kosilu pri Jurasovih je prišlo Valerijanu Petroviču nenadoma slabo, ko pa je prispel zdravnik, po katerega so takoj poslali, je bil žf mrtev. Zadela ga je srčna kap.
Za ubogo Milico je bil to strašen udarec. Drugič je izgubila očeta in postala sirota, ker ded ji je bil popolnoma tuj, a Matilda Ferdinandovna je ni mogla trpeti. V svoji oporoki je pokojni Valerijan Petrovič postavil Milico za edino svojo dedinjo, toda ker ni hotel užaliti brata, je določil za varuha Mihaila Petroviča skupno z grofom Jurasovim.
Ostali del zime je Milica prebila v Petrogradu v popolnem osami jen ju. Iskrena, globoka žalost in zavest popolne osamljenosti sta jo tako prevzeli, da se je izogibala družbe.
Rostislav, ki je z izvrstnim uspehom tlovršil akademijo, je bil poslan na državne stroške v inozemstvo, nato pa je bil premeščen v kijevski okraj. Knez Igor je bil odsoten in bolan, ker
FOUNDED 1894
46 Convenient Banking Office*
CONDENSED STATEMENT OF CONDITION, JUNE 30, 1942
Imenik raznih društev
ASSETS
Caah oil Hand and in Bank*.......
United States Government Obligation« ,
Stock In Federal Reterve Bank.....
State, Municipal and Other S« curl tie« . .
Loans and Discounts....... . . ,
Banking Premises...........
Other Real Estate...........
Other Resources.........> . <
Customers' Liability on Acceptance* • . , Total.......
$144,042,G94.S5 252,097,042.80 909,000.00 16,419,98330 151,466,407.73 5,441,789.60 2,799,864.74 759,025.00
_98,785-50
$574,094,593.4«
LIABILITIES
Capital Notes..............S11,800,000.00
Capital Stock..............13,800,000.00
Surplus and Undivided Profits	7,900,828.92
Reserve lor Contingencies . .	1,618,026.63 Retirement Fund lor
Capital Notes..............300,000.00
Reserve lor Interest on
Capital Notes..............175.545.21 33,594,4OO.t"
DEPOSITS
Demand . . . ..........$320,540,390.89
Time .................190,834,899.90
Estates Trust Department .	17,158,053.82
Corporate Trust Department	5,682,959.08 534,216,303-0'
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4. staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali Dreitled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV.
ŠT. 138. C. K. of OHIO
Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; zapisnikar in .tajnik bolniškega oddelka Joseph Hrovat, 6731 Edna Ave.; blagajnik Prank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek. Joseph Kostanjšek, Joseph Pafk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. _
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO
DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro)
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Maxy Grdintl prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Louise Pikš. finančna tajnica Mary Bradač, odbornxe: Mary Skulj, Anna Erbež-nik, nadzornice. Genovefa Župan, Jennie Brodnik, Agnes Udovich, redi-teljica Prances Kasunič, bolniška nadzornica Lcuise Pikš, zastopnica za skupna društva fare sv. Vida: Mary Pristov, Mary Tekavec; za klub društev SND in konferenco SND Mary Stano-tiik; društveni zdravniki: dr. Seliškar St., dr. Seliškar ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaskar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako druKQ. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta.
Accrued Taxes, Interest, etc...........	1,128,651.7®
Other Liabilities................................3,056,451-7*
Acceptances Executed lor Customers ......	98,785jO
Total......................$574,094,593.4'
Contingent Liability on Loan Commitment«—(3,6U.000.
United State« Government Obligation« rarried at C1.HW.M2.M ara pledged to necure public fund« and trust deposit* and for other purpurea M required or permitted by law.
MEMDliR FEDERAL RESERVE SYSTEM
Member Federal Deposit Insurance Corporation
DRUŠTVO SV. NEŽE, ŠT. 139 C. K.
OF OHIO
Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Frances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapisnlkarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Mai'y Skul.v, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Seliškar, dr. Perme. Seje so vsako tretjo sredo v" rfiesecu.
DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ
Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne.. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od ?6. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60., leta in sd jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,C00, Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na t?den. v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto iri ravna naj se po pravilih Jed-note.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tler Ave.; podpredsednik Andrew Tekavec, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. Fortuna, zapisnlkarica Frances Baraga, nadzorniki: Jcseph J. Nemanich, Frank dkerl. Frank Stefe.. Seie se vršijo vaako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik John Levstik. 646 E. 115. St.; podpredsednik Anton Hlapše, 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek. 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekavec. 1023 E. 72. Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St., nadzorniki John Prime. John ježek in Matija Oblak, vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Zastopnika za klub društev fare sv. Vida: Andre) Tekavc ln John Prebil. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta.
SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga. 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-šovec. tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle, Charles Koman.
OBLAK MOVER
ŽENINI IN NEVESTE!
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnderson
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENK READER"
kateremu je znižana cena £ ftfl in stane samo:	£aUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O
Emajlirana posoda
Ravnokar smo prejeli zalogo lepe bele, s plavo barvo dekorirane emajlirane kuhinjske posode. To blago je vse prve. vrste. Oglejte si ga v našem oknu.
GRDINA HARDWARE
6127 St. Clair Ave. EN 9559
Odprto vsak dan od 8 zjutraj do 7 zvečer ob sredah samo do opoldne.
010100020101000002010102010200020201020202010002020201029048
V. J. KRIŽANOVSKA:
PAJČEVINA
rz RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK
V SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE
Barbare Grimšič
ki je zatisnila svoje mile oči dne 8. julija 1938
V grobu tam spavaš sladko, nam je pa v srcu hudo; veseli v nebeški se slavi, kjer enkrat se združimo vsi,
žalujoči ostali:
MARTIN GRIMŠIČ, soprog FRANK, sin
Cleveland, O., 8. julija 1942.
je padel si konja pri dirkah, toda vse je kazalo, da ni izpre-menil svojih namenov, ker je po svoji sestrični izrazil Milici toplo in iskreno sožalje zaradi njene težke izgube.
V	tem novem položaju se je Miličin značaj utrdil in posta-ia je popolnoma neodvisna in •crepke volje. Preživela je nekaj mesecev v hiši svojega deda, toda pogosta nesporazum-ijenja z Matildo Ferdinandov-io so jo napotila k temu, da je izrazila željo, preživeti poletje \? Turovu; babica je ni zadrževala, m-me Bernar, prejšnja MiliČina guvernanta, in Marta Sidorovna sta bili zanjo dovo-!jno nadzorstvo, si je mislila Matilda Ferdinandovna.
General, ki ni mogel prenašati domačih prepirov in je poleg tega trpel na podagri, je končno tudi dovolil vnukinji, oditi na deželo.
Vrnivši se v znane in drage ji kraje, kjer je preživela svoje srečno detinstvo, se je Milica tako privadila tamošnjemu življenju, da je.ostala tudi črez zimo, in šele naslednje leto so jo razmere prisilile priti k dedu, ki je bil tedaj v gosteh na Poljskem pri Rangvaldovih.
Po dolgih, deset let trajajočih naporih, je Matilda končno zlomila možev odpor ter dosegla, da ji je obljubil iti z njo v Dembovko. S težkim srcem se je general udal. Žalost in jeza sta se v njem nekoliko polegli, a strašna Leopoldova izpre-memba ga je navdajala s pravo škodoželjnostjo.
Pred odhodom v Dembovko je posetil generala knez Igor ter mu povedal, da ljubi Milico. Dveletna preizkušnja, naložena mu po Valerijanu Petroviču, ni izprehienila njegovih čuvstev. Zdaj je zaprosi Miličino roko in general je bil tega vesel, seveda s pogojem, da pride knez v Dembovko po vojaških vajah in si izprosi Miličino privoljenje. Ako poj de vse po dobrem, tedaj bi takoj praznovali zaroko.
Zaradi tega je general hotel, da pride Milica k njemu na Poljsko. Sporočil ji je tudi knezovo snubitev in jo prosil, naj pred odločitvijo resno pomisli: njegova vztrajnost ji jamči, da bo srečna z njim.
Milici ni preostajalo drugega kakor pritrditi.
II.
Bilo je okrog šeste zvečer, dnevna vročina je ponehala, nastopal je prijeten hlad.
Stran hiše, ki je gledala na jezero, je imela veliko teraso; zelenje in cvetje jo je obrašča-lo in se spuščalo ob ograji stopnic, ki so vedle doli v park sto--letnih dreves, metajočih senco na zadnje stopnice.
Na terasi so skupine palm, oleandrov, mirt in oranž tvorile senčnate kotičke, v katerih so stale bambusove stolice in mize.
V	enem teh kotičkov so sedeli gospodarji gradu in Matilda Ferdinandovna. Poleg nje je sedel pred kratkim prišedši gost — visok, suh, postaven mož dvajsetosmih let, v odličnem poletnem kroju. Vkljub obleki si po njegovem obnašanju in zadržanju spoznal v njem na prvi pogled vojaka. Bil je to pruski častnik.
Bil je lep dečko, s pravilnimi, finimi obraznimi potezami, velikimi, resnimi plavmi očmi in z gostimi plavimi, nekoliko kodrastimi lasmi; temne brke so deloma prikrivale lepo začrtane ustnice. Pri nasmehu se je pokazala vrsta prebelih zob.
