Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CILJA. OKBAJIT C Ж L J A - O K O L I C E IN BOSTANJA I Celje, sobota, 5. decembra 1953 | LETO VI. — ŠTEV. 48 — CENA 8 DIN Ureja aredniiki odboi. OügoTuini urednik Tone Maslo. UredniàtTO. Celje, Tito? irg 1. Poet. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-Т-25в ori NB FLRJ v Celju. Tisk Celjr^ke tiskarne. Četrtletna naročnina 100, polletna 200, cel»- l«ta« 406 din. Izhaja твако soboto. Poitnina plačana т gotoTiui Pred občnimi zbori kmatijskih zadrug v Celju in okolici posluje 73 splošnih kmetijskih zadrug, 3 kmetijske delovne zadruge, 3 kmetijska gospodarstva OZZ ter Hmeljarski inštitut, ki ga je usta- novila OZZ. Splošne kmetijske zadruge so v dosedanjem razvoju dosegle znaten naipredek. Ce vzamemo, da so splošne kmetijske zadruge pred leti predstav- ljale samo vaško trgovino, je danes stvar drugačna. Zadruge se vse bolj iri bolj orientirajo v organizacijo kmetij- ske proizvodnje po vseh njenih pano- gah. V tem smislu so v preteklosti za- druge tudi dokaj spremenile svojo no- tranjo organizacijo. Tu mislim predvsem različne posi>eševaine odseke. V našem okraju je najvažnejša panoga v kme- tijstvu hmeljarsitvo. Po lanskoletni li- kvidaciji hmeljarske zadruge »Hmezad« v Žalcu je bil siproščen razvoj hmeljar- skih odsekov pri splošnih kmetijskih zadrugah. Le-ti so postopoma prevze- mali nase odgovornost za delo in dvig hmeljarske proizvodnje. V okraju je 24 hmeljarskih odsekov, ki so večinoma vsi likvidni, od katerih Je brez dvoma najboljši v KZ Braslovče. Največja na- loga kmetijskih zadrug in hmeljarskih odsekov na hmeljarskem p)odročju je organizacija zaščitne in preventivne službe, ki naj bi doprinesla k povečanju kvalitete savinjskega hmelja. Pomaga j¿m Hmeljarski inštitut z vsemi znan- stvenimi izsledld, strokovnimi nasveti itd. Zadruge pa bodo morale za drugo leto nabaviti preko 100 škropilnic, po- trebnih za škropljenje hm.elja. Na hme- ljarskem področju je bilo v let. letu zgrajenih 5 modemih hmeljskih sušU- nic, kar so hmeljarji pozdravili. Na sa- vinjskem področju so v izgradnji tudi obsežna melioracijska dela in je v ta namen bilo iz hmeljarskih sredstev v letošnjem letu dotiranih 70 milijonov dinarjev. Za gradnjo hmelj skih sušilnic je bUo dotiranih 45 muijonov dinarjev. Na hmeljarskem področju pa so ustano- vili s 15. novembrom tudi hmeljarsko šolo s sedežem v Žalcu. Prav tako je büo v letošnjem letu zgrajenih 17 ha novih modernih žičnih hmelj skih na- sadov. Trenutno je v okraju pri splošnih KZ 51 strojnih odsekov, ki posedujejo skup- no že preko 100 traktorjev, 31 motornih kosilnic, 157 motornih škropilnic in nad 600 ostalih strojev. Štiri petine zadrug poseduje enega ali več traktorjev. Še so posamezne zadruge, ki nočejo razu- met:, da naj traktor služi predvsem proizvodnji. Pri zadrugah deluje 62 ži- vinorejskih odsekov, združenih v ra- jonske živinorejske organizacije. V le- tošnjem letu so bile organizirane živino- rejske razstave z ocenjevanjem živine v Šentjuriju, Šmarju, Vitanju in Slov. Konjicah. Kmetijska zadruga Sent j uri j je organizirala razstavo strojev in sadja, KZ Vojnik pa je priredila tekmovanje traktC'ristov celotnega celjskega okraja v oranju, košnji ш žetvi. KmetijSika za- druga v Šmarju je imela tudi sadjarsko razstavo. V okraju deluje 50 sadjarsko- vinogradniških odsekov, katerih naj- važneiša skrb je obnova in zaščita sad- jarstva in vinogradništva. Vsaka za- druga bo imela sadjarskega pvomocnika. V ta namen prirejajo v Slovenskih Ko- njicah v prejšnjem in tem mesecu sad- jarski tečaj. V letu 1952 je zadružni sektor prejel za investicije in delno tudi za dotacije 242 milijonov dinarjev, pri čemer od- pade skoraj tri četrtine na hmeljarsko področje. Ta sredstva so bila v glavnem izkoriščena v letošnjem letu. Poleg tega je bilo v letošnjem letu prejetih na- daljnjih 70 milijonov dinarjev investi- cijskih kreditov, in sicer za elektrifika- cjo 15 milijonov, za gradnjo 4 milijone, za opremo 49 milijonov ter za živino 2 milijona dinarjev. V celoti je bUo do- deljeno za zadružni in državni sektor v okraju 124,5 milijona dinarjev. Po polletnih bilancah imajo zadruge za 235 milijonov dinarjev osnovnih sred- stev. Dobiček prvega polletja znaša 72 milijonov dinarjev, povprečno torej en milijon dinarjev na vsako zadrugo. Kako je z odnosi v zadrugah? Po- nekod je tendenca po raznih privilegijih v zadrugi in to zlasti tam, kjer je us'P>elo, da so se v zadrugo vrinili razni spekulativni elementi, ki neodgovorno gospodarijo z zadružno imovino, oko- riščalo se z zadružnimi sredstvi itd. Tako je na primer v Preboldu in nič dosti bolje v Ponikvi pri Grobehiem. V nekaterih primerih so se v letošnjem letu izvršile fuzije zadrug, predvsem gospodarsko šibkejših. Pokazalo se je, kako so nekatere zadruge kot prejšnje samostojne enote slabo gospodarile, da so v njih imeli glavni vpliv in besedo uslužbenci, predvsem poslovodja, ne pa upravni odbori. Na področju Laškega so se združile zadruge Marija Gradec, Rifengozd, Sentrupert in Šentlenart v eno zadrugo v Laškem. Po skrbno opravljeni inventuri po članih novega upravnega odbora se je ugotovilo, da so tamošnji vodilni uslužbenci oškodovali zadrugo za skoraj 800.000 din s povzro- čitvijo primanjkljajev v vseh 4 jxjslo- valnicah. Tako je poslovodja KZ Tabor povzročil primanjkljaj za 435.000 din, poslovodja Trbovc za 243.000 din, poslo- vodja Horjak za 90.000 din in poslo- vodkinja Pušnikova za 27.000 din. Pri- manjkljaji î)a so v zadrugah sploh probdem. Premalo skrbi in aktivnosti upravnih in nadzornih odborov omogoča najrazličnejše mahinadje, utaje in kraje po raznih poslovalnicah. Trenutno zna- šajo registrirani primanjkljaji pri vseh zadrugah 7 milijonov dinarjev. Zadrugte imajo izkoriščene obratne kredite v NB v višini 183 milijonov dinarjev ali po- vprečno na eno zadrugo 2 in pol mili- jona dinarjev. Med najboljše zadruge po organizaciji, po delu in zanimanju za kmetijsko proizvodnjo spadajo KZ Loče, Braslovče, Tabor, Zreče in še ne- katere. Najslabše v okraju . pa so KZ Lemberg, Imeno, Prebold, Šmartno ▼ Rožni dolini in še nekatere. ^ V CEUÜ IN OKDLiGI SO SVECÌNO PROSLÍlViLI 10-LETNICO ilVNO] Sirom IX) naši domovini, tako tudi v Celju in celjski okolici so Praznik re- publike delovni ljudje socialistične Ju- goslavije proslavili zelo svečano. Deset let ljudske države pvomeni za naše na- rode deset let neprestanega napredka, velikih zmag na političnem in gos,po- darskem polju in postavitev vseh te- meljev za srečnejšo bodočnost vseh ju- goslovanskih narodov. Skoraj ni kraja, podjetja in ustanove, kjer ne bi Praznik repu bi.ke prosla-vili vsaj na skromen način. V podjetjih so imeli majhne svečanosti, prav tako v šolah, v organizacijah in še drugje. SVEČANA SEJA MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU V nedeljo so se v novi dvorani MLO zbrali na svečano sejo vsi odborniki Mestnega zbora in Zbora proizvajalcev. Navzočim je o pomenu desete obletnice drugega zasedanja AVNOJ govoril predsednik Mestnega ljudskega odbora tovariš Riko Jerman. Odborniki so po- slali pozdravno brzojavko udeležencem svečanosti v Jajcu. SVEČANA PROSLAVA V DVORANI NARODNEGA DOMA Na večer pred Dnevo^m republike je bilo v dvorani Narodnega doma zbranih veliko število Celjanov na proslavi de- sete obletnice drugega zasedanja AVNOJ in Praznika republike. O zgodovinskem drugem zasedanju AVNOJ, o vseh nadaljnjih uspehih v Ijudiki di-žavi je govoril predsednik Sveta za kulturo in prosvjto tovariš Anton Aškerc. V železarni Store je zago^ reía mala Rupolna peč v soboto, dne 28. novembra so ,imeli v Storah lepo proslavo, ki je niso sla- vili samo štorski železarji, marveč še bolj učenci in z njimi celotna metalur- ška šola. V učni delavnici nove livarne, kjer imajo učenci svoj oddelek, je okoli 12. ure prvič zagorela mala kupolna peč in dala redko tekoči liv sivega železa. Za to proslavo so učenci svojo livarno lepo^ okrasili. Na steno pa so napisali: »Z železom iz nove peči bomo gradili boljše dni za vse — tudi mi!« — Poleg predstavnikov šole, delovnega kolektiva — med njimi tudi direktor tov. Andrej Svetek, nadalje predsednik delavskega sveta tov. Franolič, predsednik uprav- nega odbora tov. Kresnik — so se slav- nosti udeležili še predsednik MLO Celje tov. Rilco JeiTnan, sekretarka MK ZKS tov. Olga Vrabičeva ter članica Sveta za prosveto in kulturo MLO Celje tovari- šica Milena Vršnikova. Uvodno besedo je imel direktor šole tov. Tone Klinar, ki je potem, ko je orisal pomen Dneva republike, čestital učencem šole, livar- jem ter tehničnemu vodstvu za lepo delovno zmago pri graditvi male kupol- ne peči. Za njim je spregovoril tovariš Svetek, ki je med drugim dejal: »Za naš praznik ste vi mladinci spravili v obrat malo kupolno peč, ki je lepa in važna pridobitev za našo livarno. Če- stitam vam k uspehu. Želim vam, da bi prispevali novi državi čim več kva- litetnega železa. Želim vam, da bi po- stali pravi umetniki železarske stroke.« Učencem metalurške šole v Storah je k uspehu čestitala tudi tov. Vršnikova, na koncu pa še tovariš Stane Sotlar, njihov učitelj ter novo izvoljeni ljudski poslanec. Novo malo kupolno peč s premerom 450 mm so odlili ter obdelali učenci šole sami, seveda pod strokovnim vodstvom mojstrov in drugih livarjev. Nova peč ni samo velika pridobitev za šolo; pri njej se bodo vzgajali livarji; marveč pomeni zelo veliko še za celotno žele- zarno. Iz te peči bodo Ishko pridobivali redko tekoči liv, ki ga sicer velike peči ne morejo dati. Tamošnji livarji pa upajo, da bedo z dobrim livom lahko izdelovali tudi najrazličnejše motorne bloke, ki so jih doslej naše tovarne uvažale. Poleg tega, da je zagorela nova ku- polna peč, so štorski železarji počastili Dan republike še z eno zmago. Dan poprej so livarji kot prvi obrat žele- zarne izpolnili letne planske obveznosti. —^mb— Svečana akademija v ljudskem gledališču Desetletnico ustanovitve nove Jugo- slavije so počastui s številnimi prosla- vami in prireditvami tudi partizanska društva v Celju in okolici, atletsko dru- štvo Kladivar, PD Celje in ostala šport- na društva v bližnji okolici. Kljub pre- magovanjoi trenutnih težav so vsa naša društva prav na ta dan želela pred jav- nostjo pokazati uspehe svojega dela, ki jih lahko dosegajo le v družbi svobod- nih delovnih ljudi, v socialistični družbi. Najveličastnejša pax)slava je büa v Celju, kjer se je vršila v nabito polni dvorani Ljudskega gledališča svečana telovadna akademija. Obe celjski tele- sno vzgojni društvi Partizan, še posebej pa Celje-Gaberje, sta na tej akademiji pokazali, da v obeh društvih raste ka- der novih mladih ljudi, ki imajo prefi- njen občutek za dovršeno telesno giba- nje — pa naj si bo to na raznih orodjih ali pa prostih akademijskih sestavah. Ves program je potekal z vso preciz- nostjo, brez najmanjših napak, s potreb- no dinamiko in res z estetskim izvaja- njem posameznih vaj. Odveč bi bilo razčlenjevanje celotnega programa s podajanjem kritike posameznih točk. Topel sprejem pri preko 600 gledalcev, in to vsake izvajane vaje posebej naj bo nastopajočim odgovor na vprašanje: ali sm.o uspeli? Ljudje so zadovoljni za- puščali gledališče z edino željo, da bi se društva Partizan pogosteje pojavljala pred javnostjo s svojimi prireditvami. Celjska telovadna akademija pa je nosila še drug slavnostni pečat. Ob tej priliki so bili razglašeni rezultati letoš- njega množičnega tekmovanja z razde- litvijo pokalov, knjižnih in praktičnih nagrad ter diplom. Organizatorji v Ce- lju so zajeli kar 4326 ljudi od šolarjev do mož v zrelih letih na razna tekmo- vanja. Res je sicer, da dobri dve tretjim udeležencev teh tekmovanj odpade na šolsko mladino, je pa preostali del še kljub temu tolikšen, da lahko smatra- mo nastop naših delavcev in nameščen- cev za povojni največji naš uspeh na področju telesne vzgoje in športa. Naj- bolj so razgibali svoje delavstvo v to- varni Metka, kjer so zajeli v telcmova- nje kar dobro tretjino vsega delavstva. Za kolektivom Metke sta se najbolje odrezala »Beton« in sindikalna podruž- nica trgovskih delavcev Celje. Zveza sind.^katov Jugoslavije, republiški svet za Slovenijo je omxenjene tri kolektive obdaril s knjižnimi nagradami. Okrajni sindikalni svet v Celju je zmagovalce obdaril s pokali: v nogometu Cinkarno, v odbojki in kegljanju Beton, v strelja- nju TEP, v namiznem tenisu kolektiv novinarjev (moška ekipa) in zdravilišče Novo Celje (ženska ekipa), v kajaku Tovarno tehtnic. Večje število kolek- tivov in posameznikov so prejeli diplo- me in praktična darila. V imenu celj- sikega organizacijskega štaba je čestital k doseženim uspehom na tem tekmova- nju tov. Jug, v imenu Zveze športov Slovenije in Partizana, Zveze za telesno vzgojo Slovenije pa tov. prof. Stepišnik Drago iz Ljubljane. Atleti Kladivar j a so izvedli svojo in- terno proslavo že v petek, 27. XI. O ркзтепи 29. novembra je zbranim go- voril tov. Gradišnik Dušan, nakar je sledilo strokovno predavanje o metodiki modernega atletskega treninga tovariša Fedorja Gradišnika, z? .