GLAS Ust slovenskih delaveer r Ameriki. ~ _»entered m Second Claaa Matter &ylmt*r 2Sth 19U al the P—t Office »t New York, N. Y., under Act of CongrwM of March 3rd, 187». No^148 —NI^V. 148 VOLUME LIL — LETNIK LIL NEW YORK, MONDAY, J ULY 31,1944 — PONEDELJEK, 31. JULIJA, 1944 Tel: CHelsea 3-1243 RUSI OB NEMŠKI MEJI (ehnijshovski je star 37 let bi je najmlajši ruski general. Njegova armada je od prvotne Vzhodne Prusije oddaljena še 124 milj. Berlin poroča, da so Rusi pričeli napadati okoli Avgustov«, 8 milj od predvojne Vzhodne Prusije. ( ernijahovskijeva armada je včeraj napredovala 15 milj in de .no krilo je zavzelo Nlijanovo, pet milj vzhodno od Kaunas* (Kovno) in dospeli pet milj jugovzhodno od Kaunas«. Višje proti severu pa prva baltska armada generala Ivana Ba grami a na prodira proti Rigi, od katere je oddaljena še L'j milj in je« včeraj zavzela 300 letskih mest. trgov in v»si, med njimi tudi Oludo, 9 milj jugozapadno od Jelgave in 25 milj od Rige. Z zavzetjem Glude je ,bila presekana Libava—Jelgava železnica in s tem je Nemcem odrezana pot za umik iz Letske bi Estonske, kjer je okoli 300,000 nemških vojakov. Moskovsko poročilo naznanja, da «o ruske armade na tisoč milj doLgi fronti od Baltika pa do Karpatov osvobodile 1144 mest, trgov in vasi. Poročilo pa ne omenja bojev okoJi Varšave, iki jo ruski vojaki že vidijo. Berlin naznanja, da so Rusi prekoračili Vislo južno od Varšave. Kusi bodo mogoče naskok na Varšavo odložili toliko časa, da bo armada generala Oe ni i ja bovškega vdrl« v Vzhod. Prusijo in bo zavarovano severno krilo armadi maršala Konstantina K. Rokosovskega in generala G. F. Zabarova. Armada gen. Cernijahovskega je od 23. junija, odkar se ;e pričela ruska poletna ofenziva, pobila ali vjela 161,277 Nemcev. . _ s, Zwpadno od Brest-Litovska so Rusi pobili 15,000, vjelj pa Ll000 obkoljenih Nenrev, Severno krilo maršala Rokosovsk^gai je osvolbodilo 200 obljudenih krajev zapadno od Bu^a v trikotu, ki ga tvonjo Brest-Litovsk, Siemiatice in Siedlce, in 60 milj vzhodno od Varšave. V tem okrožju se pripravlja armada maršala Roko-.sovske^a na frontalni napad na Varšavo. Višje proti severu mod Brest-Litovskim in BijeJistokom je druga fbelomska armada generala Zabarova osvobodila 61 obljudenih krajev, med njimi Bekk, 38 milj južno od Bijali-stoka; Argustovo, tri milje zapadno od Betika in Sredzin^ka-jo. 14 milj jugozapadno od Bijalistoka. Moskva ničesar ne omenja o kakem ruskem napredovanju zapadno od Sana, kjer ruska armada prodira proti Kra-kovu in Nemški ŠJeziji. Tretja beloruska armada generala Ivana Černi jahovskega je vdarila šest milj in pol v Sulvaki okrožje, ki ga je Hitler leta 1939 priklopil k Vzhodni Prusiji ter je pregnala Nemce iz 300 mest. trgov in vasi. T^^TwwTT ANGLEŠKA KOMISIJA V NORMANDIJI Včeraj je angleška armada nepričakovano vdarila od Caumonta in je napredovala štiri milje in pol po zelo težavni pokrajini. Na zapadu pa ameriške oklopne divizije, ki so razbile 8 nemških divizij, prodirajo proti jugu. Oklopna armada generala Omarja N. Bradleya prodira v smeri prot; Granville ob zapadni obali, general Miles C. Dempsey pa je zgodaj zjutraj poslal v boj svojo infanterijo. PRIPRAVE ZA SPREJEM BEGUNCEV V FORT ONTARIO, NEW YORK Notranji tajnik Harold L. Ickes je naznanil, da je War Relocation Authority (WRA) v Fort Ontario v i/5£efir°' i m/' dokončala vse Priprave za sprejem 1000 evropskih vojnih beguncev, ki bodo prišli v ZdLru- f!S!!«T ® so^no * očrtom, ki ga je oznanil pred. sednik Roosevelt 9. junija. Begunci bodo nastanjeni v zgodovinski trdnjavi za čas vojne v dveh dvonadstropnih vojašnicah, ki so bile predelane v družinska stanovanja. Trideset posJiopij j* bilo predelanih, tako ima vsako po osem stanovanj različne velikosti. V pos-lopjih je tekoča voda, so postelje, mize, atoli in omare za dbleko.* Pripravljene so tudi spalnice za po^ameanike, ki ne pripadajo k nobeni družini. Nekaj tednov ibodo vsi begunci pod natančnim zdravniškim nadzorstvom, po nekaj tednih pa ho časnikarjem dovoljeno begunoe obiskati in jih in-tervjavati. Begunci hodo prišli izven kvote in Ibodo imeli v Združenih državah zavetje do konca vojne. Dobivali bodo hrano in zdravniško oskrbo. Dobivali bodo tmdi nekaj denarja za manjd* potrebščine. Begunci so večinoma židje, pa bo tudi Avstrijci, Jugoslovani, Podati, Nemci, Rusi In CeftvL Prišli bodo ikmalu .po 1. avgustu. Slovenski vojak ponesrečil Gpl. Frank J. Konohar, sin znane družine August Kon-•oharja iz Mary lani, N. Y., Se je hudo ponesrečlb v avtomobilski nezgodi dne 28. julija v Camp Stewart, Geo., kjer služi v armadi Strira Sama. Njegovi starši so bili Ibrzojavno tja »poklicani. Žedimo, da nebi bilo kaj hujšega. Nemci iščejo motoma vozila Kot pravi nemški nacijski list ''Adriazeitung", ki izhaja v Trstu, je nacijdlri komisar za jadransko obalo ukazal podpisati vsa motoma vozila, ki se se nahajajo v privatnih rokah. Ob celi jadranski obali in po notranjosti dežele gori do Ljubljane iščejo motorna vozila, ki jih potrebujejo za prevažanje živeža. To je razumljivo, ker je znano, da so partizani razdejali mostove, železnice in ceste od Dunaja do Reke in po Istri. Angleži, ki so pričeli ofenzivo iz Caumonta, so prodiraJi ob cesti v Vire ter so prve tri ure napredovali tri milje. Zavzeli so vats Sept Vents in opoldne so trdno držali St. Jeans des Essartiers in Les Loges in «o prišli blizu Bois du Homme, kjer se iz ravnine južno od Caumonta dvigajo višine do 300 čevljev visoko, Fronta južno in vzhodno od Caena, kjer so se Nemci zakopali, je bila včeraj primeroma inirna. Amerikanci so zadnjih pet dni raabfli osem nemških divizij v triko tu St. Denis-le-Gast. Lengronne in Coutances. Ujetih je bilo 8:*00 Nemcev, ostali pa so bi.il pobiti. Iz Jugoslavije PARTIZANI POBILI 5000 NEMCEV Radio Svobodna Jugoslavija je naznanila, da je maršal Tito v