Gost je bil grof Egon plemeniti Berenklau, bratranec baro-nese Lojze in nameravani ženin
za Kiti ali Meli. Kakor pa je bi-o videti, se je malo zanimal za dekleti. Kadil je smotko in s šaljivostjo pripovedoval zabavne prigodbe svojega potovanja; nato je pogovor prešel na politiko in grof je začel z baronom razpravljati o agrarnem vprašanju Nemčije in o socialistični propagandi med delavstvom.
Njihov pogovor ni zanimal dam. Meli se je prva odstranila z izgovorom, da ima gospodinjske opravke; nato se je odstranil baron, ki ga je mučil glavobol, za njim je odšla ba-ronesa, ki je ves čas nemirno opazovala moža. Samo generalka je še ostala in se pogovarjala z gostom, ker Kiti je molče prisostvovala in šivala. Zdaj pa zdaj je pogledala v drevored in se sklanjala nad ograjo, kakor bi koga pričakovala.
—	Kako je to, da ni še Milice nazaj ? — je rekla.
—	Saj veš, da so njeni jahalni izprehodi dolgotrajni. V tem in v mnogočem se pusti voditi od svojih razvad, — je strupeno odgovorila Matilda Ferdinandovna.
—	Ali smem pogledati, če se je vrnila?
—	Če te tako vznemirja njena odsotnost, zakaj ne? Pojdi! Obenem pa reci Osipu, naj prinese čaj semkaj, na teraso.
—	Vaša vnukinja je tu? — je vprašal grof, ko je Kiti stekla po stopnicah navzdol in izginila za ovinkom drevoreda.
—	Da, naša mlada divjaki-nja je prišla in vsak dan nas preseneti s kakšno svojo domislico. Moj mož jo obožuje, zato je kajpak slep; sicer pa ga ne morem obsojati zaradi tega. Milica je hči njegovega edinega sina, ki je tako žalostno končal. Toda iskreno pomilu-jem to dekle, ki je imelo tako slabo vzgojo. Ne pozna najmanjše discipline in ne zna živeti. Ce ji le kaj ne ugaja, takoj je vsa iz sebe: Nič resnega je ne zanima, vedno še klati ali skače sama in strelja kakor izvrsten lovec; to je pravi kozak v krilu. Razen tega je z njo vedno njena bivša pestunja — mužička, ki diši po kadilu in postnem olju. Res,, da ji je udana kakor pes. Druga njena prijateljica, od katere se tudi malokdaj loči, je stara francoska guvernanta. Na srečo je zdaj odšla k svojim sorodnikom.
Grof je poslušal z rahlim usmevom.
—	No, zdi se mi, — je pripomnil, — da je gospodična Šastunova še dovolj mlada, da se dajo popraviti ti majhni ne-dostatki, o katerih ste mi govorili, a vi, kot njena stara mati, morete vplivati na vnukinjo bolj kakor nihče drug.
—	Ah! Vidi se, da ne poznate Milice! — je z razdraženim glasom odgovorila generalka. — Najprej jo je oče sistematično razvajal, nato moj svak, in tako ne priznava nobene druge volje razen svoje. Ko reče: "hočem," in se vse takoj ne izpolni, se čudi in se jezi. Vsaka njena muha se mora takoj izpolniti, tako je razvajena. Tu ne morem ničesar napraviti, in jaz imam še najmanj oblasti nad njo, ker. . . . Pozabila sem vam povedati, da so ji privzgojili sovraštvo do Nemcev, ki ga
ne skriva, zato sovraži tudi v meni Nemko. Trikrat porečem: "hvala Bogu," ko se omoži; toda njenemu bodočemu soprogu ne častitam.
—	Če bo razumen, bo pač znal ukrotiti mlado amazonko; mož je vedno tisti, ki mora vzgojiti ženo. Odločen in potrpežljiv človek končno vedno doseže svoj namen, — je odgovoril grof.
—	S takšno trmasto žensko, kot je Milica, ne more nihče nič opraviti; tem več, ker je tudi v gmotnem oziru neodvisna. Od osemnajstega leta razpolaga svobodno s svojimi dohodki, ki tvorijo velik znesek. Morete si misliti, kako neodvisno se čuti to dekle, in še s takim značajem.
—	Zaničljiv nasmeh je šel preko grofovih usten.
—	O, med možem in ženo denarno vprašanje ne more igrati nikake vloge in tudi ne more vplivati na voljo družinskega poglavarja. Ce bi bil jaz, recimo, mož gospodične Milice (zelo lepo in nenavadno ime), pa naj bo še tako trmasta, jaz bi znal napraviti iz nje dobro gospodinjo in pokorno ženo, ki bi me ubogala kakor