-l-em pa чп bili filmi društvene proizvodnje iz nastopov in življenja celjskih atletov v Istu 1953. Tudi v celjski okolici so partizanska društva v okviru krajevnih množičnih organizacij, marsikje pa tudi samostoj- no z izvedbo celotne akademije, s telo- vadnimi sestavami prispevali svoj de- lež k bogatejšim proslavam. Tako je tudi ta praznik na našem terenu zbližal partizansko organizacijo z ostalimi kra- jevnimi organizacijami in jo s tem uvr- stil v krajevno skupnost. Smučarji PD Celja pa so na 29. no- vembra na Golteh slavili doslej svoj največji uspeh. Vsem slovenskim smu- čarjem in planincem so poklonili na tem edinstvenem smuškem svetu nov smu- čarski dom, ki so ga poklonili spominu borcev slavne XIV. udarne divizije Bo- risa Kidriča. Proslava 29. novembra v Šoštanju Na večer pred praznikom 29. novem- bra in 10. obletnice ustanovitve AVNOJ, je bila v fizkulturnem domu v Šoštanju lepa proslava. Uvodno so igrali državno himno, nato je po slavnostnem govoru tov. Podvrat- nika sledil sicer kratek, a dober kultur- ni program. Poleg recitacije je mešani pevski zbor društva »Svoboda« zapel najnovejše borbene pesmi, s katerimi se je pouda- ril pomen praznika. Pripomniti je treba, da so bUe pesmi prav učinkovite. Bile so odraz precejšnjega truda pevovodje in pevcev. Nadaljevanje v tej smeri bo prineslo v bodoče šoštanjskim pevcem zanesljiv uspeh. -Vsebinski poudarek pa je dala temu večeru godba na pihala Tovarne usnja, ki je v izvajanju nekaterih prav težkih umetnih skladb, pod vodstvom svoj err kapelnika tov. Marina, res zaslužua priznanje. S posnemanjem tega resnega tn vtraj- nega dela, bi se lahko v ostalih sektor- jih kulturno in prosvetno društvo »Svo- boda« v Šoštanju dvignilo na zaželeno stopnjo. V Brasicvčah . . Prosilava državnega praznüta v Bra- eiovčah je doživela nepričakovano lep uspeh. Mladina, učiteljstvo in telovadno društvo Partizan so priredili z združe- nimi močmi slavnostno akademijo r društveni dvorani. Po slavnostnem go- voru šolskega upravitelja F. Kolar j a so nastopili najmlajši v ljubkih prizorčkih, ki spominjajo na partizanska leta. — Deklice iz višjih razredov so v rajalnem nastopu F>okazale spretnost in prisrčnost, ki je navdušila gledalce. Dvorana je bila nabito polna. Telovadci Partizana so se izkazali na orodju z neverjetno smelostjo. Posamezne točke izbranega sporeda so izpolnUe mUe melodije mla- dinskega pevskega zbora. Skupina mla- dink je na bradlji s posrečeno alego- rično sliko zaključila akademijo. Braslovčani so videli, kaj zmore pro- svetno in kulturno prizadevanje, če se šola poveže s kulturnimi organizacijami in obratno. Želimo, da bi takim uspe- hom sledili še novi. V Pilštanju . . . Akademija nižje gimnazije na Pil- štanju je bila dobro obiskana, kakor je s svojimi napori mladina tudi zaslužila. Začela se je z govorom o državnem prazmku. Razpoloženi smo poslušali partizanske pesmi, zborno deklamacijo »Naša domovina«, recitaciji dveh posa- meznikov in zbomo recitacijo »Mi vsta- jamo« ter simbolično vajo »Od Vardar- ja«. Učinkovita je bdla tudi zaključna živa slika. Učiteljskemu zboru je naj- lepše priznanje zares uspela akademija. Nastop je .pokazal, da tudi na podeželju mladina odlično žanje, če je v dobrih rokah. Ker osebno ni mogla prisostvo- vati, je proslavo brzojavno pozdravila tovairišica ЋЛлсл Slai«icr-Maeiitnkio. V Saieku so odprli dom počitha onemoglih Deseto obletnico rojstva nove Jugo- slavije so med drugimi v Šoštanjskem okraju počastili tudi z otvoritvi j onove- ga doma počitka za onemogle v Šaleku pri Velenju. V nedeljo dopoldne se je na vzpetini v Šaleku, kjer stoji morda najlepše poslopje v šoštanjskem okraju — nekdanja vila grofov Herberstelnov — zbralo precejšnje število ljudi iz bližnje in daljne okolice; v velikem šte- vilu pa so onemogle obiskali tudi šolski otroci. Slavnosti so se udeležili tudi predstavniki ljudskega odbora v Ve- lenju s predsednikom Hudobreznikom na čelu, nadalje načelnik Sveta za ljud- sko zdravstvo ter socialno politiko OLO Šoštanj Stane Pungerčđr in drugi. Po začetnih besedah tovariša Friškovca, člana okrajnega Sveta za zdravstvo in socialno politiko, je spregovoril v imenu množičnih organizacij iz Velenja tov. Kumik. V lepem govoru je prikazal skrb ljudske oblasti, ki se kaže tudi v domu, kjer bodo onemogli v miru in zadovoljstvu preživeli jesen in nekateri tudi zimo svojega življenja. Nekaj lepih in vzpodbudnih besed pa je posvetil tudi onemoglim, ki so že zbrani v domu. Poleg ostalih sta pri otvoritvi spregovo- rila še tov. Hudobreznik ter upravnik doma tov. Koren. — Najprisrčnejšl del pa so prispevali mladi pevci nižje gi- nmazije iz Velenja pod vodstvom prof. Bože Kmecl, nadalje otroci iz Otroškega vrtca, pevski zbor II. razreda osnovne šole iz Velenja pod vodstvom učiteljice Semenik-Leskovarjeve in na koncu še mešani pevski zbor velenjske Svobode. Po zahvalnih besedah enega izmed oskrbovancev so si gostje ogledali dom. Že prvi pogled na urejenost doma je napravil na obiskovalce nepozabni vtis. Dom, kamor v »vladanju« Herbersteinov ni smela stopiti noga hlapcev in služ- kinj-revežev, je postal zares prijetno domovanje »hlapcev Jernejev«. Med 40 oskrbovanci, kolikor jih je za enkrat v domu, je nad 90% onemoglih starčkov in stark, ki so najprepričevalnejša slika izkoriščevalske dobe stare Jugoslavije. V ogromni večini so to hlapci in dekle, ki so jih kmetje imeli pri sebi le toliko časa, dokler so jim opravljali vsa dela, IX)tem pa, ko so jih zapustile moči, so jih za'podUi na cesto aU v najboljšem primeru v hlev. Mnogi so bili presrečni. ko so zagledali čiste postelje, mnogi niso mogli verjeti, ko so dobili redne obroke hrane ter tri posteljne odeje. To je bilo preveč za njihove pojme. S solzami v očeh so spraševali, kako bodo vse to poplačali. Velika skrb, najboljša ureditev doma, velika pozornost vseh, da bi onemogli našli tu prijeten dom, pa je najlepši odgovor vsem tistim v Velenju in dru- god v šoštanjskem okraju, ki so vedeli povedati in s tem zbegati tudi starčke, ki so se odpravljali v to najlepšo vilo v okraju, da jih bodo tu zastrupi j evali, da jih bodo tu po najkrajši poti sprav- ljali s sveta in celo lo, da je preurejena vila krematorij! Ce besede oskrbovan- cev in ostalih, ki so ta dom že obiskali, ne bodo zalegle, potem lahko vsem ne- vernim »Tomažem« svetujemo le to, naj si ogledajo dom in vprašajo starčke, kako ravnajo z njimi! —mb— ZA PRAZNIK REPUBLikE SO V SKOMARJU PRIŽGALI ELEKTRIČNO LUC Na Pohorju, nedaleč od Slov. Konjic, v majhni vasi Skomarje, že od leta 1949 uspešno deluje kmetijska zadruga. Ene- ga največjih uspehov so imeli vsekakor pri napeljavi elektrike. Aprila so začeli delati. Glavni kapital je vložila zadruga, in sicer 6,000.000 din za glavna instalacijska dela. Kmetje so pa prispevali v lesu in udarniškem delu. Tako so v času od aprua do novembra . izikopali jame, postavüi drogove in na-' peljali okrog 10 lan voda. Na večer pred Dnevom republike je ob prisotnosti za- družnikov in povabljenih gostov simbo- lično zagorela močna žarnica na viso- kem drogu pred šolo in oznanjala Dra- vinjski dolini o novi zmagi. Za enkrat ima luč 7 gospodarstev, v bližnji bo- dočnosti pa jo bodo dobue vse vasi, vključene v KZ. Zadruga je bila ena najboljših v biv- šem poljčanskem okraju. Da napreduje, dokazuje dejstvo, da je podprla graditev dveh novih šol v Skomarju in Resniku, njeni dve trgovini poslujeta z dobičkom. V lanskem letu je imela nad 8 muijonov dinarjev čistega dobička. r.k. Koroški borci so odprli v Muzeju NOB svoj oddelek Dan republike 1953 je v Celju po- memben zaradi otvoritve koroškega od- delka v našem muzeju, ki so ga orga- nizirali požrtvovalni koroški borci me- sta Celja in okolice in ki je doživel slavnostno otvoritev dne 29. novembra ob 11. uri ob udeležbi velikega števila predstavnikov, mnogih udeležencev bo- jev na Koroškem leta 1918—1920 in go- stov izven Celja. Po uvodnih besedah tov. predsednika SPK mesta Celja je v preglednem poročilu tov. Fa j gel j Ru- dolf, zadnji predsednik Legije koroških borcev v Celju, orisal namen in smisel »tega skromnega kotička, ki je utelešen v sklop bogatega celjskega muzeja NOB«. Poudardl je, da so koroški borci že leta 1918 in 1919 prisegali zvestobo Jugoslaviji na slovensko zastavo in slo- venskemu narodu, a ne kralju, niti mo- narhijL Celje z zaledjçjn je dalo za zlom črnožolte monarhije kakor tudd pozneje v NOB ogromen prispevek. Iz skupine naprednih revolucionarnih mla- dincev-študentov, delavcev in kmečkih fantov so se rekrutirale markantne osebnosti koroških borcev — kakor po- zneje v NOB — in nam iz dobe prvih bojev za našo Koroško svetijo svetli liki pokojnih generala Maistra, nadporočni- ka Malgaja, aktivista in borca Srečka Puncerja in še mnogih drugih junakov. Med aktivnimi borci za svobodo naše- ga ljudstva na Koroškem v dobi ob ple- biscitu je bil tudi tov. Franc Leskošek, ki je bü prav tako organizator naših borb na Koroškem v letih 1941—1945. Ker se imenovani ni mogel udeležiti zaradi proslave lO-letnice II. zasedanja AVNOJ y Jajcu te celjske otvoritve koroškega muzeja, so mu udeleženci po- (Nadalj©vanje na 2.strani.jK stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 5. decembra 1953 Stev. 48 Pogled po svetu Vojaški tožilec Azemudeh, ki mu dr. Mohamed Mosadik odreka kompe- tenco, je v svoji obtožnici med 17 loć- k,ami rabil izraz »fanatični perzijski patriotizem«, proti kateremu da se je Mosadik pregrešil. Mosadik, sam velik fevdalni posestnik, se je pravzaprav boril proti interesom svojega razreda, vedoč, da se samo tako lahko izpod- koplje grabežljivi tuji kapital. Prvi »du- hovnik« perzijskega fevdalizma, šah Riza Pahlevi, lev pariških salonov, ki mu je po letu 1951 novi perzijski Kir pokazal vrata, trenutno uživa v mašče- vanju. Poročevalci svetovnih listov se ob Mosadikovein procesu ločujejo v dva tabora. Vsem, ki jim je pri srcu napredek človeštva, je bodla v oči be- seda obtožnice, da je Mosadik kriv, ker se je opiral na materialistične in pro- tiverske kroge. Ni nobenega dvoma! Minister Eden je še pred koncem pro- cesa, ki se je začel 8. nov. t. 1. poslal k Zahediju predlog o obnovi diplomat- skih stikov, da bi Perzijci ne razumeli napak, češ, saj ne gre za petrolej, gre le za stike! Dulles pa je odposlal Her- berta Hoowerja mlajšega, sinxi enega najbolj zagrizenih reakcionarjev, da prouči možnosti za ponovno izkoriščanje perzijskega petroleja. Za petrolej torej gre. Človek bi dejal z lordom Byronom: This age of cant, v stoletju hinavščine smo slej ko prej. Tisti, ki bi radi dik- tirali svetu, ne izbirajo sredstev, obe- nem si pa natikajo krinke pravičnosti in skrbi za človeštvo. Tisti »fanatični patriotizem« je značilen. Fanatizem je vedno nekaj, kar raste iz notranje sla- bosti in kar rodi zavratno politiko »strupa in bodala«, nekaj, kar se je vedno držalo tudi fašističnih diplomat- skih metod. Ce danes Eden in Dulles te metode podpirata, je končno v skladu z njuno politiko sile, diktata in brez- načelnega kompromisarstva. Ko je Maurois zaključeval Zgodovino Anglije, se je vprašal, ali bo uspeh angleških kompromisov trajen, in ci- tiral znano sentenco lorda Balfourja: »Bolje je storiti neumnost, ki jo že od nekdaj delajo, kot nekaj pametnega, česar ni še nikoli nihče storil.« S tem je hotel reči, da angleško politiko do- ločajo »precendenčni slučaji«, bolj na- gonska in tradicionalna modrost kakor pa načela in strogi razum. Mauroisu prikimavamo, saj sicer ne bi mogli ra- zumeti, kako bi mogla ista angleška politika, ki je 1. 1944 priznala rojstvo nove Jugoslavije, tržaJ^ko vprašanje re- ševati po receptu 8. oktobra. Staro di- plomatsko opravičilo »ultra posse nemo obligatur« (vsak se obveže samo za to- liko, za kolikor se more) in »rebus sic stantibus (ob nespremenjenih okoli- ščinah) pride v takih diplomatskih spletkah vedno prav. Diplomati so res večkrat podobni podganam, ki so pred- lagale, naj ' bi mački obesili zvonec na vrat. In ker so že spet pri tržaškem vprašanju, je prav, če se spomnimo na besede velikega poznavalca (pa tudi občudovalca) Italije Stendhala (Beylea), ki je v razmeroma obširnem uvodu no- vele »Opatinja iz Castra« zajoisal: »Kdor hoče dobro spoznati zgodovino Italije, mora predvsem opustiti branje splošno priznanih pisateljev; nikjer namreč ni- so tako dobro poznali laž, nikjer je niso bolje plačevali.« Laška lažnivost je pri nas prislovična. In Stendhal menda res ni bil zastonj francoski konzul v Trstu. Ko to pišemo, se obetajo neke novosti na obzorju Trsta. Toda istočasno Ita- lija proglaša ozemlje od Tržiča do Tr- biža za vojno področje. Da Monfalcone fino a Tarvisio! To je slovenska zem- lja, kjer drži naš rod mejnike svojih dvanajst stoletij. Mi ne govorimo s »fanatičnim« patosom, ki je tako ljub staremu in novemu fašizmu. Po vseh oglih so mazali Mussolinijeve besede, da je bolje en dan živeti kot lev kakor pa sto dni kot ovca. Za pametnega človeka pa je vseeno, ali ga požre lev ali sto miši, to je rekel že Voltaire. Mi hočemo živeti, če je to komu prav ali ne. Pri tem je naše stališče prav tako naravno, kakor postavim, stališče Egip- ta, ki ga je nedavno opredelil Salef Sa- lem: Mi se vežemo z vsemi, je rekel, 2 ZSSR in ZDA, toda če bi zaslutili, da nam pogodba s komerkoli spodmika našo neodvisnost, pogodbo odpovemo takoj brez ozira na posledice. Ali če hočete, tako je stališče Anglije do EOS. Times, ki že več kot 150 let predstav- lja javno mnenje angleškega konzer- vatizma in puritanstva, jo imenuje nuj- no zlo. V nujno pa nobeden rad ne ugrizne, kar je odkrito povedal »Daily Express«. Povedal ni ničesar drugega kakor tisto, kar Francozi dobro vedo. Francoski parlament je komaj izžel iz sebe zaupnico Lanielu, ki se bo tako le odpravil na Bermude. Tam pa se bo gotovo videlo tisto, kar se vidi skozi široke Špranje in razpoke vegaste ute, ki se imenuje evropska obrambna skupnost, jeklarska in premogovna skupnost, evropski varnostni pakt in politična oblika gospodarskega in vo- jaškega sodelovanja, o kateri je, po- stavim, v Haagu govoril sam Pella. Uto pa zadnje dni pretresa še veter, ki ga nosi sovjetska nota — osma po vr- sti, a vse so na isto viio — nota, ki sicer Še vedno govori o petem partner- ju ha bermudskem razgledovanju, a ne več kot pogoju, marveč le kot prvem predlofift», ki ga bo kremeljski mogotec ponudil nameatp krtih* in eoli «wkrb« Ijeni *krttliici« Xvropi. V tej Evropi pa vedno bolj grozeče zaslanja horizont vprašanje okupirane Nemčije, ki je v osmih letih kljub re- paracijam in demontažam dosegla večjo gospodarsko potenco, kakor jo je imela 1. 1938, ko je polnila skladišča za po- hod po planetu, Nemčije, ki ima danes najboljšo valuto na svetu, Nemčije, ki je — ne kliči vraga, da zares ne pride! — dosegla tudi neko politično enotnost na liniji najbolj antipatične demokr- ščanske osi dr. Adenauerja. No, mi ve- rujemo v moč Evrope. Vihar je to ev- ropsko drevo zelo pretresel, a moč nje- govih korenin se je v boju s fašizmom fe očitneje pokazala. In tako bo Ev- ropa tudi na Bermudih pokazala — ni dvoma — svojo vrednost za človeštvo! In svojo zrelost! Ne ve se pa, če se be izrekla tako, kakor pravi Shakespeare v svojem Richordu 11: God save the King althouoh 1 be not he! (Bog ohrani kra- lja, čeprav to nisem jaz). Se nekam pre- več obotovlja. Rada bi obdržala ßvojt »navade in navodict«. T. O. Trgovsko-gistinska zbornica za Cel.e-mesto o r^'ilËinih trgovine in g&stins va Sistem razdeljevanja blaga je v letih po osvobDditVii oviral trgovinsko dejav- nost, ki je zato po svoji organizaciji in tehniki poslovanja zaostajala za splošnim razvojem drugih gospodarskih panog. Ta nujna gosjwDdarska posledica pa se popravlja iz leta v leto, uspehi pa so postali prav letos najvidnejši, zahvaljujoč naporom in sodelovanju vseh, ki jim je poverjena skrb za na- predek trgovine. Pri ustanavljanju trgovskih prodajaln se je predvsem gledalo na predmestje, kjer je z razliko od središča še sedaj pomanjkanje trgovin, posebno speciali- ziranih. V glavnem so se ustanavljale trgovine z mešanim blagom in deloma prodajalne kruha, primanjkuje pa še trgovin z obutvijo, tekstilom in galan- terijo. Potreba po takšnih trgovinah ob- stoja posebno v največjem delavskem naselju — v Gaber j ih. Specializacija trgovin tudi še ne za- dovoljuje celotne potrošnje kljub temu, da se je stanje z ustanovitvijo indu- strijskih prodajaln popravilo. Dovolj je prodajaln z obutvijo (v centru) glede na potrebe in konkurenčnost, pogre- šamo pa še modnih in konfekcijskih tr- govin. V prihodnosti se le-te predvide- vajo, vendar je ustanovitev odvisna od materialnih možnosti. Na območju me- sta, brez priključenih občin je 51 gro- sistič.