posebnem poročilu naznanil, da je bilo v okolic: Berame ubitih 5000 Nemcev. KUPITE EN "EXTRA" MONO OANESI Partizanska vojska pod poveljstvom generala Peko Dta-pseviča je razbila nemški oddelek, ki je skušal odrezati prometne zveze maršak, Tita v dolini Lima, od koder so hoteli vda riti dalje v Bosno. Poročilo dodaja, da je ibilo vjetih 200 Nemcev. Angleški radio je včeraj sporočil. da je maršal Tito odobril sporazum med Italijanki partizani v severi Italiji in partizani v Sloveniji. Sporazum določa, da je postavljen skupni odbor in borbena sila brea narodnostne razlike, da se združijo vojaške sile V teb krajih, — pravi angleški radio in dodaja: "OasopJs v olbeh jezikih (slovenskem in ita-ljanskem) bo izhajal v Trstu.'' Hull obsodil Argentino Državni tajnik Cordell Huq je vladam južnih republik poslal spomenico, v kateri označuje Argentino kot dezerterko od svojih sosed in kot pomočnico sovražnikov Združenih narodov. Le malo je manjkalo, da Hull Argentine ni označil za izda-jalko nad državami zapadnega sveta. Hull v svoji spominici omenja solidarnost med ostalimi ameriškimi repulblikami, ki «o vse pokazale svoje nasprotje proti osiškim državam, Argentina pa je še vedno ostala naklonjena Nemčiji in Japonski. Zato Hull priporoča, da ameriške republike Aiigentino diplomatsko "osamijo". Združene države nočejo priznati argentinske vlade generala Edelmiro Parrell-a in Hull priporoča, ostalim republikam, da .slede zgledu Združenih držav. Vsled tega bo Argentina prisiljena premeniti svojo politiko v prilog zaveznikom. Obe državi sta že odpoklicani svoja poslanika. • Hull je obdolžil Argentino, da je zapustila svoje sestrske republike vpričo .sovražnega ognja in še dalje podpira sovražnike Združenih narodov. Hull je Argentini postavil poeelbno dva moena očitka: 1. Premišljeno je prelomila svojo olbvezo. ki so jo sprejele sestrske repiibli-ke, da sodelujejo in podpirajo vojno proti osiškim silam in s tem, da je zapustila zavezniško stvar, je zadala silno hud udarec celemu »istemu sodelovanja zapadne poloble. moč sovražnikom (Združenih narodov. Hull dolži Argentino, da je ravno v istem času, ko Farrel-lova vlada zatrjevaika ,svoj namen sodelovati z Združenimi narodi, zasledovala ravno nasprotno politiko. Državni department je po Hullorižne. Prav gotovo vlada po teh metodah ne ibo 'Os-jdukcijo pošteno uporabljajo, ne da bi spoznali spora za naravnimi pravicami in katoliškim naukom ? Zakaj ne bi imel oče pravice zapustiti svojim o-trokom sadov svojega poštenega dela?" Članek pravi, da nikdo ne more biti dober katoličan, ob i-stem času pa pravi socjalist, CJlanek pa nikjer ne omenja Rusije. TURČIJA BO PRISTOPL LA K ZAVEZNIKOM Turčija, ki ju vpoštevala leta 1939 svoje pogodlbe za vojaško pomoč z AtugJijo, (bo mogoče sedaj stopila v vojno na strani zaveznikov. Radijska poročila iz Ankare pravijo, da u-naju, kakor isqgleda danes. Poročilo se glasi: "Potniki, ki prihajajo z Dunaju, pripovedujejo, da se je mesto prememilo v velikansko vojaško taiborišče. Stari in krasni paiiki nekdanjega cesarske-_ mcwuau ga mesta, aned njimi sloviti prišla do pravične razpredeli- Prater> sb (bile najvejoje tvo." zajbaive veselega Dunaja, so za- List vpraša: "Kako se upa- Po teh parkih se jo odrekati pravice privatni ^^ajo kvi^linški vojaki pod lastnini, tudi se sredstva pro- strogim nadzorstvom nemških -- --— častnikov. Nadzorstvo nad --- 1 ------ • igi>(U iu CL u podvojiti in celo potrojiti svoje Rumunci, Bolgari, Hrvati, Slo-dobičke iz mirnih časov. vaki in takozvanimi "prosto- vojaško taborišče voljci *' iz lutkastih dežel ima nacijska elitna garda SS. Grinzing, Seimering in drugi izletniški kraji so polni ranjenih vojakov. Oni, ki le količkaj okrevajo, so poslani v Italijo in Francijo. Dunajske postaje, ki so jih zelo poškodovali zavezniški napadi iz zraka, so vedno polni vlakov, ki dovažajo ranjence, vojaštvo in vojni materjaL Vse te vlake straŽijo neraaki vojaki. Ko hodi kdo po uuiaaanih n-licalh z zanemarjenimi in deio-ma porušenimi hišami, se mu zdi, da je priM T vojaško taborišče." ttuMd a m HL&8 NAHODA 1—NKfV XI MONDAY, JULY BI, LAS NARODA" ctttai or tvm wjotLw wšt iftaTnuiir! mw tomk 11,1.x. !i it 51st Year ■ •■■■■mi ll IBII l 11 li flMU-* la Mad tv«? dar mtortm ud BWfljriL^^ ^^^ MA OKLO urro VlUi LI|f EA EDSTTtBNS DM2AV9 t» KAMADOJ f7.—; UL PQL UftTA taoo; ZA CBTBT LETA 12.—. •*«MM Nasota" 1 lateja vaakl te !■!■—1 aotot, Mddj la praaalkor.' "«118 NiHIi i", vi* m lam stbbbt, new iwi 11 ipij ~ ^BftUGO^ZASEDANJE AVNOJ-A (Antifašistično V^če Narodne Osvobodilne ! ' * %Jugoslovanske Armide)v in naše splošne naloge (Iz "Slovenskega Poročevalca" z dne 1. marca, 1941.) Napisal EDVARD KARDELJ.) i. Prvo zasedanje Slovenskega Nemčijo je treba streti! Zavezniški poveljnik ao merjeni, da bo Nemčija že letos ma kolenih. Zavezniki imajo močne strateške postojanke in njihova mor raste z vsakim dnem. Zavezniki prodirajo proti Nemčiji z vzhoda, zapada in juga m tudi streha Nemčije je iž-postavljona strahovitemu bombard ran ju. Zavezniki napredujejo am celi črti, nemške armade se umikajo in nimajo nobenega upanj«, da bi se mogle še kdaj postaviti rosno v bran. Nemške armade so 'bile tako temeljito tepene, da štejejo danes 4e ko-rnaj 3,000,€00 vojakov, medtem ko imajo zavezniki » koli trikrat toliko vojakov—.">,000,000 mož rdeče armade, 3 bilijonov vojakov «na sapadni fronti, ostale zavezniške armade pa -o v Italiji, na Balkanu, v Afriki in na Bližnjem iztoku. V Rusiji so Nemci izgubili toliko vojaštva, da ga ne mo-i. j«« rej (nadomestiti, kajti rezerve so jim posle. Z vojaško silo, so prišli do konca. Aiko bi zavezniki napadali enkrat na oni ironti in drugič na drugi, bi mogli Nemci pošiljati armade, z ene franke na drugo. Toda zavezniki so v ofenzivi na treh frontah, poleg tega pa njihova zračna sile neprestano kroži nad