? obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold za Dol leta 2 gold po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold Ljubljani v sredo 23. avgusta 1882. Obseg: Kaka naj bo gozdna drevesnica Ne pozabimo senožet! (Konec.) Nadzorniki ljudskih šol na Kranjskem. Tržaška razstava, sodba nemškega kmeta o levičarskih poslancih Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 (Dalje.) Oj8tra pa pravična Naši dop Novicar Gospodarske stvari. Kaka naj bo gozdna drevesnica. treh ali štirih tednih našel boš tako gosto sadik da se boš čudil. Odstrani toliko hojevih vej iz gredic kolikor vidiš, da jih je preveč. Pridi v enem tednu odstrani jih zopet nekaj in polagoma vse. f t ) 32 listu Novic'* izrekel sem po napravi skim Zdaj so mlada drevesca izpostavljena vsem vremen- godam. Če bi silna suša in vročina pritiskala, ako jo ob ) f UÚI llObU J J LHJ V i \J 101 cavl OV;Ui J^V UMJ/. v. . . ockilli uuttguuHm« vv/ gozdnih drevesnic. Iz gotovega vira vem, da hočeta naredi sadikam senco , in sicer s hoj gospoda Edvard Dolénc, grajščak v Orehku, in Peter stranéh gredic tako v zemljo zasadiš, da se Krajher, véliki posestnik v Hrašah, enake gozdne dre- sklep čki uiaIL1KŠI J v^ii&i ^uogoimiv y JLAI womhíj vu^^v ^^ — ------ vesnice napraviti. Ker se do zdaj pri nas takih dreves Ako bi vse eno sadike rumene postajale in mrzle t nic še ni dosti naredilo, ne bode odveč, ako spregovo- zalij jih zvečer z vodo. Pusti jih dve leti v drevesnici in potem jih izroči svojemu namenu, namreč posadi rim nekaj o napravi gozdnih drevesnic temu je potreba ill putcili J111 litl\JKjl OYUjuiiiu uMLu^uii J f"«-» svoje gole prostore in prodajaj ali pa daruj jih onemu j Prostora za drevesni Obdelati oni prostor Sejati kat se nje ogl » in teh na Krasu veliko * Gle ven Najboljši prostori ali kraji se najdejo v gozdu, dati se pa mora, da je lega bolj na solnčnem kraji, dar ne preveč. Skrbi naj se, da je voda blizo. Ce pa hočeš drevesnico doma imeti, izvoli tudi bolj solnčnat kraj in skrbi, da ni voda zeló oddalj Ko jde mesto, katero se ti pripravno zdi dre vesnico in ko si odločil obseg prostora za to, odpr Vsi pripomočki i i • • i • Ne pozabimo senožet! (<*. 71.) (Konec.) za zboljšanje senožet > katerih smo iz tega mesta vso travo in plevel, prekoplj ga čevlj uže do zdaj govorili, povekšati imaj roma zboljšati in pomnožiti pridelek globoko in odstrani vse travne in druzega plevela ko- pripomoček v ta namen pa je gnojenj renine. Ce je ta drevesnica na vrtu ali sploh na mestu, hočemo spregovoriti danes nekatere besede rodovitnost, ozi-ajpoglavitnejši e. o katerem zemlja ni nič z gozdno sprstenino zmešana, pri pelji gozdne sprstenine in pognoji ž njo. Potolči potem gnojiti? Najprej bi znal kdo vprašati: ali se splača travnik kepe in vravnaj svet tako kakor zelnik. Razdeli na Via VJUŽfcJ O Y C L tarvu y naivui uwiui». ----Od^U V lic« \t\J JUL4 «.AMvr M* "V --- ~ - - J ~ sredi na dolgo in široko) ta prostor in napravi senožet gnoj po en dan daleč voziti ali tudi še precéj iti nrostora široke stezice. Naredi gredice (lehe), bliže voziti in bi nad to srnoi še veliko prida ne bil, na to ni težak. Ako bi hotel na svojo križ po velikosti prostora široke stezice. Naredi gredice (lehe), bliže voziti in bi nad to gnoj še veliko prida ne bil več ko 3 čevlje široke, da boš mogel bolj lahko Vzemi vrvico, raztegni jo čez toliko gredic, ko- se ti gnojenje gotovo ne bo splačalo Tvoj skrb mora plet likor jih hočeš z ene vrste semenom posejati, potegni jega posest tedaj biti, pridobiti ali pridelati si gnoja bi t ti