-nih iin maloprodajnih trgo-vsk-ih podjetij, od teh 9 živilske stroke, 5 tekstiilne, 7 obutvene in usnjarske, 1 železninska, 1 veleblagovnica, 1 mle- karsko podjetje, 1 pekarsko podjetje in 26 podjetij raznih strok. Podjetja imajo skupno 132 poslovalnic, v katerih je zaposleno 1081 delavcev in uslužbencev. Strokovnost v trgovini je eno izmed vprašanj, ki še ni zadovoljivo rešeno. Že nekaj let se razpravlja o strokovnih izpitih za tisti del zaposlenega osebja, ki se je izučil pred osvoboditvijo, ven- dar doslej še ni izšla uredba, ki bi za- dovoljivo rešua to vprašanje. Zato je tudi položaj trgovskega kadra z ozirom na kvalifikacijo in upravičenost mate- rialnih prejemkov neopredeljen in često prehaja v nelogična nasprotja z ostali- mi predpisi. Vse to povzroča, da trgo- vini primanjkuje kvalificiranega osebja, kar seveda znižuje njeno solidnost. Ker je obstojala nevarnost, da se bo število trgovsko šolanih ljudi v trgovini zni- žalo, je letos število vajencev podvo- jeno, v uk pa so vzeti le učenci s šti- rimi razredi srednje šole, ki pa so mo- rali opraviti še sprejemni izpit in pre- izkusno prakso. Značilno izboljšanje v opremljenosti lokalov so trgovska podjetja dosegla s povišano amortizacijo in večjim vla- ganjem kapitala v osnovna sredstva. Letos so bili opremljeni ali preurejeni lokali Ljudskega magazina, Jugovinila, Jadrana, Planike, Koloniala, Povrtnine, Usnja itd., nekaj pa jih je še v gradnji. Se večje so potrebe za naslednje leto. PROMET IN FINANČNO POSLOVANJE Promet trgovine se je v prvih desetih mesecih 1953 povečal za več kot 300 milijonov napram 1. 1952. Do novembra letos je maloprodajna trgovska mreža ustvarua promet 2,775 milijonov, v istem času lani pa 2,419 milijonov. Ker je bUa v začetku leta določena l^^^-na stopnja amortizacije, so bua trgovinam na razpolago za adaptacije in opremo sredstva preko 27 milijonov in še sred- stva iz sklada za samostojno razpolago. Sredstva so bua deloma izkoriščena za ureditev in opremo lokalov, del neizko- riščenih sredstev pa bi bilo smotrno naložiti na skupen račun, iz katerega bi se lahko finansirale večje investicije in vršilo medsebojno kreditiranje. Naj- večje težave pri poslovanju se pojav- ljajo v zvezi s kreditno politiko banke. Od kreditnih sredstev namreč zavisi ne le uspešen razvoj podjetij, predvsem je tudi na pravilni razdelitvi kreditnih kvot zainteresiran sleherni potrošnik. Ce podjetje životari z nezadostnimi kre- diti, potem ni govora o pestrosti blaga, o dobri kvaliteti in nizkih cenah. Zal, je praksa pokazala, da je izbira blaga v celjskih trgovinah zelo slaba napram ostalim krajem v republiki. Ce mora n. pr. Ljudski magazin jemati blago v komisijsko prodajo in sostaj danes že za 4,5-krat prekoračena. Da dovodno omrežje iz leta 1913 pod takimi pogoji ne more služiti današnjim bistveno po- večanim potrebam, je več ali manj jasno. Predelava tega krožnega kablovoda na potrebno zmogljivost bi terjala 54 milijonov 540 tisoč dinarjev, s čimer bi odstranili samo nevšečnosti v zvezi s padcem napetosti 'po mestu. Te so naj- bolj občutne v času večernih in jutra- njih konic, ko nam to električno sonce večkrat neljubo in za dalj časa mrkne. Toda to je samo ena stran medalje. Elektrifikacija okrog nas in potrebe po električni energiji v mestu samem ter v industriji so napredovale do tolikšne mere, da je za vzpostavitev normalnega stanja, ki bi jamčilo nemoten razvoj mestu in okolici, v tej smeri za bodočih 10 let potrebno investirati v letu 1954 in 1955 skupno 226,000.000 din. V na- sprotnem primeru bo šla elektrifikacija dejansko mimo nas. To se z drugimi besedami pravi, da smo veliko zamudili in da ne gremo v korak s splošnim raz- vojem. To v precejšnji meri preseneča, posebno ker je sikoraj nemogoče mobi- lizirati tolikšna sredstva v tako kratkem roku, stanja pa, do kakršnega bi lahko zaradi tega prišli čez leto ali dve, ne smemo pričakati križem rok, niti ga reševati polovičarsko. Toda iz zagate }e treba. MLO bo moral v svojem družbenem planu brez- pogojno rezei-virati za to potrebna sred- stva, oziroma bo moral dobiti pravico do primerne participacije na zveznih dohodkih. V nasprotnem primeru bomo ostali za vselej na repu — to pa se z drugimi besedami pravi, da bi neupra- vičeno zavrli gospodarski in politični razvoj mesta. Drugo važno vprašanje je teritorialna razširitev ožjega področja mesta. Idi- lično »belo Celje«, ki je za svoje čase segalo od kapucinskega mostu do mostu pri »DES« v smeri sever—jug ter od voglajnskega mostu na vzhodu do bivše Stigerjeve vile na zahodu, se je brez ozira na priključeno bivšo redko nase- ljeno okoliško občino stvarno razširilo za kar simpatično število kvadratnih kilometixjv. (Dalje prihodnjič) Položaj, dne 2б. XI. 1953 Morda bo že nekoliko pozno, če šele sedaj pišem o nedavnih volitvah, ven- dar pa se mi zdi, da tega za naše narode talîo važnega dogodlca le ne moremo kar tako pustiti ob strani. V sWadu z določili ustavnega zakona smo tokrat volui svoje najvišje predstavnike na najbolj demokratični podlagi, pripadni- ki JLA pa smo pri teh volitvah glaso- vali za kandidate iz domačih okrajev, ki so jih na zborih volivcev postavili volivci. Kljub temu, da nam ni bilo omogo- čeno neposredno sodelovati pri izbiri kandidatov, pa smo po časopisju in drugih sredstvih kar dobro spremljali ves njihov potek. Razen tega pa je pre- cejšen del našega političnega dela v edinicah bil določen za pojasnjevanje nalog bodoče skupščine, ki so jih na- kazali državni in partijski voditelji, razpravljali smo o vlogi posameznih zborov, precej diskusije pa je bilo okoli vprašanja enakopravnosti narodov pri zvezni skupščini, ki je tudi z ustavnim zakonom zajamčena. Seveda smo pri teh razpravah govorili tudi o naši zu- nanji politiki, o gospodarstvu naše države, o nalogah v kmetijstvu itd., skraitka o vseh stvareh, ki jih bo mo- rala bodoča skupščina reševati. Za vse to so naši borci v edinicah pokazali dovolj zanimanja, odraz takega načina dela pa se je pokazal na sam dan vo- litev. Prostor, v katerem je bilo volišče za našo enoto, smo že na večer pred vo- litvami okrasili z venci, parolami, sli- kami naših voditeljev in zastavami. Moram reči, da so se pri tem kar dobro izltazali fantje, doma iz Celja in okolice. Na sam dan volitev, ki je bil za nas praznik, pa so se začeli vojaki zbirati pred voliščem že okrog 5. ure zjutraj. Prihajali so v skupinah s harmoniko in zastavami na čelu, ob petju borbenih in partizanskih pesmi, ki so se razlegale po primorskih vaseh. Posamezne enote so si med seboj napovedale tekmovanje v volilni udeležbi. Večina volivcev je svojo dolžnost izvršila že v jutranjih urah, že pred 12. uro pa smo zaključni s 100% glasovanjem. Po radijskih sprejemnikih pa smo spremljali tudi volitve v domačih kra- jih. Vsak izmed nas si je želel, da bi v njegovem kraju tako kot v naši edini ci volitve zakljiučili že dopoldne. Najbolj napeto pa je bilo pričakovanje, kateri kandidati bodo izvoljeni, posebno tam, kjer jiih je bilo več. Konjičani smo upali, da bomo dobili poslanca za našo volilno enoto iz Konjic, toda čez nekaj dni smo zvedeli, da nas bo v republiški skupščini še nadalje zastopala tovariši ca Nina iz Zreč, ki ji spričo njenega do- sedanjega dela prav tako lahko za- Uip>amo. Tiste, ki smo zaposleni v pod- jetjih, nas zanima tudi, kdo je bil iz- voljen v okrajne zbore proizvajalcev. Zato smo že večkrat pisali podjetjem in sindikalnim podružnicam, toda le malo od nas jih je prejelo odgovore. Mislim, da bi odgovorni funkcionarji lahko imeli nekoliko več skrbi za svoje tova- riše, ki so spričo potreb morali zame- njati delo pri strojih za vojaško suknjo in pušil«) ter stopiti na branik naše do- movine. Vsem bralcem Savinjskega vestnika poááljamo tovariške vojaške pozdrave. Vodnik Langerholc Vinka (Nadaljevanje s 1. strani) Koroški borci so odprli v Muzeju NOB svoj oddelek slali brzojavne pozdrave. Tov. Fajgelj je v nadaljnjih izvajanjih opisal okolišči- ne, v katerih so požrtvovalni borci zbi- rali graidivo za ta kotiček. To je bila že četrta zbirka, ena je bila uničena že v stari Jugoslaviji, druga pa med nemJko okupacijo. Zal je bila prav lepa in dra- gocena zbirka, le nekoliko manjša, iz- gubljena že po osvoboditvi 1945. Za to današnjo zbirko so pokazali mnoge ne- sebične prizadevnosti tovariši koroški borci, ki jim gre priznanje za njih po- žrtvovalnost. Končno je tov. pred- sednik še poudaril, naj bo celjski pri- mer zbirke, kakor je sicer sikromen, vzgled ostalim borcem v vsej Sloveniji, ki naj pristopijo k zbiranju redkih in dragocenih dokumentov iz slavnih, toda za naš narod na Koroškem usodnih dni slovenske zgodovine. Po pozdravnih izvajanjih je preda- val o bojih za Koroško tov Lojze Ude, načelnik instituta za narodnostna vpra- šanja ljubljanske univerze. Navzoči so sledili z velikim zanimanjem nekoliko daljšemu, a zanimivemu predavanju, v katerem je predavatelj predstavil borce za svobodo Koroške in Štajerske ob raz- padu Avstro-Ogrske kot progresivne re- volucionarje, ki zaslužijo našo pozitivne ocenitev. Sledil je ogled muzeja samega. Stro- kovno sta tolmačila razstavo ravnatelj muzeja tov. Anton StU'pica in tov. Ter- čak Stane. V dveh manjših in dveh ve- likih vitrinah je zbrano precej maiteria- la. Tam vidimo lep album s številnimi, izibfranimi slikami oziroma fotografija- mi. V vitrinah so skoraj vse številke »Slovenskega Korotaora«, ki je takrat izhajal na Koroškem, razni mali, na ndei neznatni, a za nas že razni doku- menti iz bojev na Когобкеш, knjige, relo redke, nekatere celo edina primerki te rrsrfa, »Spomenica«, ki k> ei ]o bord svoj čas v stari Jugoslaviji težko pri- borili, dalje znak, ki so ga nosili člani legije v novi Jugoslaviji, rokopis Mal- gaja in Puncerja i. dr. Za enkrat še manjka slika nar. heroja Franca Le- skoška iz leta 1918. Seveda manjka še marsikaj, kar je v zbirkah že bilo, a je bilo uničeno ali se je na kak drug način izgubilo in česar ne bo mogoče nikoli več nadoknaditi. Da je bila otvoritev tega dela muzeja možna, je organizacijska zasluga inicia- tivnega odbora, ki so ga sestavljali tri- članski ožji odbor, 4 člani strok, odbora in 3 člani nadz. odbora ter tajnik in blagajnik odbora. Sodelovali so vsi bivši koroški borci, M so samoiniciativno pri- spevali tudi najnujnejša prva denarna sredstva. Akcijo je pozneje močno pod- prla bivša Potrošniška zadruga v Ce- lju z lepim zneskom 15.000 din, OF okraja Celje-okoUca z zneskom 70O0 din in LP Celje-okolica prav tako z zne- skom 7000 din. Obrtna zbornica Celje- mesto je prispevala znesek 5000 din; prispevek je obljubUa tudi Splošna sta- novanjska zadruga v Celju v likvidaciji. Seveda je imel odbor ogromne stroške, ki še daleč niso kriti z navedenimi vso- tami, zato se obrača s prošnjo na celj- ska podjetja, naj podpro plemenito po- budo nesebičnih borcev s primernimi zneski, da se ne bi kril le primanjkljaj, ki ga je še treba poravnati, temveč da hi se »koroški oddelek« kompletiral s slikami in gradivom iz dobe NOB na Koroškemrt Ob tej priliki se mi zdi po- trebno še poudariti, da «o šla iniciativ- nemu odlioru zelo na roko celjsika pod- jetja Tovarna pohištva v Celju, Kri- stalija in Foto-Pelikan, ki zaslxizijo za pomoč in uvidevnost vrHm koroékim borcem polno prtiznanie. Naj bi naSli mnoi» posnemálcev. Albin PodjAToridl SliRarska razstava članov likovne sekcije SKUD »Fran- ce Prešeren« v dvorani Mestne hra- nunšce na Titovem trgu bo ob ib. decembra odprta — Žrebanje ▼stopnic — Nagrade slike! Stfcv. 43i »Savinjski vestnik«, dne 5. decembra 1953 Stran 3 Ob uprizoritvi v Mestnem gledališču, ki bi jo morali videti vsi naši ljudje v sredo je bila v celjskem mestnem gledališču premiera Kulundžičeve dra- me »Slepci«. Redkokdaj imamo priliko videti tako močno in socialistični stvarnosti tako odgovarjajočo dramo, kot nam jo to- krat posreduje Mestno gledališče v Ce- lju. Kulundžič je v tem svojem delu po- segel globoko v problematiko iz da- našnje stvarnosti in to se mu je po- srečilo s tako prepričljivostjo, kot jo lahko zasledimo le pri malem številu piscev dramskih tekstov. Morda bodo nekateri pomislili, češ, že zopet aktivi- stična igra sovjetskega kova. No, takš- nega vzora se je Kulundžič nadaleč iz- ognil. Dvomim, če smo kdaj v Celju imeli prUiko videti odrsko delo, ki bi bilo zgrajeno s tolikšno umetniško ru- tiniranim peresom in ki bi bilo naši stvarnosti tako zelo blizu. Drama obravnava srečanje emigranta jHDvratnika z najproslulejšimi tipi in nasprotniki današnje družbene stvarno- sti, katerih dolgoletna žrtev je bUa njegova žena. Povratnik je vso to pod- lo gnilobo »stebrov« preteklega časa mogel spoznati edinole zato, ker je iz usodnih okoliščin moral biti za svojo okolico slep. Pisatelj zaključi svoje delo s srečnim koncem za ljubeči se zakon- ski par in s kaznijo za nemoralne in izkoriščevalske tipe. Vse to pa je po- dano tako, da človek nima niti za tre- nutek vtisa o kakšnikoli vsiljivosti in tendenčnosti. Skratka, to je gledališko delo, ki bi ga moralo videti kar največ naših delovnih ljudi. Te vrstice pišem iz nekaterih raz- logov. Pri blagajni Mestnega gledališča sem zvedel, da je poleg abonmajskih predstav prodano le malo vstopnic. Včasih so se sindikalne podružnice iz- govarjale (kadar so v resnici bue ma- lomarne v skrbi za razvoj kulture pri delavstvu), češ delavstvo ne zanimajo odrska dela, ki jim niso blizu. Dajte nam naša dela iz naše stvarnosti. To- krat bi bili taki izgovori dokaj jalovi in brezpredmetni. Prepričan sem, da bo umetniški svet Mestnega gledališča v bodoče upošteval tako javno mnenje, če bo videl in spoznal kaj je našim ljudem všeč in česa si želijo. Letošnji repertoar je dovolj bogat in pester, da bi tak kriterij lahko prišel do odločlji- vega izraza. Nemogoče pa bo seveda kdaj koli govoriti o napredku in rasti kulturnega nivoa najširših množic, do- kler med vodstvi osnovnih