wmiskimi armadami in nad neiriskim ozemljem. Nemška vojaška- sila je bila leta 1939 silno močna, danes ji ni niti ve£ podobna. Priznati je treba, da so nemžki vojaki ibolj izveibam v voje vanju, toda število zavezniških armad odtehta vso nemško i zve al >anostf kar se jasno vidi na vseh frontah. i Največ so k zelo ugodnemu položaju. zaveznikov pripomogli Ruwi. To priznavajo vsi vojaSki in uradni krogi v Wa-shint^tonru. Rdeča armada je dosegla največje u«pehe, kakorš-liili niti sami ru&ki generMi niso pričakovali. Najvažnejše za vse zavezniške uspehe pa je tesno sodelovanje meti Združenimi državami, Anglijo in Rusijo. In pri leni ima prav gotovo nas pred*»ednik največjo zaslugo. Velikega pomena je ameriška letalska postojanka v Ukrajini. S le ]K>stojanke letajo ameriški bombniki na velike razdalje nad Nemčijo, bombardirajo industrijske kraje in železni-in l^te dalje v Italijo, v Anglijo, ali pa se vrnejo zopet v Rusijo. Leteče armade bodo tudi mogle bombardirati velike Ško d«»ve municijske tovarne v Plznu na Češkem, kar do zadnjega •'•as* ni brio mogoče. Kakor pa «o zavezniki na kopnem v veliki premoči nad Nemčijo, tako so tudi v zraku, kajti imajo 75,000 aeroplanov vtsch vrst, ne vntevši 30,000 mornariških aeroplanov. Nemški l rti miki niso mo$rli b«m*bairdirati zavezniške vpadne armade v Francijo, ker so jo branila cela krdela zavezniških aeroplanov. Že lansko leto so priČ«K zavezniški ixmrfmiki bomhaitHra-li nemške industrijske kraje jn Netnei ko mogli to bofrihardi-•anje le tnalo m i rati. Zato so pričeli izdelovati na padal tie J, aeroplane, izdelovanje bombnikov pa *o fkoro popolnoma o-piMili, zato pri anvezntekfem vpadu tudi niso imeli bombni-vov, da bi wpe&K> bom* « rdi r ali zavezniške armade pri izkrcanju % Normandiji. zavezniki vodijo proti Nemčiji tudi zelo mpe^no dipSo- 1 irtarugo zasedanje AVNOJa se je vršilo v povsem drugih okoliščinah-kakor, prvo, eno leto prej. Leta 1942. še v mnogih pokrajinah ni bilo široke aktivnosti ljudskih množic, agenti različnih izdajalcev so še imeli več ali znanj vpliva na posamezne. dele ljudskih množic. V Sloveniji ,je gibanje QF bilo potisnjeno v politično defenzivo Ln je preživljalo najtežje čase oborožene akcije proti okupatorju. V skladu s temi dejstvi je naravno, da je zgodovinski pomen prvega zasedanja AVNOJ-a v tem, da je vzpostavilo skupno politično središče za vse svobodoljubne in patriotie-ne sile naših narodov. V razdobju med obema zase-dwnjama se je narodno osvobodilno gibanje razmahnilo, ljudske množice so dobile zaupanje v narodno osvobodilno borbo, fclaeti hrvatstoe ljudske množice zalpastile reakcionarno H»SS in že prenle v narodno o-svobilno gibanje. Izdajalska bratovščina se je pri tem pogrevala vedno globje, pvoje o-borožene edinke mobilizirala nasilno, ljudskim množieam pa so Skušali dopovedati, da poraz nemških okupatorjev ni njihov poraz, če«, da -sodelujejo z okupatorjem samo iz taktičnih rastočo v. Uspeli niso. Ljudske množice so videle in vedele, da živi izdajstvo lahko samo tam, kjer ""t^"*. ff »ataJv? to > "mat'« Your Name" ''Cfefera^OTri fpn^ld M4K« m** <*UiJoMT . .ti-tenje Ik —' Taktu Je teratf) TeMd ' lawtiM' Mttfr • tt-flr1 -itt'- f-*T f i. Pri n^»oč|>i>e:porittžit« tia«l»dnjega kupona ^ r t it JWW .p*««r «» ... JaBtaaroteo; . pndpl—n« t * » ------- ^ } ra.aV.f. l. r«... i <|i.. , , , ir9. ' * ..............................».(•••••»••••K UtHe ime ................;....................................! nlict tli Bot tt ........................:................... Mesto ln Mara.............................................^r '^GlasNaroda** j 016 W. J^tb SrEBiKTrt, NEW YORK 11, N. Y. ««--.■»■%»■■ . • t C-1 V .-J W v . v * n ko ipraff&o predstavljati jugoslovanske narode v svetu. Odtod oklepi proti kairski vladi in kralju. Vse pravice zakonite jugoslovanske vlade pripadajo samo Nacionalnemu ikomitetu, a predsedstvo AVNOJ-a je edini izvrševalec suverenosti naših narodov. ^fed sklepi AVNOJ-a je treba podčrtati posebno dva. Prvi «-'klep je imenovanje tov. Tita za maršala Jugoslavije, s čimer je izrečeno najvišje priznanje nove Jugoslavije svojemu najboljšemu sinu za uspeh borbe, za uspeh resnične ljudske demokracije in narodne enakopravnosti. Imenovanje Titovo za maršala je obenem priznanje narodov Jugoslavije Komunistične partiji Jugoslavije, iz katere je Tito zrasel in ki je od vsega začetka postavila ideje bratstva in enakopravnosti narodov Jugoslavije kot predpogoj za uspešno borbo proti o-kupatorju. Dr uig pomemben sklep je potrditev o priključitvi slovenskega Primorja svobodni Sloveniji v »sestav svobodne Jugoslavije, s čimer so bili postavljeni temelji za uresničenje stare slovenske težnje: svobodna in združena Slovenija. Slovenskega Primorja nismo dobili za zeleno mizo, kakor smo ga v prejšnji vojni izgubili, ampak je vrhovno zakonodajno te8o Jugoslavije samo potrdilo, kar je slovenski narod dosegel z Listnimi silami. III. Zasedanje AVNOJ -a predstavlja novo razdobje v osvobodilni borbi naših narodov, ('e je imelo narodno osvobodilno gibanje doslej pretežno politični značaj, značaj osvobodilnega gibanja, ki se sprožilo mimo in proti volji oficioznib državnih organov, postaja sedaj predvsem izraz naporov in borbe mlade države tvorbo naših na-rodov. Ljudske množice so sklepe AVNOJ-a pozdravifle z navdušenjem, izdajalce in protiljnd-sko reakcijo je pa prevzela smrtna panika. Naravno je, da je načlo drugo zasedanje AVNOJ -a živ odmev doma in v i-nozemstvu. Nasprotniki narodno osvobodlnega gibanja so hoteli paralizi rat i vpliv drugega zasedanja Avnoj-a s tem. da so poskusili vse sile koncentrirati in postaviti proti narodno Sth WAR LOAN Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne zmožnosti. štabom govori o dejanskem priznanju stanja kakršno je nastalo po drugem zasedanju AVNOJ-a. Vedno večje nveljavlje-nje