m gnoj poiskat ) po z roko zraven vrvice ozek plitvi žlebek in^v ta zle- znati in varčno nabirati moraš vse, kar za gnojenje bek natresi pravilno precéj na gosto seme Žlebki naj bodo 10 // eden od druzega oddalj služi in prav kmalu se to seme z dobro prstjo, iv, ^ "" --r ----J------iuftioiauu ov ,M"J"* ' ---J ---- Ko si z raznovrstnim semenom, na pr. s črnim borom, mai0 gnoja, od kod ga hočem jemati za travnike pa le toliko, da Pokrij potem splača gnojenje pri senožetih prepričal ) kako dobro se seme pokrij Marsikdo se bo izgovarjal : „se za njive imam pre Po smreko, hojo in mecesnom vso drevesnico oosejai, ogradi in gredice s hojevimi vejami na debelo pokrij hoj mecesnom vso drevesnico obsejal J° gostoma je to res, včasih si pa morebiti sam kriv f da imaš premalo gnoja, morebiti zato, ker nimaš gnojišča f « Najboljše je, svet v j prekopat ker pustiš, da tvoja dragocena gnojnica dhaj na tuj Kopati in vravnati, spo- svet ali po cesti ali v vodo, — «--- Kdor hoče dobro seme vednosti dober gnoj popuščaš na cesti ali ga celó stran morebiti zato, ker iz ne mladi pa gredice narediti in sejati kupiti, naj se oglasi za nj nem nadzorniku v Ljublj a stoj ni. pri prijaznem gospodu c. k. dežel- mečeš ali pa v gozdni pisarnici v Po- storiti umnemu gospodarju, o^i« ™ od katere firme naj se prvi priliki prideš do prvega vira, do enoletne priče za Ako bi pa tudi vse storil gledé gnoja skrb ti mora biti ) > kar je da pri Tukaj se bode dalo navedenj seme kupi Pis veče število živine; s to prideš v kolobar, kateri te bo zalagal s pičo po eni, z gnojem po drugi strani in rejati marsikaj slovenščini na korist. Na Kranjskem to ti bo dalo •j bolj f dokaz, da dobro obdelana (gno so namreč jena) senožet mnogo več čistega dohodka daje, slabo ali nič obdelana. Ako uže nočemo na drobno računati šenje in voznj kakor 1875 1879 načrti deželnega šolskega sveta od leta prav veliko nemščine vpeljali v dvo mi boš rad, da te snaženje su- tri- čveterorazredne šole, toliko namreč, da se mora ur porabiti za nemščino, nego za slovenščino. i v na gnoj senožeti delaš 40 voz sena, prav gotovo ne bo še košnja, i kateri pri ikrat toliko učenci v nemščini, zlasti Utegnilo se goditi y kar j naravno > stala, kakor vse to delo na zapuščeni senožeti, na kater pridelaš na tistem prostoru samo 20 voz. Vse za kar šole boljše podkov ziku. da so bili preátopivši v srednj y so oni stroški primeroma nizi y tvoj dobiček vsled gnoj čem pa naj se gnojé senožeti? Odgovor na nego v svojem materinskem je-To so tudi nemške sređuje šole zahtevale. Slovenske gimnazije bodo pa morda zdaj več slo-enščine tirjale. Zato bi bilo pač primerno, da bi nad-orniki učitelje opozorili na veče gojenje tega pred- bil bi bolj težaven, ako bi se hoteli spu- meta to vprašanj ščati v nadrobnosti, ker gnoj ima se ravnati po leg Ouatl v uuui uuijvutij «v» WUVJ *^ * v , m^v» — - — ~ ----- ----- naravi senožeti: sploh pa, kakor nam je danes namen vsi so zaljublj A od takih okrajnih šolskih nadzornikov, ka koršne imamo sedaj, tega nihče pričakoval ne bo, kajti v zveličavno nemščino. Sliši se » da o tem gnojenji govoriti, omenjamo » da mokrim seno- dobimo nove nadzornike ; nekateri pravijo pa, da so žetam bolj prilega pepel, gips, cestno blato, drugim bolj živinski gnoj Sploh pa m g y kompost } jboij pripraven v ta namen- Kompost si pa v veči ali manjši meri more pripraviti in si pripravlja tudi vsak umni ministerstvu predloženi zopet sami nemškutarji. To vendar ni mogoče, in tega se vendar nismo nadejali, da bi se ní L nadzorniki, kateri imajo navadno le