političnih in družbenih organizacij vlada taka ne- zainteresiranost za gledališče. Tokrat je dana prilika vsem, ki imajo to dolžnost, da skrbijo in delajo na tem, da bi delavstvo čim bolj približali naši socialistični kulturi (kakšna naj bi dru- gače bila), da pokažejo kako svojo vlo- ?o tudi izvršujejo. Najprej pa bodo mo- rali seveda sami poboljšati odnos do kulturnega življenja. V soboto smp na zaključenih predsta- vah ljubljanskih gostov imeli priliko videti lep del takih, ki drugače ne ho- dijo v gledališče. To so bili naši politič- ni delavci s terenov, predstavniki pod- jetij, upravnih odborov in delavskih svetov, to se pravi tisti, ki jim ne sme biti vseeno kakšen naj bo kulturni raz- voj delovnega človeka. Nimam namena kritizirati, da organizacija zaključene predstave ni bila pravilna. Motijo se tisti, ki mislijo, da bi samo tisti, ki redno hodijo v gledališče smeli na take predstave. Tudi med temi je veliko število ljudi, ki jim je kaj malo mar do socialistične kulture. Ce torej MLO organizira in finansira eventuehii pri- manjkljaj spričo tako velikih ansam- blov, potem imajo politične organiza- cije tudi pravico vabiti na take pri- reditve ljudi, ki to zaslužijo. Govoriti mislim samo o tem, česar mi dobro- misleči sodržavljani ne bodo oporekali. V Celju smo že imeli zaključeno pred- stavo. Tudi takrat so bili povabljeni predvsem tisti, ki so bili povabu vred- ni (takih je bilo še več, toda prostora je büo premalo). Toda vprašamo se, ko- liko novih rednih obiskovalcev so te prireditve Mestnemu geldališču pri- nesle. Mislim, če bi vsi tisti, ki ob ta- kih prilikah ne odklonijo vstopnic za gledališče, ne odklonili vstopnic tudi drugače, bi .imelo Mestno gledališče najmanj 1 abonmajsko predstavo več. Tudi na to bi morali v bodoče misliti, da nebi k takim zaključenim predsta- vam povabui takih, ki hodijo a priori samo na zaključene predstave. Če je bilo v pretekli družbi veliko takih, ki so hodili v gledališče bolj zaradi tega; ker drugi niso mogli in manj zaradi umetniškega užitka, pa temu pravimo malomeščanska ambicija, potem je pri slednjih (mislim na obiskovalce zgolj zaključenih predstav) menda primeren isti izraz. Cemu bi v socialistični drža- vi delili gledališko publiko na dva dela. Razumljivo je, da so ob gostovanjih zaključene predstave potrebne, da so povabila, če je družba kreditirala pri- manjkljaj, tudi potrebna, toda med obi- skovalci gledališča je dovolj takih (saj je tudi v nedeljo bilo veliko takih), ki imajo vse pogoje za tako povabilo. Oni drugi pa naj se najprej navadijo red- no obiskovati gledališče. Teh vrstic ne pišem s posebnim ve- seljem. Ko so celjski kolektivi žrtvo- vali težke vsote za zgraditev nove gle- dališke hiše, smo si obetali, da bo v njem prišlo zanimanje za kulturno živ- ljenje najširših množic bolj do izraza. Brez dvoma bi delavci ob primerni agitaciji (če sploh kje opozarjajo na gledališke predstave) radi prišli v gle- dališče, prebili bi led in postali redni obiskovalci. Ce torej naše politične or- ganizacije ne bodo povečale svojega de- na tem polju, bo zaman tudi njihova borba proti primitivizmu, misticizmu in nazadnjaštvu. Cemu neki smo potem gradili novo stavbo, če ne za delovne ljudi? Politične organizacije so potem same krive ugotovitve, ki se sem in tja slišijo, da se po foyeru mestnega gle- dališča sprehaja veliko senc iz preteklo- sti. Gledališče ni bilo zgrajeno zaradi tega, da bi se postavljali z najlepšo gledališko hišo v Sloveniji, temveč v rast in napredek kulture našega delov- nega človeka. J. K. Koncert godalnega othestfa SKVD »Ivan Canham v počastitev smrti Ivana Cankarja bo dal orkester v petek, 11. decembra 1953 svoj drugi letošnji koncert. Vodstvo or- kestra je za ta koncert izbralo večinoma slovenske skladbe. Uvodoma bo orkester izvajal melodiozno »Serenado« okoliške- ga rojaka dr. Benjamina Ipavca. Zdrav- nik dr. B. Ipavec (1829—1908) je po rodu iz Šentjurija pri Celju in se je že v mladosti ukvarjal z glasbo, v kateri se je vse življenje izpoipolnjeval. Izdal je več zbirk samospevov in razne klavir- ske skladbe. Znana je njegova opereta »Tičnik«, a tudi njegova opera »Tehar- ski plemiči« je pomemben člen v raz- voju naše operne literature. PREŠERNOVCI — ČLANI LIKOVNE SEKCIJE RAZSTAVLJAJO Sicer so prireditelji z lepimi vabili mnoge povabili k otvoritvi svoje raz- stave slik, ki je bila dne 29. novembra ob 10. uri v dvorani Mestne hranilnice v Celju, prišU pa so — kakor je z obi- skom kulturnih prireditev v Celju že nekak običaj — redki. Ob navzočnosti gostov, predstavnikov javnih in politič- nih forumov ter kulturnih delavcev me- sta Celja, je otvoru razstavo predsednik SKUD France Prešeren tov. Janko Ho- čevar, na kar so si ob primernem tol- mačenju prisotnih slikarjev-amaterjev udeleženci razstave ogledovali posamez- ne slike. Razstavljajo akad. kipar Cesar Ciril, dalje Držek Avgust, akad. slikar- ja Lorenčak Darinka in Milan, Podjed Vinko, Pristovšek Vera, Ščuka Ljubica, akad. slikar Ščuka Cvetko, Vudler Bran- ko in Zdolšek Marjan. Razstavljenih je 47 del, jedkanice, akvareli, olja, rdeča kreda, pasteli. Razstava bo trajala do 10. t. m. Vredno si jo je ogledati. Stro- kovno poročilo bomo objavili v prihod- nji številki A. P. Naš znani in priznani skladatelj L. M. Škerjanc se nam bo predstavil s svojim »Concertinom« za klavir in godalni or- kester. To ljubko in za solista precej zahtevno skladbo je ustvaril leta 1949. Solistka bo prof. Marenka Sancinova. V drugem delu so na sporedu krajše skladbe: F.Bernarda (Scherzo), Fr. De- laka (Legenda), O. Nedbala »Valse triste« in Fr. Drdle temperamentni »Ogrski ples«. Spored bo zaključila D. Jenka znana uvertura »Srpkinja«, ki jo je za godalni orkester priredü L. M. Škerjanc. D. Jenko (1835—1914), skladatelj naše narodne koračnice »Naprej zastava sla- ve«, je leta 1863 odšel v Pančevo med brate Srbe. Za dvig srbske glasbene kulture si je pridobil toliko zaslug, da je bil imenovan za člana Srbske aka- demije znanosti in umetnosti. Dirigent bo prof. Dušan Sancin. Kon- cert bo v petek, 11. decembra 1953 ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Vstop- nice od 60 din navzdol so v predprodaji v Glasbeni šoU. ZELO USPELO PREDAVANJE LJUDSKE UNIVERZE V CELJU Predavanje prof. D. Ulage: »Osvojitev najvišje gore sveta« je privabilo nad 300 udeležencev, mladine in odraslih. Dokaj šn j a predavalnica LU na učitelji- šču je büa premajhna. Predavateljeva beseda je büa zanimiva, nazorna, pouč- na in vzgojna. Predavatelj ni podajal samo golih dejstev o poteku vzpona na Mount Ewerest, ampak je vse navedeno IX)nazoril s slikami, vsako dejstvo ute- meljü vzročno in posledično. Prikazal je umske napore zmagovalcev nad naj- višjo goro sveta in njih značaje, ki so ostali plemeniti in močni tudi v naj- težjih urah naporov, težav in odpovedi. Podobnih predavanj s slikami si Celjani še želimo! Razgovori o knjigah Nič manj kulturnega bogastva ni v knjigah, kot nam ga nudijo fumi, gle- dališče, koncerti, slikarstvo in kipar- stvo. Mnogi vneti čitatelji umetniško vrednih knjig se tega prav dobro za- vedajo. Večino prostega časa prežive zlasti pozimi ob dobri knjigi Knjiga jih vodi v preteklosti in v daljne dežele, knjiga jim odpira pogled v razvoj in zakonitosti življenja, ki se razvršča v nepreštetih inačicah, dogodkih in slu- čajui. V knjigah iščejo ljudje in najdejo odgovore na mnoga vprašanja, lastne težnje in borbe. Ob knjigah pozabljamo vsaj začasno na svoje težave in ne- zgode, trpljenje. Ob knjigi nam rasto novi upi in se krepi naš veder pogled na svet. Knjiga daje človeku znanje in plemenitost čustvovanja, če je res dobra knjiga. Naše knjižnice so zlasti v zimskih mesecih polne odjemalcev. Vsakdo išče knjige p>o katalogu, vprašuje o primer- nih knjigah svoje sosede, se o tem po- govarja s knjižničarko in je vesel, ko dobi knjigo, ki piše o tem, kar ravno on želi, kar njega najbolj zanima. Več- krat pa je njegov trud zaman. Ko do- ma lista prejeto knjigo, ga le-ta ne za- dovoljuje. Morda ni izbral prave knji- ge, morda knjige ne umeva, morda si opisov v knjigi pravüno ne tolmači, ker mu še nihče ni utrl poti za ume- vanje ali doživljanje njene vsebine. Uprava Centralne ljudske knjižnice v Celju se zaveda navedenih in drugih težav bralcev pri izbiri knjig in čitanju. Ve tudi, da ostaja zaradi tega mnogo lepot v knjigah nedojetih in nedožive- tih, marsikatera misel in opis od bralca preveč oddaljen. Vsem svojim bralcem in ljubiteljem lepih knjig želi glede te- ga pomagati. Izboljševati in olajšati jim želi pot do kulturnega življenja ob knji- gi Bralce želi seznanjati s pomenom, vsebino, lepoto knjig ter njihovim idej- nim in znanstvenim bogastvo. V čitateljih naj dozore tudi prava, vredna stališča za ocenjevanje knjig. Vse to bo uprava Centralne ljudske knjižnice omogočala čitateljem z »Raz- govori o knjigah«, ki jih bo prirejala tekom letošnje zime s sodelovanjem Ljudske univerze v Celju. Razgovori o knjigah se bodo vršili v čitalnici Cen- tralne ljudske knjižnice tedensko en- krat ob 7. uri zvečer. Vsi, ki želite o knjigah, pisateljih in pesnikih, vsebinah romanov in povesti kaj več vedeti in. se o tem prijetno razgovoriti ste vljud- no vabljeni Vstopnine ni, pač pa je dobrodošla pripravljenost udeležencev za sodelovanje z vprašanji, mnenji in vzpodbudami. PRVI »RAZGOVOR O KNJIGAH« bo v sredo, dne 9. decembra ob 19. uri v čitalnici Centralne ljudske knjižnice v Celju. Vodu ga bo prof. Alojzij Bol- har. V prvem delu večera bo prof. Aloj- zij Bolhar pripovedoval o Jurčičevih in Tavčarjevih povestih. Nato bo nevezan razgovor o teh in drugih knjigah. Vsi, ki želite preživeti lep večer ob razgo- vprih o knjigah vljudno vabljeni §iv. Uradna konferenca prosvetnih delavcev šoštanjskega okraja Prejšnjo soboto je bila v Šoštanju uradna konferenca prosvetnih delavcev šoštanjskega okraja. Dopoldne sta po- dala svoje referate oba prosvetna in- špektorja osnovnih šol in nižjih gim- nazij. Poročui sta bui precej obširni in sta pokazali pravo sliko stanja šolstva v okraju in na sploh. Razgovor o obeh referatih se ni razvijal tako, kakor bi büo želeti, zato bi bilo morda dobro, da bi v bodoče dobüi učitelji teden prej vsaj glavne točke referatov, da bi se tako lahko na diskusijo temeljito pri- pravili. Dopoldanskemu uradnemu delu je prisostvoval tudi predsednik okraja tov. Ulrih. Popoldne pa se je učiteljstvo ponovno zbralo, da posluša odgovore tovariša Borisa Ziherla, ki so mu jih stavili to- variši iz učiteljskih vrst. V svojih od- govorih se je dalj časa zadržal pred- vsem o vzgojni politiki in liku sociali- stičnega vzgojitelja, o družbenem samo- upravljanju v šolah in podobnem. Na koncu je učitelj stvu obrazložu tudi stanje tržaškega vprašanja v obdobju zadnjih desetih dni O delu SKUD „Oton Župančič" na učiteljišču v Celju MKUD Oton Zupančič na učiteljišču v Celju si je na svojem občnem zboru dne 22. oktobra 1953 postavil vrsto na- log, h katerih izvedbi polagoma pristo- pa. Sklenüi so poživeti delo dramatske- ga in lutkovnega krožka, folklorne sku- pine in literarne sekcije. Prvi sestanek je bil dne 5. -novembra, predaval je prof. Švarc Ivo o temi »Vprašanje ma- terialističnega svetovnega nazora«. Pri- hodnji sestanek bo 3. decembra 1953, predaval bo kandidat IV. letnika tov. Farič Franc »O pionirski organizaciji«. Velik interes so pokazali za medna- rodni jezik esperanto iff so osnovali tudi esperantski krožek. Esperantskoga jezika se uči 33 mladincev v krožku, ki ga vodi učiteljica tov. Mlinar Vera. Drugi so pokazali zanimanje za steno- grafijo in se je tak krožek osnoval v okviru tečajev LU v Celju. Stenografije se uči v začetnem tečaju 18 dijakov. Posebno navdušenje pa so pokazali mladinci za tamburaški zbor, v katere- ga_^se je priglasüo 32 dijakov in di- jakinj. Za tamburaške instrumente, ki so naročeni v Zagrebu, so prispevali lep dar 20.000 din MOLP v Celju in 10.000 din MKLMS v Celju. Mentor- stvo nad novo osnovanim tamburaškim zborom MKUD »Oton Zupančič« naše- ga učiteljišča pa je prevzel tamburaški zbor SKUD »France Prešeren« pod vodstvom tov. Janka Hočevarja, ki nudi našim mladincem vso moralno in ma- terialno pomoč. Preteklo sredo, dne 18. novembra so priredili tamburaši-Pre- šernovci mladini na učiteljišču odličen tamburaški koncert, ki je mlade poslu- šalce, ki so napolnüi dvorano na uči- teljišču, nadvse navdušu. Spored je iz- polnilo 10 bogatih točk, v katerih sta prišla rutina in umetniško hotenje na- stopajočih do polnega izraza. Koncert pa je bü bolj od vsake besede pleme- nita F>obuda naši mladini, da bo prosti čas svoje lej>e mladosti posvetila ko- ristnemu delu za svojo samoizobrazbo tudi na tem hvaležnem področju. A. P. Dr. Lešničar Janko: Modernizacija infe[otrebe še večje, zato pri- čakuje odbor, da se bodo tudi podjetja, ki imajo svoje delavce zaposlene tu v Smartnem. izkazala in podarila primer- ne vsote za nabavo najnujnejšega. Elektrifikacija Skornefi^a Znano partizansko naselje Skorno bo dobilo v kratkem eloktrično razsvet- ljavo. 