Jugoslavije kot vojnega faktorja l>o pospešilo tudi formalno priznanje Nacionalnega komiteta s strani zavetnikov. (Zaradi junaške bonbe, demokratičnosti narodno osvobodilnega gibanja in demokratične ureditve razmerja med narodi na temeilju medsebojne enakopravnosti je postala Jugoslavija središče osvobodilnega odpora v tem delu Evrope in privlačni center za druge narode, ki se po našem primeru tudi lahko bore proti okupatorju in narodnim izdajalcem. O vplivu jugoslovanskega narodno osvobodilnega gibanja na sosednji narode pričajo dogodki v Bolgariji, odlok madžarske vlade o — je za bližnje odločilne dogodke z ostalimi narodi Jugoslavije in politično popolnoma pripravljen, da lahko brez strahu in negotovosti gleda v prihodnost. Taka je bilanca, ki je dobila svoj poslednji izraz v sklepih drugega z;vsedai*};t AVNOJ-a in zaslnči tudi potrdilo sleher-neern poAtene^a Slovenca. Narodno osvobodilno eriba-n;,e je nastalo kot izključno politično ljudsko gibanje. Z u stvaritvijo pivih majhnih partizanskih edinic je prvič poseglo po orožju. Organi narodno osvobodilnega gibanja, od te-renskih odJ>orov do organov <>F, so vzporedno z uspehi naše vojne akci je vedno bolj prevzemali dvojno funkcijo; poleg funkcije organa borbe so postali tudi že organi Oblasti. Tu nestreljanju partizanov, pozivi Prof,fV* >pada ined najbol j svoj-Jondonskeira radia Bolgarom stvom' in najveličastnejša do- iska reakcija se je je združila: Nedič, Ljotič. Mihajlovič pa še kairska vlada s svojo izjavo o teroristih. Prav t»ko sc je povezala hrvatska: MatVk in Pavelič, ki se je še posebej obrnil na IISS, »n n»stal jc sporazum o dejanski delitvi oblast i. Oba centra, beograjski in zagrebški, sta kovala novo 14 jmroslovansko fe deracijo"po nemnko patronan-co. ftp posebej se je Maček povezal z Mihajlovičem in ol>a s kairsko vlado. V Sloveniji so se belo-plavi vezali s sredino. Toda vsi načrti so propadli. Pred ljudskimi množicami so se še bolj razgalili, pred okmpa-torrjem pa so se dokomeno popolnoma razorožili. Nemci jim ne dopuste več neodvisnih vojaških formacijih in lastnih o-ficirjev. Hrvatska domobranska vojska je prišla v sestav nemške, v Četniskih oddelkih poveljujejo nemški oficirji, a Bupnikovi domobranci so pod poveljstvom Gestapa in SS. V zunajnjem, poeefono zavezniškem svetu so sklepi drmge^n zateedanja AJVNOJ-a »aileteli na pozitiven odgovor ne samo v, široki javnosti Anglije, Zje-dirajenifi držav in Sovjefske zveze, ampak tudi v vodilnih u-radnih krogih teh naših velikih zaveznic. Nacioiiadnega komiteta formalno še niso priznali, toda vedtao tesnejše vojno so- donrajanja te vrste v zgodovini člove-tva. Sadov borbe naših narodov ne bodo izražale samo izpolnjene nacionalne in politične zahteve ter po/.i t i ven >ocial-ni razvoj, temveč -<■ bodo izražali tudi v globokem vplivu na moralne kvalitete naših narodov. V sedanji 1h>rbi, kjer se iM>r«» ljudske množiee s tako ^n-i nopož r t vova I no.-t jo, samopo-zabljenjem in prezirom smrti za -kupno kori-t, dobiva lik naše-ira človeka nov. plemenitejši vo vojno katastrofo. S,, več Je enačaj. Sedanja faza naše bor- ila. Na vseh frontah, na italijanski, na zračni, posebno pa na vzhodni vedno bolj dozorevajo |M>sroji za končno Hitlerje- poraze pa je Hitler d«r/.ivH v medTiarotlni politiki. Prepadli vso vsi njegovi upi na sovjet-sko ansrlo-aški spor. Kakor dokazujeta molkov-»k a in teheranska konferenca, je dosegel Hitler samo nasprotno, tNto. česar se je naj!»olj bal: utrditev postavlja f>r«'d vse nekatere nove na oge. Poleg tega, da jo treba -ovražnika politično in vojaško tolči, izve-ti maksimalno mobilizacijo Vs» h ljud>kih -il in materijalnih rezerv, je tr«4»a preti v sem ntrditi in dalje graditi temelje naše nove drža- zavezni«kejfa bloka. V tem so v»»«> skupnosti, ki so bili posta-bile poražene s Hitlerjem vred lojeni na di+igom zasedanju tudi take reakcionarne in fašistične klike, kakršne je kairska vlada obenem z Mihajlovičejro kftiko v Jugoslaviji. Te klike so rač4inaile, da bodo v takem neizbežnem spopadu lahko čez noč presedlale z nemških pozicij na zavezniške. Sporazum med velikimi zavezniki je prekrižal vse njihove račune. Izdajalski špekulanti so obtičali tam, kjer so od vsega začetka, bili: na hitler-jev-skih, fašističnih pozicijah in s Hitlerjem vced ,se približujejo svoji katastrofi. Prav tako je bili napačen račun teh klik, da ni mofgoče sodelovanje našega narodno osvobodilnega gibanja z zahodnimi zavezniki. Računali so celo na spopad med NOVJ in zapadom, toda zavezniški odnosi so vedno trdnejši in bodo v prihodnosti še pri-srčnejši. Slovenski narod, ki je bil nepripravljen ob vseh prelomni-delovan(je % našim Vrhovnim cah zgodovine — 1848, 1918 in AVNOJ-a. razvijati demokratične organe naše ljudske oblasti v takem smislu, da se bo preko njih slovensko ljudstvo dejansko začutilo gospodarja na svoji zemlji, da je Jugoslavija za slovenski narod njegova lastna država, v kateri bo sodeloval z vsem svojimi silami in sredstvi, da bo pomagala krepiti njeno moč, razvijati v njej blagostanje in utrjevati demokratične pridobitve, da jo bo, tče bo treba, tudi v bodoče branil z lastno krvjo, kakor jo tudi v teh dneh pomaga graditi a krvjo svojih najboljših sinov in hčera. (Zojsa.) DELO DOBE: STVALKE NA STRIP FELT Vprašajte pri: LEGIS HAT CO. 28 West 38th Str., (3rd floor)1 NEW YORK CITY 7—31, 8—1, 2 I "GLAS NAKOPA *—NEW IOM MONDAY. JULY 31. 1^44 mAKOVUEH L 18» RAZGLEDNIH SPOMINSKI DNEVI V JULIJU Bitka pri Gettvsburgu s<> m pričela dne 1. julija Poštne znamke so prvič pričeli prodajati v* New Yorku tekom julija 1881. Provinci je Xova Scotia in New Brunswick, ki so bile preje enaiic pod skupnim imenom ka-liu24. f )gnjenik Mount Lassen v Ca-. Uforniji, pričel je blnvati lavo " po<*ctkom julija, 1914. Prvi železniški vlak je tlospel v VVaslimglou, dne 1. julija. V juliju leta 1 778 je (MM) Američanov (Indijancev) napadlo 1:000.belili priseljencev, ki so >e naselili v \Vyomiimu, v Penn-svlvaniji. Domačini so požgali 14. Prva normalna šola v Ame-- j iki, jC bila ustanovljena v ju-Plijn. leta 18:17 in sie«>r v I,cn-inirlonu, Mass., toda po.luk se j<* pričel šele dve leti ka.