Dr. Roman Savnik ¦ ¦ Prirodne lepote naše zemlje Poletne počitnice so pravkar konča- jih je videti le še na težko pristopnih ne. Dolgočasne mestne cestc so znova pcčinah. Marsikdo steza roko po njih oživele. T.rume mcščanov, ki so pre- tudi semkaj, a nercdki je svojo d*z- bili nekaj tednov na deželi, se vračajo nost poplačal z življcnjem, ker je iz- domov. Oh, kako !epo je bilo zunaj! gubil ravnovesje in omahnil v prepad. Tam na otoku kraj tajinstvcno šume- Tako se ropa okrasje naših gora, ki čega morja; tam sredi gozdne tišine, s tem izgubljajo tudi na privjačnosti. kjer je bilo tako prijetno polegati na Kaj bi bilo z Alpami brcz živalstva in mehkem mahu; ali tam v hribih, rned rastlinske odeje, si je težko prcdstav- skalovjem in dehtcČimi pašniki kjer Ijati. Golo skalovje bi kipelo kviSku, sta motila tišino le klic pastirja in za- povsod bi vladal mrtvaški molk, a ob tegnjcno mukanje živine. Poglej njih ncvihtah bi drli v dolino še vse hujši zagorela lica, kako izražajo zdravje in hudourniki nego dants, ker jim ne bi razigrano razpoloženje! Zdaj bodo še stalo na poti ničesar, ter bi prinašali dolgo časa obujali lepe spomine in ko- ogrornno kamenja in peska na danes vali drznc načrte za prihodnje počit- soČnozelene trate v dolino. njce... V Švici, tej najbolj gorati državi Mesto ne poživlja človcka in ni zanj v osrčju Evrope, kamor hodijo vsako primeren kraj za oddih. V njem in v ieto na oddih uživat krasno naravo predmestjih so poteptali Ijudje vsc neštevilni Ietoviščarji in hribolazci iz prirodne krasote. Avtomobili in vozo- vseh dežel Evrope pa tudi iz Amerike vi dvigajo prah, iz tovarn se širi nepri- jn Azije, so najpreje bolestno spoznali jeten vonj, skozi mesto teče umazana kako brczvcstni Ijudje uničujejo nje- reka, vedno nova poija in travniki v ne naravne lepotc. Pod geslom »čuvaj- olcolici se pretvarjajo v ncprijazna mo prirodo« so se v vseh večjih krajih dvorišča z dolgimi skladišči. Mcstni osnovala -društva prijateljev narave, tnišč je pregnal ptice pevke v gozdo- ki so z bcsedo in sliko širila med lju j5j T*' tošnja n&navadno vroča in suha po- I^^^^^^^HVi^L 'TR -' . mlad jc pokazala pretečo nevarnost. |^^^|^^^^HiVj| " W J; Od zahoda proti vzhodu je preko ne- I^^I^^^^^^^^^bV 2'W ^2| i^imernih pokrajin z izrcdno brzino ^^Q^^^^^^^|&: -??sl divjal ogromcn. pežčcn vihar. ki je '^^IB^^^^^^^^H^H^^ «91 sproti dvigal prah in zascnčil sonce. ^^^H^^^^^^^^^V^ . «3E Do 15 cm debela ptast peska je po- '^^^^^^^^^^^^^^^Ht' ' ^^^9 krila najrodovitnejšc pokrajine ter uni- ;^^^^^^^^^^^^^^^L -3^|, čila polja in travnike. Kajti vihar ni I^^Bj^^^^^^^^^^^^^K1 ^S^M trčil na nobcno oviru. Sproti je dvigal .^^^^fl^H^^^^^^V 'A^M^M rodovitno zemljo v zrak, ker je ni šČi- '^B|^^HHflHl^B^ ' j9l tilo pred njim nikako drevje. Tako so [^^^^^^^^g^^^S^^- ^ ^BI v Ameriki prepozno spoznali, kako I^^^^^^^^B^""T^ijZn^^BBBBi korist imajo gozdovi. Zato se niso ^^^^^^^^^^bu^|j^Sb^^^^^^^S ustrašili ogromncga načrta. V 10 Ictth I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B namcravajo na 1600 km dolgem in 160 I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H km širokem ozemtju zasaditj dolge in 1BHB^^^^^^^^B^BHW1^BB| goste drevesne skupine po 1 km na- razen. V celoti bodo zasadili okrog Jalovec (2655m) s Slemena 3% milijarde dreves, A kdo ve, če jim načrt uspe in. ne bodo ogromni stroški plavila rodovitno prst v morje in uni- zaman. čila še zadnje zelenje. Zdaj se zaga- Tudi nase jadransko obrcžje je bilo nja v morje mimo golih peČin silovita nekdaj zeleno in pokrito z gozdovi. burja, ki nas svari s svojim neprijaz- Toda njegovi tuji gospodarji, Beneča- nim tuljenjem: Čuvajte svoje prirodne ni. so sekali drevje, ne da bi zasajali lepote, da pokažete tudi s tem ljube- novo. Tako je voda lahko kmalu od- zen do Jugoslavijet