2al, da še ne vso, ampak samo tisti predeli, ki mejijo na Lepo njivo. Ljudje, ki elektrificirajo svoje hiše in gospodarska poslopja iz lastnih sredstev, zaslužijo vse priznanje. Na pomoč ,pa jim je priskočil MLO Maribor, ki jim je iz mestnega rezervnega proračuna odobril 50.000 din podpore. Tudi ta za- služi vso pohvalo. Skoda, da ni več po- snemalcev! ^ Teden poditeljshiii sestankov na I!. gimnaziji v Celju Druga gimnazija v Celju je po šte- vilu (1015) dijakov, odnosno učencev, drugi najmočnejši zavod v Celju. Pre- kaša ga samo I. osnovna šola z 1045 učenci. Pri tolikem številu mladine so roditeljski sestanki edina možnost, da se starši pyosvetujejo z vzgojitelji, kako mladino usmeriti v njeno lepšo bodoč- nost. Ker bi bila celo telovadnica pre- majhna za sprejem vseh skrbnih star- šev, se je ravnateljstvo odločilo za del- ne roditeljske sestanke po učnih stop- njah pričenši s prvimi razredi. Tako je nastal teden roditeljskih sestankov. Glavni predmet njihovih razgovorov so poleg vzgojnih vprašanj učni uspehi ob prvi redovadni konferenci. V veliki čuječnosti nad prospehom svojega za- voda je ravnatelj tov. Emil Kline na vsakem posameznem sestanku podajal sliko učnih uspehov in z veseljem ugo- tovil, da se leto za letom boljšajo. —■ Kakšna je pravzaprav ta slika, nam kaže pričujoča preglednica; procent ka- že pozitivni uspeh v posameznih razre- dih. Ce primerjamo ta uspeh s prejš- njimi leti, se ix>kaže sledeča slika: Leto I. II. III. V. VI. VII. Povprečje 1949/50 35.5 31 35.6 35.5 % 1950/51 27.4 17.48 26.7 23.72% 1951/52 21.37 33.28 26.37 17.6 28.46% 1952/53 32 25.51 40.99 18.33 25 28.91% 1953/54 41.68 34.83 40.44 46.17 50.25 59.38 45.67% Pri raziskovanju vzrokov za relativ- no nizek procent pozitivnih dijakov je po presoji profesorskega zbora treba omeniti sledeče. V prvih razredih se di- jaki zaradi prehoda iz osnovne šole na gimnazijo dalj časa ne znajdejo. Kljub skrbni razlagi in mnogim pojasnilom profesorjev in predmetnih učiteljev se ne drže pravilnega načina učenja. Do- mače naloge ali sploh ne prinašajo ali pa jih izvrše skrajno površno. Učne snovi doma po večini ne predelajo in ne ponavljajo, zato jo takoj pozabijo. Ne poznajo delovne discipline. Številni repetenti v nižjih razredih kvarijo no- vince, sami pa se le redkokdaj pobolj- šajo. Imamo celo dijake z osmimi opo- mini in grajami. Nadaljnji vzrok so pre- napolnjeni razredi s 50 in več učenci. Popoldanski pouk je psihološko napor- nejši. Približna enakost učnega uspe- ha v treh razredih gre na račun manj- šega števila učencev v popoldanskih razredih. Pri mnogih so krive tudi bo- lezni in neutem.eljeni izostanki od po- uka. V naslednjih višjih razredih se veči- na naštetih napak ponavlja. Prizadeva- nje dijakov za odličen ali vsaj prav. dober učni uspeh je zelo redko, tako re- koč izjemno. Povsod se opaža neresnost in premala prizadevnost dijakov, zlasti pri starejših dijakih v višjih razredih. Ti se le preveč vdajajo neresnemu in lahkoživemu življenju. Mnogi starši se vse preveč zanašajo na otroke in z nji- mi vred na popustljivost vzgojiteljev ob koncu šolskega leta. Pretirano go- jenje športa in obisk kina često moti njihov študij. Strastnih bralcev je raz- meroma malo. Vzgojitelji so preobremenjeni s celo- dnevnim poukom, zato se proti svoji volji ne morejo dovolj p>osvečati mla- dini. Primanjkuje jim časa za temeljit psihološki študij rrüadine, zlasti v pre- napolnjenih razredih. Pri razpravi so starši ofKDzorili rav- natelja na nekatere pojave, oziroma po- trebe pri vzgoji mladine." Zaradi kom- biniranja dveh vzporednic pri telesni vzgoji, ki se vrši 7. uro, so predlagali spremembo umika, kar se jim bo ustre- glo. Drugi so želeli menjavanje dopol- danskega in popoldanskega pouka po zaporednih tednih, kar je sicer pripo- ročljivo, neizvedljivo pa zaradi vozačev iz okolice. Grajali so pomanjkanje knjig, kolikor jih je pa na razpolago, so predrage. Mnogi si ne vedo poma- gati pri izbiri poklica, kar je naloga posebne vzgojne posvetovalnice, ki jo snuje Društvo prijateljev mladine. Ne- kateri si žele posebne vzgoje deklet v pubertetni dobi. Načeta so bua še mnoga vprašanja, ki jih v tem članku ne moremo obrav- navati. Ker prehajamo k družbenem upravljanju šol, se na njih ustanavlja- jo šolski sveti. Ker sestanki še niso za- ključeni, bomo imena izvoljenih zastop- nikov staršev objavili v eni izmed pri- hodnjih številk Savinjskega vestnika. Drugi del sestankov so roditelji po- rabili za osebne razgovore s prizadetimi razredniki. V obojestanskem sodelova- nju bodo pri tako številnem obisku (50 do 90%) vzgojitelji in starši našli naj- boljšo pot pri vzgoji mladine, ki ji že- limo, da postane odličen del nove so- cialistične družbe. A. K. IZ PILŠTANJA Žalostno je poročilo o zadnji občin- siki seji. Bila je namreč nesklepčna, ker je na sejo prišla komaj tretjina od- bornikov. Volivci pričakujejo, da od- sotni kaj takega ne bodo več ponovili. Treba je pa pohvaliti odbomico tovari- šico Ančko Beve iz Krivice, ki se ni ustrašila dolge poti in se je vračala po obisku akademije ponoči prek kotanja- stih kolovozov na svoj dom. Težka nezgoda. Pri pospravljanju lesa je na 22-letnega Stanka Glavača iz Sta- rega trga padla velika veja in ga uda- rila s takšno sUo na čelo, da so neza- vestnega prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. Ponesreče- nega je impela vsa soseska rada. Claoom in poverjenikoiti Prešernove družbe Pričeli smo razpošiljati letošnje zbirke knjige Prešernove družbe. Razpošiljanje bomo predvidoma zaključiU do 12. decembra. Člani prejmejo knjige tam, kjer so knjige plačali: torej samo pri svojem poverjeniku ali v knjigar- ni, če so se vpisali v članstvo tam. Zaradi premajhnega zanimanja za boljšo vezavo, knjig ne bomo vezali. Poverjeniki! Razdelite knjige, čim jih prejmete! Člani, ki do 20. decembra ne bi prejeli knjig, naj se zanimajo zanje pri svojih poverjenikih; sporne primere pa javljajte nam. Tisti, ki se žele še vpisati v članstvo in prejeti letošnjo zbirko kniig, lahko to store pri pover- jeniku, ki ima v ta namen nekaj zbirk več, ali v knjigarni ali pa direktno pri nas. V tem primeru morajo plačati 25 dinarjev za od- premo. Vse člane vabimo, da se ob prejemu letošnje zbirke vpišejo v članstvo za prihodnje leto. Ob vpisu lahko vsak član plača sa- mo prvi obrok članarine, to je 60 dinarjev, nato pa najdalj v 3 mesecih še ostale tri obroke po 60 dinarjev. Pokažite letošnje knjige ter knjižni program za 1. 1955 onim, ki še niso člani in jih pridobite, da se vpišejo v članstvo Pre- šernove družbe. Novi poverjeniki naj javljajo svoje naslove, da jim pošljemo potrebne tiskovine in poobla- stilo. Prešernova družba Ljubljana Ulica Toneta Tomšiča 9 IZ SODNE DVORANE JAVNI PROMET JE OGROZAL Berlič Jože, uslužben v Tovarni v Ki- dričevem je 15. junija letos z osebnim avtomobilom vozil tako neprevidno, da je na cesti pri Frankolovem zadel v avtomobil »Unimog« in povzročil, da se je ta prevrnil s šoferjem in dvema spremljevalcema, prikohco in z vsem tovorom v obcestni jarek, pri čemer je bilo v nevarnosti življenje treh oseb, na vozilu pa je nastala škoda okrog 200.000 dinarjev. Zaradi ogrožanja jav- nega prometa je bü Berlič obsojen na 6 mesecev zapora, .p>ogojno za dobo enega leta. NAROČILNICE JE PONAREJAL Gaberšek Jože, tesarski delovodja iz Kranjčice pri Šentjuriju je z izvirne naročilnice okrajnega gradbenega ipod- jetja Celje-okolica zradiral besedilo prvotnega naročila, nato pa na naro- čilnico napisal neresnično naročilo za deset odej in 22 metrov platna in jo predložil trgovskemu podjetju »Hme- ljar« v Celju v izvršitev. Tam so mu izročili 5 odej in 22 metrov platna v škodo omenjenega podjetja, ki znaša 16.270 dinarjev. Blago je Gaberšek da- lje prodal. Zaradi ponarejanja listin in goljufije je bil obsojen na 5 mesecev zapora. ZASTAVLJENO KOLO SI JE PRIDR2AL Salobir Marjan iz St. Jakoba pri Sliv- nici si je zase obdržal žensko kolo, vredno 16.000 dinarjev na škodo Vrhov- nik Franca, katero kolo mu je zastavila Vrhovnik Frančiška za svoj dolg 1500 dinarjev. Upoštevaje še neko nepresta- no kazen iz leta 1952 je bU Salobir ob- sojen na skupno kazen 3 leta in 1 me- sec zapora. RUBE2 JE PREPREČIL Febi4iarja letos je hotel organ okraj- nega sodišča v Celju Vinko Zavrašek izvršiti rubež pri Heleni Hrastnik pri Sv. Jederti nad Laškim. Z grožnjo je to preprečil mož Hrastnikove, Jože Hrast- nik. Pri tem je proti Zavrašku rabil tudi žaljivke. Jože Hrastnik je bü ob- sojen na 1 mesec zapora. URADNO OSEBO JE ŽALIL Zigon Müan je aprila 1953 žalu orga- na Ljudske milice Barnjak Leopolda na postaji LM št. 2 v Celju. Tam je razbü tudi okensko šipo v vrednosti 1000 din. Njegova denarnica bo olajšana skupaj za 5000 din. NEPOBOLJŠLJIVA GREŠNICA Alojzija Mihelčič je bua zaradi tatvin že petkrat kaznovana. Komaj je prestala zadnjo kazen, je s tatvinami zopet na- daljevala. V 'družbi z Vladimirom Bli- darevičem je vlomüa v sobo Ljubice Lavš v Zidanškovi ulici v Celju, kjer sta stanovala in Lavševi ukradla več komadov razne obleke. Mihelčičeva sama pa je maja letos Sonji Bordón v Celju s položne strehe ukradla več perila, ki se je tam sušilo. Alojzija Mihelčič je bila obsojena na 2 leti strogega zapora, Vladimir Blidarevič pa je bü zaradi neke še neprestane kazni obsojen na skupno kazen 1 leto in 2 meseca zapora. V ZIDANICO JE VLOMILA Terezija Šeligo je v Imenem pri Pod- četrtku vlomüa v zidanico svojega brata Leopolda Uršiča in vzela tam okrog 30 litrov vina. Okrožno sodišče ji je prisodilo 5 mesecev zapora. VSESTRANSKO PODJETNA Pod. tem naslovom smo objavili v zadnji števuki sodno vest. Ugotavljamo, da obsojena Zinka Toplišek ni istovestna s Terezijo Toplišek iz Tmovca pri Dramljah. NEUPRAVIČENO JE TRGOVAL Gorišek Matevž iz okolice Sentjurija ie kupil tri teleta, jih zaklal, meso pa razprodal. Plačal bo 6000 dinarjev, ker je neupravičeno trgoval. KOSILNICE SO KUPOVALI IN PREPRODAJALI Adolf Glinšek, Dominik Seles in Jože Ivša, prva dva iz Celja, tretji pa iz Hrvatske, so kupovali kosunice in jih z dobičkom naprej prodajali. Zaradi ne- dovoljenega trgovanja so bili obsojeni: Glinšek na 18.000 dinarjev. Seles na 25.000 diinarjev, Ivša na 40.000 dinarjev. V PREPIRU JE SEGEL PO OROZJU Danijel Humer je v prepiru v gostilni Terglav v Celju segel po samokresu in ga naperil na prsa neke ženske. Zaradi ogrožanja z nevarnim orožjem bo plačal 4000 dinarjev. SMREKOVE HLODE SI JE PRISVOJIL Mihael Mernik, kmet iz Kamne gore pri Crešnjicah, je maja 1953 iz Lazni- kovega gozda v Kamni gori odpeljal 4 smrekove hlode, last KZ Slovenske Konjice. Kazen 3 mesece zapora, po- gojno za dobo enega leta. NE NASEDAJTE NEZNANCEM! Alojz Petrovič je prišel k Jožetu Krofliču na Ostrožnem. Rekel mu je, da ga pošilja Karel Podgoršek, ki je v JLA v Vitezu, s katerim da sta skupaj v edinici, po denar in pulover. Kroflič je Petroviču izročil 3000 din in pulover, kar si je Petrovič pridržal zase. Petro- vič je bil zaradi goljufije obsojen na 4 mesece zapora. JUNAK Z NOŽEM je Gregor Levovnik iz Studenca pri Žalcu. Po nekem pretepu v Zgornji Po- nikvi meseca maja letos je Ivanu Glu- šiču, ki je pretep le opazoval, zasadil nož v vrat in ga hudo telesno i)oškodo- val. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora. Kazen se mu odloži za dobo treh let. NEPREVIDEN ŠOFER je Martin Vrečko iz Sentjurija. Dne 13. 7. letos je vozu iz Štor proti Šent- juriju s tovornim avtomobüom tako ne- previdno, da je zadel v voz Alojza Ko- lar ja. Kolar ja je vrglo s sedeža na njivo, vendar ni utrpel poškodb, med- tem ko je bua na vozu povzročena škoda precejšnja. Vrečko je bil obsojen na 2 meseca zapora pwgojno za dobo enega Itea. POCENI JE HOTELA KUPITI Marija Zlender iz okolice Loke pri Zusmu je bua 16. maja letos na sejmu v Puštanju. V poslovalnici »Preskrbe« si je hotela prüastiti 2 in pol metra tekstilnega blaga. Z ozirom na še neko drugo neprestand kazen je bua obsojena na 2 meseca zapora. Štev. 48 »Savinjski vestnik«, dne 5. decembra 1953 Stran 5 V.kraljestvu pobešeiiih nosov Noč je bila hladna, mbo posuto z zvezdami in razigrano z iskrami no- vembrskih utrinkov. Cestne ulice je motilo le razgrajanje celjskih ponoč- njakarjev, ko sem pokrit čez glavo zlezel v globok sen. Končno noč, ki je bila čisto moja od večera do jutra. To- da, motil sem se ... Okoli polnoči pozvoni v stanovanju zvonec. Čudno. Ze dva meseca ni dal glasu od sebe. Zaspano sem se opote- kel v predsobo in odklenil. Ce bi vi, dragi čitatelji, videli prišleca, bi bili nemara ravno tako presenečeni, če ne še bolj. Bil je možak v srednjeveškem oblačilu. Pod čudnim pokrivalom se je čez vrat in ramena vsipavala prava navlaka skodranih las. Pod nosom je možak nosil drobne brčiće. Res sem bil v zadregi... Pa mi je pomagal: »Jaz sem Swift. Me poznate? O pač. V knjižni omari imate zbirko mojih po- tovalnih spisov in doživljajev ...« »Da, da,« se mi je posvetilo, kajpak. Guliver, potem pametni konji in be- dasti opičji ljudje, trapasti modrijani z leteče prestolnice neke še bolj ome- jene države... Se že spominjam. Baje ste s tem pisanjem dvignili precej prahu na Angleškem. Smešno. Saj niste nikjer niti z besedico zapisali imena tega ze- lenega otoka ... Odkrito povedano, za- nima me, kaj vas je dvignilo iz grob- nice vaših dedov? Cemu ta nepričako- van obisk? »Hitro se oblecite, mi pravi, spotoma vam povem.« V tem hipu se prikotalijo čudne po- stave v stanovanje. Majhni, plešasti človečki v sila čudnih in z žicami pre- pletenih oblekah so mi znosili skupaj obleko, me oblekli, obuli, pogreli kavo, ki je bila pripravljena za zajtrk. V hipu sem nared. Na stopnišču, ki je bilo po zaslugi uprave stanovanjskih zgradb temno kot po navadi, so moji mali spremljevalci prižgali jedko luč, ki je kar slepila. Zunaj na cesti je bilo pripravljeno ne- kako čudno vozilo. Swift in jaz sva sedla vanj, možici pa so pognali nek atomski stroj in vsi skupaj smo sfrčali nad Celjem, čez Savinjo na vrh Mi- klavškega hriba, kjer je na travniku ležalo čudo tehnike. Leteč krožnik, sem pomislil, čeprav ga nisem nikoli prej videl. Vrata te čudne ploščate ptice so se odprla, vstopila sva in sedla v mehke naslonjače sredi udobnega salona. Po- tem je nekaj zaropotalo, hip nato se mi je zavrtelo pred očmi... Zdramil sem se nekje v vesoljstvu. Nad mano se je v skrbeh sklanjal prijatelj Swift in mi držal pod nosom stekleničko vo- de iz Voglajne. (Čudno, da moderna medicina tega še ni odkrila.) Ko sem na tako čudoint način prišel spet k sebi, sem pogledal skozi okno O podu. Groza. Revna zemeljska obla se je z bliskovito naglico odmikala. Ugrabljen! Ugrabljen za vse večne ča- se. Tile pritlikavci so delali po ruski metodi. Swift, ta odlični pisatelj je bil menda le za vabo. Hlastno sem zagrali steklenico z voglajnsko vodo in jo ti- ščal na srce. To je bilo vse, kar mi je ostalo od moje domovine tam doli... »Ne bojte se, mi pravi Swift,« preden bodo petelini zapeli boste spet doma. O kakšni ugrabitvi ni govora. V se- znamu vseh onih, ki mrcvarijo papir s svojimi čačkami sem zagledal vaše ime. Izbral sem kar na slepo. Jaz sem pravzaprav mrtev in ne morem več pi- sati. Zato boste pisali vi, kakor veste in znate. Videli boste to noč veliko. Zato napnite oči in ušesa. Tale krožnik- sem si izposodil pri Marsovcih, da bova hitreje v kraljevstvu pobešenih nosov, kamor sem se vas namenil peljati — »Kraljestvo pobešenih nosov?« »Da. Ravno tako se imenuje, bogme -ne zastonj... Poglejte, tjale letimo.