-neje. '\ o ^olo je obiskovalo po otvoritvi le troje učencev, toda nji-liovo >tevilo je hitro naraščalo. David Glasgow Faraerut, prvi admiral našelbojne mornarice, je bil rojen dne f>. julija leta 1801 v Knoxville. Tenn. Angleži so plenili in oplcnili mesto New Haven, Conn., v juliju 1770. FJepdblikansko stranko so n-* stanovili pri konvenciji, ki se je vršila dne f». julija 1 (»8"> v Jncksonu, Micb. T>ne 6. julija, 1770 je bila Tz-java Neodvisnosti v prvič ob- j avl j en a potom časopisa Pennsylvania Evening Post v Pilila del ph i j i. Pa. Nekdanja republika Texas je poslala svojega prvega poslanika v Wasbinkton, D. C., v juliju, 1835. Država Maryland, je proglasila svojo neodvisnost dne (5. julija 177fi. Dne 7. julija 189K so Zjedi-njene države anekit rale kraljestvo Hawaii. California, ki je bila preje del Mehike, postala je last Z.je-dinjenili držav v juliju 1H4<>. Mohamed, nista novi tel j mo-batnedansko vere, oziroma Tzla-ma, je nmrl dne 8. julija. Newyoreani so razdejali spomenik angleškemu k r a 1 j n o 111., dne 1 ■«'>. julija, leta 177(>. ko je b?!o proglašen je neodvisnosti objavljeno. Teritorij Wyoming, postal je država Z jed. držav, v juliju 1890. V juliju 1*10 so Zjed. države kupile sedanjo državo Florido od Spanjolske, toda našo zastavo so razvili v St. Au.anistine, Fla., šole dve leti kasneje, in si-:•(•)■ dne 10. julija 1821. V juliju 1770 so Angleži požirali mesto Xorwalk. Conn. Prvo in formalno proirlaše-nje neodvisnosti v Zjedinjenib i držav, se je vršilo rine 12. .JULIJA, 1774 v Prvi Presibiteri-janski cerkvi v Carlisle, Pa. Izvor velet oka Mississippi je odkril Henry R, Schoolcraft, dne Ki. julija, 18.12. Kkspedicija, katero je vodil Sir Walter Raleigh, je dospela v North Carolino v juliju, 1584. Največji splošni štrajk v Zj od i n jenih državah se je pri-eel v juliju 1877. Prvo zlato v Montani so našli v Last Chance (Snleb. Montana v juliju 18*54. Tam stoji sedaj mesto Helena. Provincija Manitoba in se-verozapadni teritoriji so postali del kanadskega dominija. v juliju, 1860. .Tacfjnes Marquette in Tjonis Joliet, sta v juliju Kv»7 dospo-!a v ustje reko Wisconsin in sta dno 17. julija istega lota potovala daljo po volotoku Mississippi. Dnevnik Cristobal Colonn ("KolmnJba *'), so našli v Pa- los, na ŠPANSKEM, dne 17. julija, 101*2. Iz tega dnevnika je razvidno, da je "odkritje" Amerike po imenovanem mornarju veljalo $7200.00, in da bi bila omenjena srota sedaj vredna bas $100,000. Prvi poštni voz, ki je vozil pošto iz San Francisea, Cal., dospel je po 17 dnevnemu potovanju v Kansas, dne 18. julija 1861. Benito Juarez, prvi ameriški rindija^") prertse znano, da imajo slepi ljudje posc-bno oster sitih. V tem pogledu gre za tako zvano kompenzacijo, to se pravi za nadomestilo izgubljenega čuta z drugim čutom, ki ga lahko imenujemo šesti čut. Na kongresu je bilo podanih nekaj zelo zanimivih referatov. Dr. Robert H. Clark, ravnatelj ameriškega zavoda za gluhoneme, je pripovedoval iz svoje prakse. Pri svojih poiskasih s slepimi so poslužujem naslednje metode. Posadim slepca s hrbtom proti oknu in sedem naravnost, nasproti njemu. Vzamem palico, ki je na koneu razcepljena in v razcep denem papir. Potem počasi krožim s palico in z listkom, okrog slepcev e glave v oddaljenosti okrog 7 cm. zdaj na desni, zdaj na levi, a povsem nepravillno. Vselej, ko premaknem palico, vprašam, kam sem premaknil listek. Slepi človek že od rojstva se zmoti zelo redko. Zadnjič sem napravil ta poskus s 40 let starim slepcem in pri 200 poizkusih se ni zmoti! niti enkrat. Potem sem mu Kama šil ušesa z (bombažem, da bi slepec morda ne slikal pre mikanja lista ob njegovi glavi. Toda tudi potem se ni enkrat no zmotil. Ta sposobnost se mi v,(\\ pridobljena z dolgo vajo. Narava jo tako odŠkoilovala slejw*e za njihovo slepoto. Pod vplivom posebnega vezsbanja v raznih poklicih se takšne spo sobnosti lahko razvijajo pri ljudeh. Spomnimo se na pr. na to, kako dobro oči ima mornar, dalje na izredno fin tip mlinarja. ki med prsti razpozna razne vrste moko, kakor p okuse valeč vina Razpozna vino na jeziku in cončno na izredno dober sluh irimitivnih bojevitih plemen. Domnevam v šestem čutu ilastnost, ki nima nič opraviti z boleznijo ali kkaršmmkoli patološkim pojavom. Sesti čut se lalilko privzgoji, odnosno priuči. Povečane sposobnosti dojemanja dopolnujejo katerakoli čut. Slepec, ali gluhi človek vidi. odnosno sliši z nekim drugimi nevidnimi čutili. Jaz sani sem gluh, a počutim se na eesti povsem varnega kljub .še tako živahnemu promet n. Hotel sem se zavarovati proti nesreči na, cest i, a izkazalo se je, da me je zdravnik zavarovalnice uvrstil med najprimernejše objekte zavarovanja, in sieer na podlagi statistike zavarovalnice, ki povsem potrjuje nana eksperimentalna raziskovanja; gluhi se namreč bolj redko ponesreči na cestah, kakor ljudje z neokrnjenimi čuti. To pa ni noben čudež. Ti ljudje imajo samo posebne razvite sposobnosti dojemanja, njihovi živčni sistem deluje boljše, to se pravi pomrl ara jo si s šestim čutom. S. C. Swift, slepi knjižničar kanadskega zavoda za slepe je poročal: —Nedavno sem čakal na vogale uliee na tramvaj. Med tem sem se pogovarjal z znancem. Nenadno sem zaslišal ro]>ot tramvaja in dejal sem znanou, da prihaja moj voz. Začuden me je vprašal, kako morem to vedeti samo na podlagi sluha. Slutil je za tem okultno silo. Vendar je ta stvar povsem enostavna. Ko se bliža slepcu 1 raniva j, slepec najprej zasliši drsenje armature po električnem dovodniku in šele potem ropot koles po tračnieah. Po