« Podaljšal sem od njegovega kazalca dolgo namišljeno črto na čuden, pre- čuden planet. Bil je okrogel, pa vendar trioglat, pravzaprav prizmatičen. Eno- stavno krogla, pa vendarle stožec, prav- zaprav piramidasta elipsa. O tem naj razmišljajo drugi. Jaz nisem imel časa, kajti hipec zatem je naša čudovita po- soda pristala na površini tega nezna- nega planeta. V zvezdami sem pozne- je ugotovil, zakaj ga na zemlji še niso odkrili. Zelo počasi se suče okoli svoje osi, tako da vsakih deset let posveti sonce na eno izmed petorih ploskev te neverjetne krogle ... Veliki Swift me je popeljal med pre- bivalce tega daljnega planeta. Ker pa je bilo tako že v naprej določeno, bom odslej pisal sam ... Ti ljudje sicer niso bili dosti dru- gačni, kot smo mi. Da ne nosi njihovo kraljestvo svojega imena zastonj sem takoj v^dei, vzroke sem le sčaisoma spoznal. Vsi, razen nekaj redkih izjem, so imeli globoko pobešene nosove, ki so kot nekakšni slonovi rilci viseli čez brade in kazili drugače prikupno vna- njost najlepših lepotic. Tiste redke iz- jeme pa so kazale ravno nasprotno lice. Njih častitljiva vohala so štrlela kvi- šku, da je bilo kaj ... Srečali smo na ulici dvojico. Eden je imel čudovit podaljšek na svojem obrazu, drugi pa ponosno zavihanega. Pozdravim ju in irlcj. Onemu drugemu, ki je imel zavihan nos, se je v trenutku pobesil. Prej zravnan, sedaj zgrbljen pokropan je nadaljeval pot. Njego- vemu sodrugu so se oči zlovešče zasi- jule v znak odkritega zadovoljstma. 1лћко si tnislite, drcgi čitatelji, ал til j>TitrunJ€n, i09тлџ arm le м- jasno. čutil svojo krivdo pri vsem tem. Pa so mi povedali, da sem le za tre- nutek obdržal svoj pogled dalj na onem, ki je imel svoje pobešeno vohalo že od poprej. V tem kraju je razsajala čudna bo- lezen Kr en ku ng. Njih enozložni je- zik je poleg tega še sila čudno glasen. Ta beseda bi v našem prevodu pome- nila užaljenost. Zelo upadljivo sliko o tej bolezni sem dobil v porodnišnici. Moram reči, da imajo v kraljestvu pobešenih nosov zelo dobro urejeno zdravstveno službo. Zanimal sem se za najmlajše držav- ljane kraljestva. Ležali so na dolgi mizi, zaviti v plenice. Vsi so imeli no- sove zavihane v zrak. Ta hip pa je prišla strežnica, da bi jih odnesla ma- teram na dojenje. Vzela je najprej ene- ga, potem pa drugega. In glejte. Dru- gemu se je takoj pobesil nos. Pravijo, da jih je zelo malo takih, ki bi jih mamice odnesle iz bolnišnice z zaviha- nimi noski. Ko sem se podrobneje pozanimal za zgodovino teh ljudi, sem zvedel, da je glavni bacilonosec te bolezni njihov časopis. Zaradi tega lista baje vsak te- den veliko število novih žrtev. Bolezen užaljenosti je sila huda. Oku- ženi ozdravi le v izjemnih slučajih. Ce kdo, ki je okužen, leto dni neprestano pase kujavost, se potem nos naenkrat spet zaviha. Pomaga tudi to, če potem, ko je bil užaljen, prizadeti prizadene najmanj deset drugih z enako bolez- nijo. Nek ugleden državljan je bil pred- met spotike v časopisu. Nos mu je vi- sel navzdol tako dolgo, dokler ni spra- vil s stolčka urednika in spravil ob kruh vseh njegovih osem otrok z ženo vred. Dnevi tečejo na piramidastem planetu hitreje kot pri nas. Moje potovanje je trajalo šest ur, pa sem doživel pri njih dopoldan, popoldan in prvo polovico noči. Živijo pa ti ljudje šestkrat dalj kot mi. Popoldan sem bil povabljen v kavar- no. Moj gostitelj je bil možakar sred- njih let, katerega nos je izzivalno štr- lel kvišku. Kadil je iz precej obilne pipe brez pokrova. Sredi pogovora ga je nekdo pri sosednji mizi užalil, pa je revežu padel nos naravnost v pipo, da je kar zacvrčalo. Se plačati ni utegnil, ker so ga takoj odpeljali v ambulanto. Čudovite stvari sem doživel zvečer v gledališču. V parterju, na balkonu in na galerijah sem videl samo zavihane nosove, ker so bili navzoči le povab- ljeni. Velike težave imajo z igralci. Pobe- šenih nosov je dovolj tudi med temi. Drugih pa veliko manj. Zato so zadnji večkrat brez posebnega talenta. V dra- mi, ki sem jo gledal, je imel glavno vlogo junak z zavihanim nosom. Sredi predstave pa se je zgodil incident. V loži kritikov, ki so imeli kljub pova- bilu povešene nosove, se je nekdo za- hehetal ravno v trenutku, ko je imel glaimi igralec vrhunski teks pričujoče žaloigre. Igralcu se je pobesil nos. Stvar je bila skažena. Najbrž bi predstavo sredi dejanja ^odpovedali, če nebi v prvi vrsti parterja vstal urednik lista in gromko izjavil, da je nesramni kri- tik s tem trenutkom zgubil pravico pi- sanja za deset let. Igralcu se je nos čudovito zavihal navzgor. Ker je v kraljestvu pobešenih nosov veliko več kot zavihanih, ni nič čud- nega, če imajo veliko željo po zavi- hanih vohalih. Cisto slučajno sem pri- šel v fotografski atelje. Tam je neka mamica želela fotografirati svoja dva nadebudneža. Toda na vsak način z zavihanimi nosovi. Oba poba sta imela zavihane nosove in zdelo se mi je, da bo vse v redu. Pa skoči prvi pred apa- rat: »Jaz bom prvi.« Drugemu se je nos povesil. Fotograf je s prvim sijajno opravil. Zanimalo me je, kaj bo. Toda mati je bila iznajdljiva. Poteg- nila je prvega za uho od aparata in mu naštela deset krepkih na zadnjico, češ, tu imaš, ko se siliš naprej pred svo- jim bratcem. Zadeva je bila uspešno rešena. Po gledališki predstavi sem bil po- vabljen h kralju. Le-ta je bil imun za eno in drugo skrajnost svojih držav- ljanov. Dal si je enostavno odrezati nos. Pogovarjal sem se z njim in napo- sled navezal pogovor na to hudo bo- lezen. »Ej, je vzdihnil. Lepo bi bilo pri nas, če bi bila samo bolezen. Pa je tudi to- liko trme. Manj ko kdo ve, bolj je uža- ljen, večja je njegova trma. Ko je vla- dal moj praoče, so se nosovi povesili za eno žalitev, zavihali pa so se takoj nato, ko je užaljeni žaljiucu vrnil. To so bili časi, ko je šlo zob za zob. Zdaj pa je vse huje. Včasih zagrozi državi polom. Smo zabeležili datum, ko v kra- ljestvu ni bilo več zavihanih nosov ra- zen treh. To so bili statističar, ki je ta datum doživel, moj dvorni norec in jaz, ki sploh nimam nosu. Sem že hotel iz- dati ukaz, da vsem državljanom pore- žejo nosove, pa je izbruhnila stavka v tovarni za žepne robce .. .€ Pokazal mi je Še vrsto zapiskov o ostavkah ministrov, organiziranih ak- cijah, ko so povesili nosove celotni cehi fn rožTrt sianovi širom po driavi. Kavno * tem hipu so mu prinesli resolucijo t>sëh pledaliikih oboneñfóv, češ da nt bodo več hodili v teater. Tisti, ki pa to tè rtetr bili b gliedaliSiu, so pa ia- javili, da v gledališče (vsaj dober del) ne hodijo drugače, kakor če so izredno povabljeni... Kralj je dobil živčen na- pad in odredil leto dni počitnic za teater. Poželel sem mu, da bi ob svojem prihodnjem obisku našel državo v bolj- šem stanju in mu namignil, naj se raje ne ozira na stavko tovarne robcev. Moj čas je potekel. Spet sem vstopil v leteči krožnik in odfrčal nazaj na zemljo. Za Swiftom skoraj nisva veČ spregovorila, tako me je prevzel ta izlet. Le to mi je obljubil Swift, da me bo še kdaj popeljal kam. Obljubil sem mu, da bom svoje vtise takoj ob- javil in da imam srečo, ker ne živim v kraljestvu poveienih nosov, temveč v Celju. Mene pa le skrbi, če nisem prinesel s seboj bocilov te bolezni. Će bi to vedel, tèfiia nè bi objavil, kljub obljubi. Škoda iè Ć'9ljiikih ohra- » à v. 3. Kražoret CELJSKE BODICE POJASNILO IN DOPOLNILO (k filmskemu poročilu »Gospod Huldt) Vprašanje, če tiskarski škrat, se vrinil sam je med vrstice, narekovalo mi je ta »traktat«, ki ga pošiljam zdaj v Bodice. Tako je pač: Stevilčim analiza dognala^ je samo deset napak ... — ko da bi bila tudi zanje kriza!!! — A to še nič ni... da mi ni ta vrag (tu mislim »škrata«) od nekod privlekel nekega »gospoda Huldta« ... in da mi končno ni — Hulota slekel?! Hordon ZEMLJEPIS IN ZGODOVINA Se zadnjič je pregrešil spak tiskarski med vrsticami »Po svetu«: V kraljestvo petroleja — v Irak spremenil Ikra je iz bajeslovja. Naj v čast bo stavcem, urednikom, (nekje nevednež je, če ni neroda) za to zmešnjavo Antike in Vzhoda. -ček EPILOG K vsem tem dodal bi za uredništvo še epilog — Škrat je nedolžen — mea culpa — Zalibog, da prvi je v pisanju klinopisec nečitljiv. - (Kdo znal na pamet bi vse filmske obraze) A. v drugem stavec je od pisca »pametnejši« bil. -ček S6S Kaj je z obrazi, je pesnikom usahnil vir? je v Celju zmanjkalo obrazov vrednih? Kaj še. Le tanka polt nekaterih mož uglednih je kriva za ves molk in za prepir... Ma družina in mladina otrokom povejmo le resnico Buržoazna družba je polna navad, ki so nastale zaradi praznoverja in z njim združenega misticizma. Preprost človek meščanske družbe si glede teh navad mnogokrat ni na jasnem in ne ločuje zmote in laži od resnice. Vse življenje mu večinoma mine v mnogih zablodah praznoverja in predsodkov misticizma. Takega človeka si žele kapitalistični izkoriščevalci, ker je dovolj nekritičen in vdan izkoriščanju. Socialistična družba daje znanosti in resnici častno mesto. Jasno in odločno ločuje praznoverje od resnice. Bori se za uveljavljanje znanstvene resnice v zavesti vseh ljudi. Vrednost človeka ce- ni tudi po tem, v kolikor se je že osvo- bodil od raznih neresnic, ki so miselni ostanek bivšega kapitalizma pri nas. Otroke in mladino vzgaja socialistič- na družba k znanstveni resnici brez temin raznih predsodkov in praznove- rij. Starši in učitelji socialistične družbe naj v otroku gledajo in spoštujejo bo- dočega graditelja novega življenja pri nas. To življenje bo povsem osnovano na resnici in bo ob njej dosezalo za- dovoljstvo in srečo ljudi. Otrok že po naravi ljubi resnico, jo ceni in želi, da je vse tudi res, kar mu povedo starši in vzgojitelji. Ker je otrok v predšolski dobi in v prvih dveh letih šolske dobe še dokaj nekritičen, sprejema vse, kar mu povedo starši in učitelja, tudi drugi ljudje, kot čisto res- nico. V to resnico še spočetka ne zna dvomiti. Tak otrok je v svojem bistvu še zelo pošten in iskren in predvideva isto tudi pri drugih ljudeh. Zaradi tega je tem večje njegovo razočaranje, ko doživi, da oče ali mati nista govorila resnice. Starši takih razočaranj svojim otrokom ne smejo nuditi, če žele, da naj njihovi otroci doraščajo v družbeno vredne in moralne osebnosti. O teh ra- zočaranjih morda otrok s starši mnogo ne govori, a pozablja jih navadno ni- koli, saj je notranja bol teh razočaranj globoka in v posledicah tudi dolgo-' trajna. V teh dneh bodo nekateri starši zo- pet želeli oživljati mistično pripoved- ko o Miklavžu in njegovih darovih. Hoteli bodo ostati zvesti tradicijam me- ščanske izkoriščevalske družbe, ki je potrebovala Miklavža in parkelne za svoje vzgojne cuje. Naša napredna stvarnost pa vzgajanje z lažjo o Mi- klavžu odločno odklanja. Nism.o proti obdarovanju otrok, vendar bodi le to tudi miselno in idejno socialistično po- udarjeno, ne pa združeno z vzgojo k neresnici. Da prinaša Miklavž otrokom prej ali slej razočaranje in spoznanje, da so starši lagali, dokazujejo mnogi spomini odraslih na te dogodke. Mla- dinka Cirila pripoveduje o takem razo- čaranju nad starši naslednje: »BUo mi je 7 let, ko sem še navduše- na in vesela pričakovala Miklavževega večera. Zaželela sem si tedaj novih čevljev, peciva, bonbone in fige. Te že- lje sem napisala na listek. Listek sem dala na okno in bila polna pričakovanja Miklavževega prihoda. Ko sem se v po- stelji pokrila z odejo, sem se odločila, da bom budna, samo, da tudi vidim Miklavža samega. Ure so minevale. Miklavža ni bilo. Vedno bolj mi je suil spanec na oči. Sredi noči zaslišim previdno hojo po sobi. K oknu se je bližala moška po- stava. V njej spoznam očeta. Previdno se približa k oknu in se najprej obrne k meni.. Ko ugotovi da spim, odloži na okno bel zavitek. Od samega začudenja sem ostala nema. Vse do jutra sem premišljevala besede prijateljice, ki mi je nekoč pripovedovala, da Miklavža sploh ni in da le starši obdarujejo otroke. Doslej sem verjela staršem, se- daj pa naj nebi? Takoj zjutraj sem vse povedala star- šem. Prisilila sem jih, da so mi vsaj sedaj povedali resnico. Bila sem zelo užaljena, ker mi že prej niso povedali resnice, ampak so me imeli za tako ne- umno, da verjamem vsako laž. Tudi nase sem se jezila, ker sem se pustua tako dolgo od staršev varati.« V predšolski in šolski dobi je otrok najtesneje navezan na starše. Od njih pričakuje samo resnico in iskrenost, za- radi česar so mu starši tudi prva avto- riteta. Laž staršev otroku o Miklavžu pa njihovo avtoriteto zamaje. Laž star- šev o štorklji jo zamaje še bolj. Vse vzgojne naloge pa bodo starši vršili uspešno in lahko le, če si ohranijo svojo avtoriteto neporušeno in neomajano. Avtoriteta staršev temelji na popolnem spoštovanju resnice in na življenju ter delu na osnovah resnice ob spoštovanju otrokove osebnosti. Otrok želi in mora rasti le v spoznavanju resnice brez slab- ljenja zavesti z mističnimi lažmi in pri- povedkami o Miklavžu itd. Očetje in matere: Spoznavajte znan- stvene resnice o naravi, družbi in du- ševnosti! V duhu teh resnic vzgajajte svoje otroke! Laž in mistično prevaro pa opustite, saj je nevredna socialistič- nega človeka. Tako boste lahko svojim otrokom dolgo časa prava avtoriteta, spoštovani vzgojitelji svojih otrok in vzgled naprednega človeka, ki ljubi res- nico in sovraži laž tudi tedaj, ko uvaja v svet in življenje še nedoraslega sina ali hčerko. Siv^ FILMSKO ŽIVLJENJE AmtikuMt v huim FILM, KI GA BOMO VIDELI Ameriški 'barvni füm — najboljša filmska stvaritev v letoi 1951 — osem Oscarjev — v Miinchenu med predva- janjem navdušeno ploskanje — naša oficielna filmska kritika je po tradicio- nalni šablonski formuli »ubrala« sred- njo pot. Predvsem: številka osem še ni in ne more biti garancija najvišje kvalitete; problematičen okus miinchenske publi- ke ni merodajen; naša fumska kritika pa s svojo spekulativno metodo obrav- navanja tega svojevrstnega in v tej svojevrstnosti edinstvenega umetniške- ga akta ni presegla nekega okvira di- letantsku narejenih stavkov, temveč je »obtičala« tam, kjer je običajno vehi- mentna gesta zadje, toda ne najboljše sredstvo zoper pomanjkanje logičnih procesov objektivnega presojanja. A priori je »zgrešila« v tem, ko je o fil- mu »dognala« med drugim, da »Pariza, kakršnega nam je ustvaril Reneir, tu ni«... in naposled, da je to Pariz v Ameriki, ne Amerika v Parizu, kar bi utegnilo biti več kot ponesrečena časni- karsika in manj kot za lase privlečena krilatica, ko bi v tem filmu šlo dejan- sko za prikazovanje Pariza in njegovih znamenitosti in ne za Gershwinovega Amerikanca v Parizu, kar je centralni motiv znamenite mojstrovine. Naivno je tedaj »ugotavljanje« in »ugibanje« o tistem, česar ni, ker tega »tistega« v tem primeru ne more bitL Cemu bi z drugimi besedami v Heming- wayu trdovratno iskali Pariz, če ga v njegovih stvaritvah ni in če ga najde- mo v delih Balzaca, in čemu bi zato načelno »razglasili« Hemingwaya za ne- kaj ipovprečnega?! Zares čudovita lo- gika! Füm Amerikanec v Parizu, kakršne- ga je ustvaril Vincente Mannelli ob istoimenskem Gershwinovem delu in z interpretacijo priznanih igralcev (na- stopajo: Gene Kelly, Leslie Caron, Oscar Levant, Nina Foch, Georges Guetary) je V vsakem primeru vreden Gershwi- nove umetniške osebnosti in njegove orkestralne suite, pa prav tako odlične- ga scenarija, polnega posrečenih domi- slic in dovtipov. Ameriškega slikarja Jerry j a Mulliga- na igra Gene Kelly, ki ga poznamo iz Treh mušketirjev kot d'Artagnana. — Svoje pariško življenje nam posreduje, kakor ga doživlja s svojim prijateljem — brezposelnim komponistom — cini- kom Coockom (Oscar Levant) s svojimi velikimi igralskimi sp>osobnostmi, pre- prosto, spretno, neprisiljeno in nič manj duhovito. (Zlasti prizori v hotelu in pri- zori s Coockom). Poleg tega je v deja- nje vpleten ljubezenski trikot: Jerry — bogata Američanka Mila Roberts (Nina Foch) ter simpatična Parižanka Lise Bourvier (Leslie Caron). Naposled ne- izmerno bogastvo Gershwinove glasbe, ki se ob koncu zLije s fantastičnim ba- letom, veličastni prizor, ki ga lahko sa- mo še občudujemo. Celotni vtis pa je prerpjenje ob kla- vrni situaciji v naših kinematografíh. In gotovo je, da bo »Amerikanec v Pa- rizu« po svoji dovršenosti — z navdu- šenjem sprejet. ANEKDOTA MAJHNA RAZLIKA. Sir Robert Wal- pole je povabil včasih majhno družbo v gostilno. Povabil je tudi neplemeni- taše, če so bui nadarjeni in duhoviti. Nekega večera se je jezil vojvoda Nor- folkški, ker mu je sedel nasproti na- vaden meščan; glasno je izražal svojo nevoljo. Ker se za zbadanje nihče ni zmenil, je nazadnje zaklical: »Slišal sem, da je bil Vaš oče mesar.