tem ropotu lahko presodi oddaljenost bližajočega se voza. Vsak lip voza ima svoj posebni ropot, in slepec lahko tudi razpozna, aH i pelje le en voz ali več vozov. V knjižnici sem se pogosto stikal s tovariši v trpljenju. Njihove sposobnosti orijentacije so bile naravnost neverjetne. Nekateri so tako dobro razpoznavali človeka od človeka, četudi ga niso slišali, da so bile njihove lastnosti podbone jasnovid-stvu. Prepričal sem se, da so imeli fizične sposobnosti, združene z drugimi neokrnjenimi čuti. neizrečeno rahločutnega 'dojemanja, česar niso moerli z Nekaj podobnega sem odkril okrnjenim čutom. neki banki pri uradnici, ki je dan za dnem štela bankovce. Bankovce je štela izredno hitro in med tem je od časa do časa vrgla iz Šopa ponarejen »bankovec, ne da bi se motila pri štetju. Vzeli smo v roke enega izmed odvrženih bankovcev in samemu bankirju se je »del pristen. Uradnica se pa vendar Tii zmotila, kakor se je pozneje izkazalo. V odlomku sekunde je ugotovila pod prsti, da je bankovec ponarejen. Prof. Edwin G. "Boring iz harvardske univerze je pa re-"Fcriral naslednje: London, Anglija. — Izvedelo se je, cia so bili višijski zakoni priti manjšinskim skupinam uradno ukinjeni v Normandiji. Ta dalekosezeu in važen u-krep je ibil oznanjen od Francois Coulet-a, . komisijonarja Francoskega osvobodilnega komiteja narodne osvoboditve, ki predstavlja gen. De Omille-a v Normandiji. Tukajšnji izvedenci poudarjajo dejstvo, da je bil padec ljudskih pravic v vsnki deželi, ki je bila okupirana od osišča, označen s preganjem manjšin. P roti-židovska propaganda je bil prvi korak Osišča v zmagovalni strategiji, ki je imela namen razdeliti 1 judstvo vsake demokratske dežele rn oslalbiti upor proti napadu. Čeprav jo.bilo nekaj znakov anti-semitizmn v Franciji pred invazijo te dežele leta 1JH0, so to začeli kvizlinški antisemiti, ki so bili nacijski propagator-ji na skrivnem. Sele po okupa- rciji Fnancije se je liitlerjaucem posrečilo uzakoniti preganjanje manjšin. Židi v Franciji so bili predmet nuremiberšlam zakonom, kar je še 'bolj žaljivo svetu splošno, ker so bili upob nomočeni v imenu francoskega ljudstva. Prekinitev proti-židovskih u-kropov. ki so peklensko znamenje osiščne tiranije, je začetek odrešitve francoskega naroda j in se smatra kot obljuba, da bo; Francija v bodoče živela pod j demokratsko vlado. Spomenica, ki jo je izdal Oou-Iet in, ki je bila slišana preko radija "Frauee" iz Alžirjn. je dejala : "Vsi kon s t i t uc i j sk i zak o n i, vse odredbe proti Židom, vse odredbe, ki se tičejo tajnih organizacij, vsi dekreti, ki so za-pot'eli posebno jurisdikcijo, ali •ki so napravili tako jurisdikcijo legalno, so ukinjene. (Overseas News) S O N A RT REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE Jerry \V. KoprivSHt in njegov orkester M69&—Wadding Polka (Ne bom se moSlla; TI [Mi Jest. pa žldartk mar«i») Wedding Walta Slovenski WaJtx Pojo Rupnlck •••tr« ME96—Jeep Polka (Mat* potico pečejo) Marine — polka 576—Terezlnka — polka Na planinmh—vaMek Lepe Melodije Dii(|i](*Kne tlnirmlty Tiinihurira Orkester MfiTl— Nu Marijane«1, polka K.i<» so moje ro?.isvobojeiija se je danes zaobljubil, da bo obnovil vse demokratske svobode v povojni poljski. V manifestu, ki je Ibil oddajan po moskovskem radiju, je komitej nnštel svoboščino, ki naj bi bile obnovljene, vštevši enakost vseh državljanov ne glede na "rod, stan ali državno pripadnost" svoboda političnih in trgovskih organizacij, svo-t>oda tiska in svoboda vesti. Manifesto je dodal, da bodo vse iaišistične organizacije o-klieane kot proti-narodne. Poudarjajoč, fla je visoko delo komiteja v svrho poljskega iwlelezenja v borbi proti hit-ler-jevski Nemčiji na prvem mestu, je manifesto dejal: Ura ma sevanja nad Nemci je udarila — ^Maščevanje za trpljer^e in mučenje, za požga-ne vasi, uničena mesta, podrte cerkve, suženjstvo koiicentra-cijska taboriŠč;i, streljanje; maščevanje za Majdanek, Os-wiecim in Treblinka (zloglasna smrtna taborišča) in za masa-kriranje getov." Manifest je oznanil, da hodo izropane posesti vrnjene p koTi-fiskaeijo nemške posesti, z dodatkom: 4''Z oziromi na trpljenje zadano od okupatorjev, ho Židom garantirana oh nova pravic in enakost." Manifest je odkril, da je hil dr. Semmorstein, "bivši židovski posOanik v poljskem parlamen- ci.]. DELO DOBE ZEXSKK /.a r-15iVnjf» pisarn, lahko divlo( Twl(M>«ika pl:u'-:> S-JO/J.-.. Vpra5j»jtf na : ."1" Madison Avo.. .Vow Vnrk <"iiy. t»a Toft. v]i«wi ]■/. eosre. iT lil do S—i Dr. Edward E. Allen, ravnatelj Berkensovega zavoda za slepce v Boslonn je povedal: — Nekoč smo potovali štirje z nočnim vlakom domov. Ko je slepec Belson zjutraj izstopil na svoji postaji iz v'laka, je bilo zelo neugodno vreme s snežnim viharjem. Zapadlo je že 10 cm snega. KI juh temu se je Bel son odpravil sam domojr, o-krog 15 km daleč od postaje. Pozneje mi je pripovedoval, da je pri spel domov prav tako lahko kakor f=icer oh lepem vremenu. Normalnega človeka hi takšno vreme zeflo oviralo v nje CrTATKI-JEM je znano, kako n]«tm podražilo. In ramot&ko tudi tukorti papir in druge tiskar-, •k« potrobičine. Da iri rojaki zaaigurajo redno dopoifljanje Itita, lahko gredo upravniltvu- na roke s tem, da ima!jo vedno, če le mogoč«!, vnaprej plačano naročeno. ALI NE BI OBKOVZU SVOJO NAROCKINO SE DANES in ne čakaj* te na opomin, ker s stem prihranite upravnMtvur, nepotrebne stroške? ____ * ti *» Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČf Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 Todov slovenskega naroda od davnih poeetkov v starem slovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breeies of Spring Time of Blossom (C!v<«tnl /■a«) ^ Po Jezeru Kolo ^ Spuvaj M i! kit Ma]i Orphan Walli * Dekle na vrtu Oj, M;irir*ka, j:tj ¥ B.1 r»M< -.m Mladi kapera«« * Gremo na Štajersko Štajeri? * Happy Polka Če Da tujem ' * Slovenian Danee Vanria Polka Zidana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko ptičlca ta mala * Kadar bo« ti vandrat Sel * I Telerm P..lk:i Sloven-lca P.dkn ^ P«»jdi v. ttK-rioj I '"I s planine t^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piapo-Jiarmoniko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. govi oriontaeiji, med tem ko slepca: prav nič. Razpoznaval je drevesa in druge predmete oh poti, kakor vedno. Trdil je, da tudi mrtvi predmeti oddajajo od sebe nekakšen fluid, ki ga telo lahko dojame. To je sposobnost šestega čuta, pradavni nagonski čut, ki je v normalnem e I o veku le v primerih, ko ima okrnjen ta ali oni naravni čut. Tako dremlje v sleherne mu človeku skrita sposobnost dojemanja, ki se zbudi Je po po -trebi. V afriški eolini bi se beli elo-vek kmalu izgubil, ernec ali A-rabee se pa prav lahko orijen-tira eeprav je prtt še tako dolga. Angleški raziskovalci, ki so proučevali to posebno nadarjenost pripadnikov primitivnej-žih plemen, so zavezali Arabcem pri takem poskmisu oči in poskušali so jih na vse mogoče načine zmotiti. Kljub temu so Arabci našli pravo smer orientaeijel Po vseli teh raziskovanjih in ugotovitvah je torej ugotovljeno, da šesti Čut ni bolezenski pojav, temveč je posledica pra-n agon skih sposobnosti nekom-, plieiranega organizma. Sai^io nekaj teh knjig je na razpolago! tsr SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO lIlIlilllllllllUlIUillUUlIllUIIIHHIHIIIIIII Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: , •Združeni narodi potrebujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se za to delo že sedaj! v liCni in trpežni platneni VEZAVI Tukaj Je v en! nami knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10,000 tlankoT vam podrobno pojasni Tie o vrtnarstvo, o saditvi tn sejanju, o gnojenja In oskrbi vrta. n Najnof eJSe p a * Je VRTNARSTVO Popolni voditelj za va$ BRBZ KEMIJE; nova -mnuam trn unHevanje Škodljivcev, gojenje div Skoro 1400 strani — 750 Slik vojni vrt. Popolna vsaka beseda, vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVE snovi novih Ilustracij t Jih rastlin, nove sestavine cvetlic! —. Abecedno Varalo vadi pove takoj, kar želite. Prirejene m vsako ponebjo v Združenih driavMr, za vsako sem!Je tn "vsako sezetoo. " EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! NI« visokih besed — «ge fe Jasno, tax- To knjigo Jo aredll E. L. D JSKY« MOURt B. 8. A-, povnaoa oseba v vrtnarstvo, Id ga eenljo vrteankl Is. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11,41. Y. "CLAa NAKUUA" MONDA3TTLY 31, 1944 PROKLETfl :: Spisal EMTT.B RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L. m (87) Grofinja sama je sedela med otroki. Ne da bi se hvalil, S reci moram, da sem onega večera samega sebe prekosil, tako celo, da me pokitiče grofinja po končani predstavi v svoj £alon ter mi tam izrazi svojo zadovoljnost. Moral sem ostati v gradu še prihodnji dan in potem še ves teden. Izigrat sem bil ves svcj repertoire. Že prvi dan mi je bila grofinja zelo prijazna; zadnji dan mojega tamo&njega bivanja pa me doleti east, da sem obedoval pri njeni mizi. Tu me povipraša, ali imam ženo iu otroke. Nisem vedel, zakaj ibi ji prikrival resnico. In povedal 8em ji svojo zgodovino, v kateri imaš ti tako važno vlogo. Vsled moje pripovedi je bila bla^a (gospa zelo ginjena. Naposled pa se celo razjoče! Lahko si misliš mojo zadrego zbog tega! Pa ona «e kmalu umiri ter mi reče z milim glasom: "Oprostite, ljubi mož, da se nisem mogla premagovati. Vi niste krivi mojim. Ime iLeon pa, ki ga ima ulbogi vaš majhni najdenček, me je zeflo ganilo. Tudi jaz sem imela sin,a ki se je imelzvati Leon ... Bil bi zdaj skoro 30 let star." — "Sedaj je mrtev T" vpra.šam jaz. Uboga gospa žalostno povesi gdavo. — "Rekli 60 mi tako!" mučno vzdiime. — "Pa, ali je res?" Jaz sem seveda molčal. Grofinja prehodi parkrat sobo gorindol. Slišal sem, kako je sama zase mrmrala: "Ali izvem kdaj resnico 1 Ubogi otrok! $aj so naredili s teboj t žrtvovali bo ga, da bi ga oropali, da bi drugega, nevredneža obogatili . . . " Tako je tarnala uboga gospa. Čuješ li, Leon?'' Mladenič, ki je brez sape poslušal pripoved starega gtoi-mača hripavo in kakor v mrzlici zavpije: "Ni več dvojbe! Dalje za Boga prosim: dalje! ..." ^ "To je vse," odvrne Goš. "Grofinja mi ni več povedala. Le pa v poštev jemljemo ime, čas in okolnoeti ,. . Kaj ne?" "O da! da!" zamrmra mladenič. "Odtačas hodim vsako leto enkrat v grad ljudomile gro-finje, da se tam teden dni skazujem s svojimi marijonetami. Vselej me povprašuje po tebi in kako napreduješ. Ona mi je tudi za te nasvetovata kolegij iSainte Barbeski. Že večkrat je izrekla željo, da bi te rada videla, in obljiibiti sem ji moral, da te pripeljem enkrat v d'Arfeuill. To lahko zdaj storim. Ako hočeš, Leon, odpotujeva jutri v grad! . . Leon vstane; bil je ze maflem odmora nadaljuje: "Ti spi^i torej niso pisma?" "Le dve pismi sta priloženi, obe iz Chevrgya, iz vasi, kjer je bil moj oče odgojen; kajti roditelj moj je svojo rodbino bas tako malo poznal, kakor jaz, Mardoche." "Čudno! Čudno!" je mrmral iMatrdoche. "Tedaj niste prav nic izvedeli T" *'Prav nič o svoji maiteri, kakor sem vam povedal. Vi ste zdaj edina moja nada, Mardoche! Prosim vas za božjo voljo, odkrite mi skrivnost, ki jo poznate in koja je zame tolike važnosti!" "So ni čas!" odgovori starček. "Moja ura še ni prišla* O, odkar vas poznam, odkar vem, kdo da ste, sem imei to strašno skrivnost že dvajsetkrat na jeziku, pa zmerom sem jo zopet zaprl v svoje prsi, kajti ffroza me je bilka. Bila je to moja dolžnost! Druga usta vam morajo povedati, kdo vam je bila mati!" "A če ibi ta usta predolgo molčala?" "^ebi predolgo molčala . . ." mrmra starček, «nu, po^ tem bodem videli, premdaril ..." "In potem mi vse poveste?" f MVsef Ne vem!" "Pa kdaj bo