« — »Res je, mesar je bil. Morda ste hoteli s svojim vzklikom opozoriti na razliko med Vašim in mojim očetom. Dobro jo čutim: moj oče je vole pobijal. Vaš jih je pa vzgajal.« Tudi Vi lahko zbirate naročnike za knjigo Karla Kautskega Izvor krščanstva ca. 470 strani — polplatno — cena din 300.--izide т januarju 1954 — zanimivo in poučno Nagrade: 1. Za naročilo in vplačilo najmanj 10 izvodov: knjigo IZVOR KRŠČANSTVA v vrednosti 300 din. 2. Za naročilo in vplačilo najmanj 20 izvodov: dve knjigi IZVOR KRŠČANSTVA v vrednosti 600 din, ali knjigo Vladimirja Dedijerja >JOSIP BROZ-TITOc, vezano v polusnje v vrednosti 1.280 din. 3. Za naročilo in vplačilo najmanj 50 izvodov: bon v vrednosti 15% od vsote naročenih knjig, s katerim ei lahko zbiratelj naročnikov pismeno naroči ali osebno dvigne po izbiri naše izdaje. Zadnji rok za naročilo jfc 20, december 1955 — zadnji rok tk vplačilo pa 5. januar 1954. Na ta naročila ne dajemo dmgega po- pusta in jih sprejema izkljačno uprava Cankarjeve saložbe t Ljubljani — Nebotičnik. Zahtevajte prospekte! stran ti »Savinjski vestnik«, dne 5. decembra 1953 SteT. 4K Telesna vzgoja in šport Atletiku: JESENSKI CROSS V drugi polovici novembra je AD Kladivar organiziral prvenstvo Celja v jesenskem crossu. Udeležba ni bila zadovoljiva — saj je nastopilo le nekaj nad 70 tekmovalcev. Presenečenje je predstavljala tudi slaba udeležba aktivnih atle- tov, saj je marsikateri raje prisostvoval tek- movanju v nedeljski obleki! V skupini ml. mladincev je zmagal Zupane {II- gimn.) s 105 točkami pred I. gimn. (71) in učiteljiščem (24 točk). V skupini st. mladincev je zmagal Muškatevc (Partizan Šentjur) pred Strajherjem (učit.) in Cepinom (Partizan Žalec). Ekipno prvenstvo je tudi v tej disciplini pripadlo 11. gimn. z 42 točkami pred učiteljiščem 35 in šolo trg. učencev z 22 točkami. Pri mladinkah so vsa prva mesta pobrale di- jakinje učiteljišča — Ramšak, Sotošek, Ziherl itd. — prav tako pa tudi ekipno prvenstvo! Pri članicah pa sta zmagali Zupančeva in Plankova iz Metke. Pri aktivnih atletih je v skupini st. mladin- cev zmagal Vipotnik pred Leskoškom pri čla- nih pa Kopitar Marjan pred Prelogom. Pri mla- dinkah je Slamnikova prišla prva na cilj, sle- dijo pa ji Ocvirkova, Glinškova in Cakšova. Tudi celjski smučarji so se uveljavili na tej prireditvi v skupini članov. Pobrali so vsa prva mesta in ekipno prvenstvo! Zmagal je Stoklas pred Cetina Jankom, Videčnikom in Debelja- kom. NEUSPEH V LJUBLJANI NA »TEKU REPUBLIKE« Močna ekipa celjskih atletov je na nedeljskem >Teku republikec po ljubljanskih ulicah s svo- jimi neuspehi presenetila vso slovensko javnost. V skupini ml. mladincev zasledimo prvega atle- ta Kladivarja šele na 4. mestu, v skupini st. mladincev sta favorita tega teka — oba državna mladinska reprezentanta Stožir in Gajšek — šele na 3. in 4. mestu, pri mladinkah je Kova- čeva tudi na 3. mestu, največje presenečenje pa predstavlja poraz Slamnikove pri članicah od sicer povprečne Kačarjeve od Odreda. Tudi Mli- naric se v kategoriji članov na daljši progi ni uveljavil in je med zadnjimi prišel na cilj. Edi- na svetla točka je bil mladi Vipotnik. ki je pri članih na krajši progi bil sigurni zmagovalec. Lep uspeh sta v tej grupi dosegla še Urbajs s 3. in Kopitar Marjan s 4. mestom. Izgleda, da se celjski atleti kljub navodilom za zimski tre- ning še ne pripravljajo resno na novo sezono. Nogomet: DRAGOCENA TOČKA IZ REKE Predzadnje kolo hrvatsko-slovenske lige je Kladivarju na Reki prineslo še en neodločen rezultat in s tem zopet dragoceno točko. Kla- divar je proti Lokomotivi zaigral zelo dobro in je imel več besede na igrišču. Zlasti v prvem polčasu je bila premoč Kladivarja tako očitna, da je izkupiček le enega gola po Dobrajcu vse premajhen za napore celotnega moštva v tem delu igre. V drugem polčasu so domačini na vsak način hoteli izenačiti, kar se jim je po- srečilo že v začetku tega dela igre. Vendar je Kladivar zopet prevzel iniciativo v svoje roke, preostra igra domačinov pa je onemogočala, da bi >mchki<; napadalci Kladivarja vsaj enkrat še potisnili žogo v mrežo. Kljub temu smo lahko tega uspeha na vročih reških tleh kar veseli. Z 11 točkami bivakira sedaj Kladivar v lestvici na 4. mestu! Upajmo, da v zadnjem kolu na še bolj toplih splitskih tleh ne bo večje katastrofe in s tem oslabitev položaja na lestvici jesenske- ga dela tekmovanja . . . NOGOIMETAŠI CELJA ŠE NAJBOLJŠI Trije naši ožji predstavniki v vzhodni slo- Tenski ligi v zadnjem kolu niso pobrali poseb- nih lovorik. Nogometaši Celja so se še najbolje odrezali — saj so proti Dravi na Glaziji dosegli neodločen rezultat 3:3 in s tem dragoceno toč- ko, ki jih je potisnila za mesto višje v tabeli. Res je, da imajo prav Celjani v leh tekmah veliko porcijo »smolec — saj so n. pr. izgubili cel izkupiček v zadnji sekundi igre. Sicer pa neodločen rezultat odgovarja poteku igre in znanju obeh enajstoric. Strelci golov: za Celje Jost 2 in Bukovič. Velenjski Rudar je na do- mačih tleh tesno izgubil z 2:1 s Proletarcem iz Zagorja, Kovinar pa je v Storah doživel pravo katastrofo proti Železničarju iz Maribora, kjer je utrpel poraz kar z 8:0! Do spomladi bodo Storjani prezimovali na zadnjem mestu v tabeli, ftred njimi pa so se vgnezdili Rudarji iz Ve- enja. V predtekmi je B moštvu Kladivarja tispelo premagati Partizana iz Konjic s 3:1 in se s to zmago utrditi na čelu tabele celjske no- gometne podzveze. HRVATSKA : SLOVENIJA - 4:0 (2:0) Mladinska reprezentanca Slovenije je v Celju pred 1500 gledalci doživela težak poraz proti mladim nogometašem Hrvatske. Temu uspehu gostov pa so največ prispevali naši mladi re- prczentantje sami — saj so vsi štirje zgoditki plod slovenskih igralcev. Prvi gol je dosegel z razantnim strelom v lastno mrežo desni bra- nilec Slovenije, tri naslednje sta spravila v mrežo oba vratarja. Vsa prizadevanja igralcev na igrišču, da bi dosegli vsaj častni gol, niso rodila nobenega uspeha. Kladivar je imel v re- prezentanci kar 5 svojih igralcev, od katerih je bil najslabši Hribernik; Piki, ki se je izredno trudil, pa ni imel sreče pri streljanju na gol. Zapravil je vrsto ugodnih situacij. V napadu ni imel vsaj enega soigralca, s katerim bi lahko ustvarjal več zmede v kazenskem prostoru go- stov. Tudi drugi deli slovenskega moštva so še- pali in je zmaga gostov brez dvoma popolnoma zaslužena. V predtekmi je Kladivar jedva premagal mo- štvo JLA z 1:0, edini gol tekme pa je dosegel Dobrajc šele v drugem polčasu. L GIMNAZIJA - JESENSKI PRVAK Nogometaši I. gimnazije so slavili visoko zma- go proti kandidatu za prvo mesto SUG, ki so pa odpravili kar s 7:0 in s tem zasluženo osvojili naslov jesenskega prvaka celjskih srednjih in strokovnih šol. Do spomladi pa lestvica izgleda takole: 1. I. gimnazija — 4 3 1 O 15:3 7 2. SUG — 4 3 O 1 7:8 6 3. Učiteljišče — 4 2 O 2 7:10 4 4. II. gimnazija — 4 1 O 3 8:5 2 5. IKS — 4 O 1 3 4:15 1 Rokomet:__ П. GIMNAZIJA - ZMAGOVALEC V MALEM ROKOMETU V počastitev 29. novembra je mladina II. gi- mnazije organizirala medzavodni turnir v malem rokometu, na katerem so sodelovali kar štirje zavodi. Rezultati: П. gimn. : Učiteljišče 5:4 (3:2), I. gimn. : E. sr. š. 4:3 (1:1), II. gimn. : I. gimn. 7:3 (2:1), Učit. : Ek. sr. š. 6:2 (4:2), П. gimn. : Ek. sr. š. 10:1 (3:1) in L gimn. : Učit. 7:4 (5:2). Vrstni red: 1. II. gimnazija — 3 3 — — 22:8 6 2. I. gimnazija — 3 2 — 1 14:14 4 3. Učiteliišče — 3 1 — 2 14:14 2 4. Ekon. sred. šola — 3 — — 3 6:20 — Najboljši strelci na turnirju so bili: Poiane, Suk (oba II. gimn.) in Suler (Učit.) z 8 in Ca- futa (I. gimn.) s 6 goli. Sabljanje: EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE Celje bo drugič v letošnjem letu prizorišče zanimivih borb v floretu in sablji najboljših sabljačev Slovenije. Tokrat se bodo srečali vsi kluti iz Slovenije v borbah za naslov ekipnih prvakov LRS. Nastopili bodo Odred in aka- demski sabljaški klub iz Ljubljane, Branik iz Maribora in domači Kladivar. Domačini sicer nimajo nekih posebnih izgledov v teh borbah, vendar bodo poedinci, zlasti pa v borbah s sab- ljo, marsikaterim prekrižali račune. Tekmoì'anje se bo vršilo v soboto, 5. XII. od 18. ure dalje in v nedeljo, 6. XII. od 8. ure dalje, pa ves dan do zaključka v telovadnici I. osnovne šole (okoliške) v Drapšinovi ulici. Namizni tenis: _ VISOKA ZMAGA MLADIH CELJANOV V čast Dneva republike je bilo v nedeljo, dne 29. novembra t. 1. prijateljsko srečanje ekip Šmarja in Celja, medtem ko ekipa Rogaške Sla- tine ni prišla. Tekmovanje je privabilo za .Šmarje kar precejšnje število gledalcev, pred- vsem šolske mladine, kar kaže na veliko zani- manje in razumevanje za ta šport. Z ozirom, da je ekipa Šmarja že večkrat uspešno nastopala na raznih turnirjih, je bilo pričakovati ostrih borb za zmago, vendar je iz- enačena ekipa Celja, za katero so nastopili mla- di igralci Vrbančič, Rehar Ivo in Rehar Vinko, kar s 5:1 premagala ekipo Šmarja, za katero so nastopili prav tako mladi, toda nadarjeni igralci Lorger, Krušič in Stupica. V tekmovanju ekip je za Celje nastopila še B ekipa v postavi Je- lovšek, Belej, Hrastnik, ki pa je obe srečanji izgubila z visokim rezultatom. V tekmovanju posameznikov je v finalu Lor- ger premagal Rehar Vinka z 2:0 in s tem za- sedel prvo mesto. V tekmovanju moških parov je prvo mesto osvojil par Behar V., Rehar L, ki je v napeti borbi z 2:1 premagal par Krušič, Lorger. Za uspelo vodstvo tekmovanja in 10 brezplač- nih kosil, ki jih je osigural tov. Lorger, se mu igrači in navijači Celja toplo zahvaljujejo. * Sedaj pa še nekaj! Ali nam ne pove že sama volja celjskih ping-pongašev, ki celo na svoje stroške potujejo na razna tekmovanja, da je že skrajni čas, da dobijo svojo klubsko streho. Pred kratkim končano sindikalno prvenstvo nam je pokazalo, da je namizni tenis v naših sindikalnih podružnicah postal zares priljubljen in množičen, toda za dvig kvalitete tega športa in pa za dostojno reprezentiranje našega mesta je pač nujno potrebno, da se čim prej usta- novi namiznoteniška sekcija. S tem bi bil omo- gočen hitrejši in uspešnejši razvoj tudi tistih igralcev-dclavcev in nameščencev, ki v okviru podjetij in ustanov, kjer so zaposleni, nimajo možnosti za trening oziroma nastop. Po mnenju večine namiznoteniških igralcev Celja bi bilo pač najboljše, da se ustanovi sekcija v okviru obstoječega SSD Kladivar, ki mu že itak ni r čast, da ta sekcija še do danes ni zaživela. Mi- slim, da bi na ta način omogočili celjskim na- miznoteniškim igralcem kvaliteten razvoj in uvrstitev med vrhunske slovenske igralce namiz- nega tenisa. KAJAKAŠI SO TEKMOVALI (Kajakaško tekmovanje na čast 29. novembra) Dne 26. novembra 1953 so se zbrali mladi ka- jakaši ob Savinji v svojih prostorih. Hladno je bilo vreme, vendar pogumni fantje niso opustili programa. Spustili so se s kajaki v Savinjo in prevozili progo v dolžini 800 m, ki je zahtevala precejšnje požrtvovalnosti in tudi tehničnega znanja, posebno pri obratu pod mostom. K sreči se je kopal samo eden v precej mrzli vodi, vendar brez posebnih posledic. Sindikalne podružnice so se s svojimi kaja- kaši-člani uvrstile na sledeča mesta: Tovarna tehtnic Celje: Oder Ernest, čas 4.25 minut; Tovarna tehtnic Celje: Škornik Emil, čas 5.32 min.; Cinkarna: Znider Edvard, čas 5.40; Finomehanika: Ulbing Ferdo, čas 5.47; Žična: Salej Branko, čas 7.54 minut. Tekmovanja se je udeležilo okoli 25 članov in mladincev. SMUČARSKI TEK Celjski smučarji so izvedli т nedeljo, dne 29. novembra v počastitev Dneva republike tek iz Celja na Celjsko kočo. Zaradi istovrstne pri- reditve, katere se je udeležilo večje število celjski atletov in smučarjev, je ostalo doma manj tekačev. Tek na Celjsko kočo je uspel. Desetina mladih navdušenih tekačev je ob kra- snem vremenu pohitela s kapucinskega mostu v borbi, da doseže čim krajši čas do koče. Najuspešnejši so bili Skrt Adi in Stoklas Ernest z 28 minutami in 15 sekundami ter Krivec Emil s 33 minutami in 11 sekundami. Prejeli so praktična darila, ki so jih poda- rila trgovska podjetja Volna, Ljudski magazin in Podplat. ŠAH___ DVOBOJ MARIBOR - CELJE NA 40 DESKAH Celjski in Mariborski okrožni šahovski odbor sta se sporazumela, da ponovno uvedeta vsako- letno množično tekmovanje na 50 do 100 deskah. Letos bo ta prireditev v Celju v nedeljo, dne 13. decembra. Oba nasprotnika bosta nastopila z igralci istih kategorij (od I. do IV.). S tem se bo moč obeh okrožij izenačila in bo izid dvoboja tembolj negotov. ŠAH V ROGAŠKI SLATINI Šahisti v Rogaški Slatini so proslavili 29. no- vember z brzoturnirjem. Od osem možnih točk je dosegel prvo mesto s 6 in pol točkami Zorko Popovič. Pri brzoturnirju s 17 pionirji odreda >Sekirnik< na gimnaziji v Rogaški Slatini pod vodstvom ravnatelja tov. Godicla si je priboril prvo mesto Marijan Rabič s 15 točkami. Prejel je nagrado ravnatelja Godicla. Drugo mesto je dosegla Maja Kunej s 13 točkami. Nagrajena je bila z drugo nagrado ravnatelja Godicla. Objave in oglasi PRODAM stavbno parcelo. (Cesta na Dobravo). Naslov v upravi lista. PRODAM v Gotovljah arondirano posestvo z gospodarskim poslopjem, brez inventarja (1,91 ha). Njiva, delno travnik (parcela 1.33 ha). Kupci, ogled in informacije: vulgo — Beler, Gotovlje 108, p. Žalec. MIRNA ZENA srednjih let, uslužbena. bi rada šla kot sostanovalka. Informacije v upravi. ELEKTROINSTALATERJA veščega samostojnega dela na instalacijah manjših objektov, sprej- memo takoj v stalno zaposlitev. Plača po do- govoru. Sprejmemo tudi vajenca za elektro- instalacijsko stroko. — Ponudbe: Peer Karel, elektroinstalater, Celje, Miklavški hrib 6. ZAMENJAM sončno dvosobno stanovanje za enako ali večje. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM srednje težkega konja, dam tri krave na izbiro. Pirnat, Stara vas, Velenje. LJUDSKI ODER CELJE Nedelja, 6. decembra ob 14. uri: Nušič, »Žalu- joči ostali«. Gostovanje v TopolSici. Torek, 8. decembra ob 15.30: Nušič, »Žalujoči ostali«. Dijaška predstava. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 6. 12. 1953: Tov. dr. Fišer Jože, Celje, Križišnikova ulica 7. — Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION CELJE Od 7. do 13. XII. 1953: »Amerikance v Parizu<, ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 7. do 13. XII. 1953: »Gospod Hiilot na počit- nicah«, francoski film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15, ob nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri. Blbanje pnbvaicev v celjski oltoiici T Celje-okolici v časm od 21. do 28. XL Ш5 Rojenih je bilo 10 deklic in 3 dečki. Poročili so se: Hrovat Ivan, kmet v Skomarju in Pesjak Pav- la, delavka v Skomarju. Boršič Štefan, tov. de- lavec iz Zg. Zreč in Hren Marija, delavka iz Zg. Zreč. Mlakar Alojzij, gradbeni delavec iz Bezine in Lesjak -Antonija, delavka iz Bezovja. Božnik Viktor, poljedelec iz Loke pri Dobrni in Tekavc Angela, poljcdelka iz Loke pri Do- brni. Cede Alojz, skladiščni delavec iz Petrovč in Steblovnik Bernarda, bolniška strežnica iz Zg. Ložnice pri Žalcu. Križnik Jurij, čevljar iz Petrovč in Debelak Marta, delavka iz Petrovč. Umrli so: Koražija, roj. Gorjanc Ana, kmetovalka iz Stojnega Sela, stara 66 let. Vreš, roj. Potočnik Marija, gospodinja iz Rogatca, stara 71 let. Bač, roj. Anderluh Neža, kmetica iz Sotenskega pri Šmarju, stara 74 let. Zupnek Franc, kmet iz Sv. Mihaela, star 70 let. Aubreht Marija, poljedelka iz Št. Jungerta, obč. Šmartno v R. d., stafa 85 let. Ogrizek Franc, upokojenec iz Rjavice, obč. Rog. Slatina, stara 41 let. Pelko Jera, posestnica Plata, obč. Rog. Slatina, stara 78 let. Gorjup Anton, kmet iz Grušč, Dramlje, star 88 let. Ko- rošec Uršula, roj. Vodušek, prevžitkarica iz Tr- novca, stara 75 let. Smerc Edvard iz Male Breze, star mesec dni. Majcen, roj. Koželj Ana iz Šmarjetc, obč. Škofja vas, posestnica, stara 81 let. Kuralt Danijel iz Ljubljane, star 25 let. Gibanje prebivalcev v Celju v Celju v času od 21. do 28, XI. 1953 Rojenih je bilo 20 dečkov in 24 deklic. Poročili so se: Hrovat ЛЧпсепс, trg. pomočnik iz Celja, Ce- sta na Dobravo 4 in Bežan Ana, tkalka iz Celja, Cesta na Dobrovo 4. Mavric Ljuboinir, name- ščenec iz Celja, Cankarjeva 5 in Zolnir Marija, delavka iz Celja, Cankarjeva 5. Hrovat Stani- slav, delavec iz Celja, Lava 21 in Krkalo Da- nica, delavka iz Celja, Gregorčičeva 7. Pečovnik Janez, slaščičarski pomočnik iz Celja, Zavodna 24 in Koren Emilija, bolničarka iz Celja, Za- vodna 24. Krpan Cvetko, kapetan JLA iz Celja, Zagrad 83 in Arlič Marija, trg. pomočnica iz Celja, Zagrad 83. Umrli so: Mastnak Matija, žel. delavec v pokoju, star 51 let iz Celja, Polule 31. Nendl Rozalija, roj. Gatej, upokojenka, stara 73 let iz Celja, Jen- kova 22. Srebre Ivan, upokojenec iz Šoštanja, Partizanska 1, star 75 let. Verdel Franc, upoko- jenec iz Tržišča 13, Rog. Slatina, star 50 let. Ograjenšek Marija, gosp. pomočnica iz Celja, Polule 15, stara 32 let. Polajžer Jožefa, roj. Ko- ▼•éií, prevžitkarica iz Zg. Kostrivnice 13. Roj- aik Peter, delavec iz Celja, Ostrožno 28, star 81 let. Polenek Tomislav iz Sv. Pankraca 14*. Griže, star 3 dni. Polenek Anton iz Sv. Раж- kraca 146, Griže, star 1 dan. Jakopič Julijana, roj. Ravnikar iz Sv. Petra 22, Loka pri Zid. m., stara 58 let, upokojenka. Lukman Drago, skla- diščnik iz Šoštanja, Korotanska 8, star 45 let. Zajšek Marija iz Vrbja 34, Žalec, stara 11 daL V Vojniku je umrl upokojeni davòni uslužbenec Jože Kus. Pred leti se je m.oral kot upokojenec odseliti iz Celja v Vojnik. Pokojni je bü eden najstarej- ših Celjanov, saj je dosegel starost 94 let. _ DOMIŠLJAVOST UČENJAKOV je večja kakor si navadno mislimo. Je« seni leta 1916 je umrl v Parizu zna- meniti kirurg Doyen. Ne dosti manj dober kirurg je bil pa profesor v Lip- skem Thiersch; tudi ta je že mrtev. Pride nekoč k njemu klient in ga prosi, naj mu da pismo na Doyena, češ po- skusil bom še z njim. Thierschu se je moralo seveda za malo zdeti, če ga njegov klient popusti in gre takorekoČ k tekmecu. Zato ni napravil ravno naj- prijaznejšega obraza, in bolnik ga vpra- ša: »Ali mislite, da me bo Doyen za- podil, ker sem Nemec?« — »Tega ne» samo nekaj Vas bo vprašal.« — »Kaj pa?« — »Vprašal Vas bo, odkod pri- hajate, in ko muíoste povedali, da ste iz Lipskega, Vam bo rekel: Pojdite k Thierschu, on Vas bo ravno tako ozdra- vil kot pa jaz.« OBJAVA Vabijo se vsi dobavitelji in vozniki gradbe- nega materiala za ceste, da predložijo naj- kasneje do 20. XII. 1953 vse račune. Po pre- teku tega datuma, računov ne bomo več spre- jemali. Uprava za ceste pri OLO Celje-okolic» PLEZALNA SOLA Alpinistični odsek pri PD Celje obvešča vse prijavljence plezalne šole, da -se vrši prvi zbor v ponedeljek ob 18. uri v lokalu Planinskega društva, Stanetova ulica. PD Celje Oddaja menze v zakup Gradiš IMM Šoštanj odda s 1. januarjem 1954 v zakup svojo menzo s kantino v delavskem naselju v Šoštanju. V menzi se bo v letu 1954 hranilo okrog 500 do 600 delavcev, morda tudi več. Podjetje daje na razpolago prostore in potrebno posodo proti od- škodnini oziroma amortizaciji. Podjetje si pridržuje pravico kontroliranja hrane z oziram na kalo- rije in določa limitne cene prehrane. V kantini določa cene najemnik sam. Interesenti naj pošljejo ponudbe s točnimi podatki na naslov: »GRADIŠ IMM« GRADBIŠČE SoSTANJ OKLIC o јал^п! (dražbi Dne 7. decembra 1953 ob 8. uri bo javna dražba naslednjih predmetov: 4 šivalni stroji, 1 čevljarski šivalni stroj, žaga, 2 ben- cinska motorja, 1 električni motor, kovaško nakovalo, pletilni stroj, os za krožno žago, nov sod, moško dvokolo, omara iz trdega lesa, stenska ura, 1 par otroških smuči. Interesenti se naj zglasijo ob navedenem času pri OLO Ce- lje-okolica, Upravi za dohodke. OLO Celje-okolica — Uprava za dohodke Möderndorfer Mojca: SAJASTA DOLINA i. Moja mati me je učila že tedaj, ko sem komaj shodila: Maša, pridna hodi, urno se suči okrog ognjišča, prinesi vo- do, pomij, pospravi vse za sabo, dedu čevlje osnaži in še pipo mu prižgi, da bo dejal: Pridna si ko čebelica, urna kot srnica, prijazna kakor sama mati božja! Tako je Mašina mati Mojna poučeva- la svojo hčerko, ko ji je spletla dolge kite tistega dne, preden jo je poslala prvič v šolo. Uro hoda je bilo do šole. Ko je bila Maša že streljaj od doma, je pritekla mati Mojna za njo in ji stisnila zaprašeno klobko v roko rekoč: »Tole brž odvezi!« V cunjici je bil kot usnje umazan, trd klobčič, podoben posušenemu koncu črevesa, nekako tako, kakor, da bi bila zavozlana umazana struna gosli. Maša je takoj spoznala, da tega klob- ka ne bo mogla razvezati in ga je brez pomisleka pregriznila. Mati se je za- dovoljno zasmejala: »Maša, iz tebe bo nekoč še nekaj!* Domov grede pa je modrovala sama s seboj: »Glej, glej, moje dekle bo še pamet- no! Drugi otroci skušajo ob prvem po- hodu v šolo razmotati to strunico, ne vedoč, da je klobko toliko staro kakor oni sami in da je bilo odščipljeno ob njih rojstvu od žile odvodnice. No, Maša pa ga je kratko malo pregriznila! Da bi le obveljalo to staro verovanje!* Spremljana s to materino željo je Ma5o kar samozavestno korakala v šo- lo, ki je stala v Sajasti dolini. Ta, za Mašo novi svet, ni bil Maši nič kaj všeč. Blizu šole se je ovijal okoli hiš sajast tovarniški dim. Dv.šilo jo je. šola sama pa je bila že tudi na zunaj pusta in prav nič domača. Pozvonilo je. V razred je stopil star učitelj. Pogledal je po razredu in klical otroke po vrsti. Ko je zagledal Mašo, je rekel: »No, punčka, kako pa je tebi ime?« »Jaz sem Maša Modrinjak.« Maša je svoje ime in priimek pove- dala gladko, brez obotavljanja in še celo s poudarkom, da je učitelj kar de- belo pogledal in zamrmral predse: »O, ti presneta kočarka!« Takoj po opravljeni molitvi je mrki učitelj oddelil učencem sedeže. Mašo je posadil v zadnjo klop. V prve klopi pa namestil bolje oblečene otroke, ka- terih starši so tudi v cerkvi sedeli v prvih klopeh in je njihovim očetom bingljala na telovnikih debela srebrna ali pa tudi zlata verižica. Sin cerkvenega ključarja, Petruhov France, se je takoj v odmoru zaletel v Mašo, jo potegnil za kite in se kroho- tal: »Glejte bajtarskega pankrta, kakšne dolge repe ima!« Maša se je kakor blisk obrnila in mu brez besed podstavila nogo in France je telebnil, kakor je bil dolg in širok, po tleh. Sedaj se je zakrohotal ves raz- red in Tinč je vpil: »Hahaha, taka pa te vrže!« Vsi so ugibali, jo bo li France sedaj pretepel, ali pa jo bo »zašpecaU uči- telju. France se je pobral s tal in se zaletel v Mašo, da bi jo podrl. Maša se mu je urno umaknila in France se je zvrnil na klop. Kočarski otroci so kar poska- kovali od veselja in tulili. »Živijo Maša! Mevža, mevža — Fran- ce!* V tej razgibanosti nihče ni opazil, da je prišel v razred učitelj. Molče je pri- jel Mašo za kite in jo odvlekel v kot. »Te kočarje bom že ukrotil! Bog že ve, kateri kozi rog odbije!« je mrmral sam pri sebi, ko se je zleknil na stol za mizo. Maša je vso uro klečala v kotu. »Hvaljen bodi Jezus Kristus! — je mogočno zadonelo izza vrat in v sobo je vstopil gospod kaplan. Ošvignil je klečečo Mašo in vzdihnil: »Oh, oh, kaj šele bo, ko je že prvi dan tako!« Maša ni odgovorila in je gledala v kot. Ko kaplan ni dobil odgovora, se je obrnil k učencem: »Zlodej išče svoje žrtve tudi med otroki. Vsi, ki se ne bojijo boga, se bodo cvrli v peklu. Prav tako vsi upor- niki, ki jih čaka jok in stok vso več- nost. Amen.* Sedaj se je oglasila Maša: »Nisem ničesar zakrivila! France se je zaletel vame in padel. Njemu potuho dajete!« Po končanem pouku je vprašal stari učitelj Mašo: »Ali boš še poredna? Ti je kaj žal, ker si Petruhovega nabila?* »Nič!« se je odkritosrčno odrezala Maša. O, ti smrklja smrkljasta! Poberi se takoj domov! In že je nameril roko, da prisoli Maši zaušnico. Maša pa, ne bodi lena, je pograbila svoj cekarček in jo pobrisala iz razreda. Mašin dom je slonel tik pod vrhom hriba, kakor da hi bil prilepljen na klobuk orjaka. Koča ni bila velika, streha je bila slamnata, koča lesena, le njena vhodna stran je bila pobeljena z apnenim beležem. Na drugih straneh so se rideli skrbno otesani trami, ki so bili zaradi vremenskih nepriZik in sta- rosti počrneli, kakor hi jih kdo namo- čil v katran. Koča sama je že s svojo zunanjostjo pričala, da v njej ni izo- bilja. Naredila pa je na človeka pri- jeten vtis in je bila vsakomur že na prvi pogled všeč. Okoli doma je hilo razprostrtih le nekaj krp njiv in zelj- nik. V hlevu pa je stala zraven kotca za prašiča kočarska krava — rogata koza Meka. Ta kup revščine je bil za Mašo zelo lep dom. Kadar je pogledala s praga v dolino, je videla pod seboj skupinu drobnih in velikih hiš, skozi nje pa se je vila bela netlakovana cesta. Vas je bila opasana z zelenimi travniki. Naj- lepši pa se je zdel Maši bistri potok, ki je prečkal vas. Maša je imela potok za veliko reko. Ce je dvignila svoj po- gled proti planini, je zagledala poleg temnih gozdov še hledozelene pasove planinskih pašnikov. Lepa slika pa je bila skažena, kajti v njeni sredini je molel kakor dolg zob čarovnice iz ze- lenja plaz, ki se je začel na zgornjem robu z veliko skalo. V njej je bil dom Kralja Matjaža. » Tudi v dolini je hila temna senca. Na drugem bregu bistrega potoka Sumica se je izza gozda vlekla Sajasta dolina. Iz nje je pravkar prispela Maša. Domov je prišla že skoraj o mraku. Morala je še s kozo Meko na pašo. S paše se je danes vrnila kasneje kakor druge dni, ker je zašla na rob Zača- rane planine. Tam je sedla vrh skale in se zagle- dala v Sajasto dolino, kjer je danes doživela prvo gorje. Da odžene od sebe neprijetne misli, je rajši razmotrivala o pripovedki, ki ji jo je pravil ded. Na tej skali naj bi bil nekoč peklen- šček silil boga v stavo. Za dobljeno stavo je hotel imeti vso lepo dolino Sumica, kolikor se je vidi s tega vrha. Vrag je stavo zgubil. Dolina ni pripa- dala njemu, ostal pa mu je tisti del doline, ki je bil tedaj zasenčen po vra- govem kosmatem repu in ga je bog prezrl. To je sedaj Sajasta dolina. Doma je čakala Mašo večerja, ki sta jo z dedom brž pospravila, saj ni bila obilna. Bil je za večerjo »steber kranj- ske dežele«, kakor je pravil ded ko- ruznemu močniku, in repica v oblicah^ Po večerji sta ded, ki so ga vaščani imeli za čudaka, in Maša legla spat na peč. Maša je imela deda skoraj rajši kakor mater, ker je bil za njo vedno dober in je vedel povedati toliko lepe- ga. Pripovedoval ji je o dobrih in sla- bih ljudeh, o škratih, o Kralju Matjažu^ o velikanu Samsonu, o vodnem možu^ o Skopjankih, o Turkih in še mnogih^ mnogih drugih rečeh. Lepo ga je bilo poslušati, vsaka pripovedka se je kon- čala tako, da je vedno zmagala pra- vica, če ne takoj, pa gotovo po sedmih letih. Danes ji je potem, ko mu je Ma- ša potožila o krivičnem učitelju in ka- planu, pripovedoval o Sajasti dolini. »Veš, Sajasta dolina je bila nekdaj sam paradiž. Bogata je bila in lepa. Ljtidem še belega kruha ni primanjko- valo, še ostajal jim je. V kolikor dolina ni dala dovolj kruha z njiv, jim ga je dalo gora. Kopali so v prostem času premog in svinčeno rudo in kolikor je kdo nakopal, toliko je tudi lahko pro- dal v mesto pod Svinško planino. Ko pa je vrag dobil del te planine po oni stavi za preužitek, je bilo raja kraj. Poklical je v dolino tujo gospodo in ji izročil vse bogastvo gore. Ti tujci so postavili pred rove in jaške biriče, ki so pustili v jamo le tiste ljudi, ki so se tujcu vdinjali za sirov koruzni sok. Le tisti, ki se je zapisal tujcem tudi z dušo, je dobil priboljšek, če pa je imel konje ali volove, pa je sčasoma tudi obogatel. Vidiš, od tega časa je pri nas revščina doma. Iz visokih dimnikov to- pilnice in fabrike pa se vije noč in dan. smrdeč, dušljiv dim. Od tega časa je ta nekdaj lepa dolina Sajasta dolina^ ki mi leži kakor mora na prsih. (Dalje sledi) -