to, Mardocbe, kdajt" "Morda t dveh, treh mesecih . . . morda tndi prej " " "Pobro; tedaj hočem počakati." " VI ert Bencbley in Robert Hutton. Film je šaljiv in v mnogih prizorih bodo gledaJci imdi priliko se dobro nesmejati. Kje, kedaj in v katerem gledališču bo ta fi'lm prikazovan v New Yorku bo pozneje poroča-no v tem listu. RADIO .Sorokin, proiesor soeijologi je na vseučilišču Harvard, je potom radio postaje WNYC te dni izjavil, da potem, ko bode vojna končana, bode Rusija iz-nenadila ves svet z svojo energijo, izvirnostjo in hitrostjo rekonstrukcije. Sorokin je tudi overjen, da bode sodelovanje med Z jed i njenimi državami in Rusijo tudi v povojni dobi trajno, kajti Rusija je praktično-demokratična dežela. Dejal je tudi, da imamo na svetu revolucije dvojih vrst. Prva pome-nja smrtno agonijo" umirajoče stare družbe; in druga pome- TRAROTUBI L wnwwg-firi i HM nja rojstvo napredka potom napredne družbe človeštva. — Ruska revolucija spada v zad-njeimenovano vrsto revolucij. And the Angels Sing" Vesela" filmska spevoigra "And the Angels Sing*' stopa v svoji tretji teden v Paramount That re v New Yorku. V njej nastopajo najodličnejši i-gralci in igralke kot Dorothy Lamour. Fred MiacMurrav in Betty Hutton. Osebno pa nastopajo Perrv Como, Jerry Wald in njegov orkester, ter Ginny Powell, Dick Merrick, sijajni Mr. Ballantine, Jeanne Blanche in Oxford Bo vs. vno potrdijo odločitev kaznovati vse zločine v soglasju principov, o katerih so že oddočili. Drugič, da bo svarilo podano tako, da se bo videlo, da je razlika v odgovornosti med nemškimi voditelji in nemškimi masami, kar bi slednjim dalo pri- ____9 liko, da se izrečejo in izkažejo proti zločinom, ki so jih izvršili naciji z njihovimi pripadniki. In tretjič, da se svarilo sporoči nemški vladi po nevtralni državi, in cVbenem sporoči po radiju in potom letakov po Nemčiji, Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta^ 3936 W. 26th St., Chicago 23, P* SVARILO London, (ONA). Francoske oblasti v Alžirjn so izvedele novice, ki močno potrjujejo sumnie, da Nemci nameravajo mučiti vojne ujetnike, suženjske deflavee in talce v prihajajoči poslednji fazi vojne. Na podlagi teb informacij so Francozi predložili zavezniškim vladam v begunstvu memorandum, ki jih poziva, da naj se pridružijo poslednjemu resnemu svariflu nacijem, proti izvršitvi njihovih namer. Memorandum opozarja, da so trpinčenja, ki so v načrtu pred propadom Nemčije, pripravljena za dosego treh ciljev: 1. Zagotovitev nemške demografske superjornosti, vljub porazu. 2. Preprečen je in potlačitev uporov v zasedenih deželah v zaledju v zadnjih fazah vojne. 3. Uporaba groženj za pridobitev gotovih koncesij od zaveznikov, kot naprimer izpustitev važnih Nemcev, ki so sedaj v zavezniških rokah. Francoska nota je sedaj v ro k ah, Norveške, Nizozemske, Belgijske, (Vskoči o vaške. Luk-sembnrške, Jugoslovanske in Grške beigranske vlade, ki jo re sno preudarjajo. Ta predlaga proceduro treh točk: Prvič, da -zavezniki pono- RAČUN ZA MESEC JUNIJ 1944 Bilanca v banki dne 31. maja 1944____$19,379.95 Ročna blagajna $34.9:*................ Dohodki: Podružnica št. 1—Detroit, Mich.......$ " 6-BJv, Minn......... « 8—West Newton, Pa... " 12—W. Aiiquippa, Pa... " 15—Bpi rmgfield, IJ1..... " 122—Midwav, Pa....... " 23—St. Louis, Mo...... << 25—Chicago, 111........ " 27—Arcadia, Kans..... ii 32—Cleveland, O....... " 38— Aometonia, Pa...... " 40—Kemmerer, \V v o . (daroval Frank Žaga r, L:i!barge. Wyo.) ......... " 45—Rhpboygan, Wis. ... " 47—Pueblo, Colo....... «« 54—Chicago, 111........ $19,414.87 100.00 25.25 12.80 16.20 6.78 10.00 15.75 25.97 3.00 6.00 25.00 << «( 11 tt < ( n * t KNJIGARNA__ Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street_New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Damlr Feigel Krentzerjeva sonata Spisal L. N. Tolstoj 15 Suneški invalid 8plaal Sllroter Koftutnlk Andrej Ternovc Spisal Iran Albreht 6 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Splllman 8 Pravljice Zapisal H. Majar 12 Frank Baron Treak Po rasnih Tirih napisal GJaro - Paudnrič 13 Pariški slatar ' Poslovenil SUt 14 Pravljice in pripovedke sa i Spisal SUt ester 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrtnec IGRE 28 Magda (Isra) — Alojzij 29 Peterčkove poslednje sanje (I«ra> — Pavel Oolln 18 Mladim srcem Drnd zvezek. Zbirka sa slovensko mladino. Spisal K«rer lfeško 19 Student naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 25 Duhovni boj (Izdala druCba sr. Mohorja) L. Sknpoll 26 Denar Dr. Kari Englis — PoslorenU Dr. Albin Ofris Edin! vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni. ki ga niste kupili! - 35 Praški Jndek Sprllznamiova povest — Pre-▼el Josip Vole 30 Potopljeni svon (Igra) — Oerhart Hanptmana 31 Revizor dira) Nikolaj VasUjsrlč 32 Spodobni ljudje 35 2.50 1.00 1.00 Izdatki: Xajemnina urada....................$ .50.00 Popravilo mim^ognaifa ............................2.25 Poštnina ........................................................35.00 Potni in vozni stroški ................................179.85 Plača Uslužbenca ............................./162.25 675.30 $20,090.17 Razsvetljava ...................... Telefon in teS-egrami ................ Tisikovine .......................... Uradne potrelbščine .................. Podpora JPO-SS (darilo podružnice M. 97, Elizabeth, N. J.) ............ 1.00 11.26 225.00 8.52 12.00 Skrupni izdatki ............... Bilanca v banki 30 junija 1944 Roona blagajna .............. JOSEPH ZALAR, blagajnik 687.13 19,378.70 24.34 $20,090.17 MTRKO O. KUHKL, izvršni tajnik .t. NOVA IZDAJA * Hammondov 8VET0VHI ATLAS V njem najdete lemljevide veega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 60 centov Naročite pri: "GLASU NAHODA", 216 West 18th Street, New York 11, K. T. k 5348234848532348482323485353234823232348234823484853235323