nemščino pred očmi Oni gledajo v prvi vrsti na to, da učitelj predovanje naših šol zopet motilo z nemškutarskimi gospoda jeziku nemškem duje, da prebira le nemške časopise in knjige, Kaj pa gre vse v kompost? ^j y i"-«"- —---- kompost gre zeló da se ne briga za slovenske zadeve šoli zahte vse razun kamenj čepinj Ako cesto nasipaš, podr- ti možje, da učitelj veiiko časa potrati za nemščino, da zej prej blato in travo in deni vse to na prostor še celó z otroci slovenskih kmeto po mški se pogo imaš kompost j ako pometaš, smeti kedar mlatiš, znosi ves prah, vse rese, vse slabe pl vrzi na kompost, varjati poskuša, da morebiti celó po nemški ž njimi Zunaj šole zahtevajo taki nemškutarski moli in poje kompost y ked kolješ, popravlj vse na post, kedar zidovj tavanja ali „frajha", vrzi ga na kompost. Ako hočeš pred hišo na vrtu po potah imeti čedno, s peskom posuto , da se tam L hko čedno sprehaja tudi o slabem vremenu, moraš v letu večkrat podržati travo in rušine : idpadke vrzi na kom- nadzorniki, da učitelj ne ti ostaja starega ome- se peča ahaj v narodne krog y da z nemško mislečimi in nemško govorečimi da se ne udeležuje narodnih veselic in svečanosti, s kratka, nemškutarski nadzorniki ne marajo za narodne učitelje, oni so na kvar narodnemu značaju ljudmi y ako pi slabega in umazanega plevela, kateri 5 ni slovenskih šol. I m k bil in je nemškutarakih na lika klofuta Slovencem za drugo rabo, zopet poberi vso to šaro in pelji jo na na Kranjskem pl prijet kompost; in tako se ti bo nabralo, ako veš vsako delo narodne učitelje ravno zdaj, ko so se reč prav obrniti, vsak teden nekaj, celo ali celó veliko in z veseljem boš prekidaval včasih ta svoj zaklad, ga polival z gnojnico in ko se mešanica zmedi in jo na jesen ali zgodaj spomladi napelj leto pa precéj tako za got uze dejal t č Sim senožet in tam drobno stroaiš, potem boš občudoval moč ostala, to je, vsako leto se ponovila veča kopica mešanega gnoja, Tržaška razstava. one mešanice; gotovo bo pri tvoji hiši zmiraj Trstu kompost y čegar dobroto čutile bodo neposredno tvoj v tržašk zhajajoča „Edinost" popisuje hrvatski pa t tako lepe senožet;, in posredno tvoja lepa živina v hlevu in cvetoče tvoje gospodarst Pred paviljonom nahajamo les, kateri predstavljž največe bogastvo in predmet največe trgovine Hrvatske tam so debla, dilie, doge iz različnega lesa; posebno po IttUJ OU UCUia, VlllJC, KXKJgyU l£J 1 IVJM) ^wuuu zornost obračajo na se hlodi hrastovega, bukoveg ) šolske stvari senovega y brezovega čisto zdravega lesa, debeli od 100 » 127 do 162 centimetrov debla po 15 Nadzorniki ljudskih šol na Kranjskem. , potem hrastova več metrov dolga in do 2 metra debela, skoro na obeh stranéh enaka, to vam je les, kakor zvon, potem doge Kolikokrat smo Slo razne avstrijske vladne vseh vrst iz raznega razstavljalci lesa se odlikujej 7 lesa, deske , bordonali itd posebno Med Tiikori nevladne nasprotnike naše zagotovljevali, da mi nismo iz Dombovara, grof Bombelles iz Opeke, Marovič protniki nemškega jezika > da ga ti ne sovražimo niti ne preganjamo Mi le to zahtevamo, da se ondi rabi Sipuš iz Siska, mizarsko društvo v Zagrebu 7 Miškič iz Kostanjice, Vidmar in Rogič iz Sentj naš ljudski jezik slovenski povsod ondi, kjer gre za izobraženje našega naroda Najvažnejši narodi za ljudsko izobraženje pa so go Ko si ta les ogledaš, nahajaš se nehoté pred po dobiti kap vina: tam mores skuševališčem sremskega ljico vina , kakor si boljšega želeti ne mores, posebno tovo mal< teh šolah nego šole to je, ljudske ali narodne učilnice dobro je tako zvano , tu JV-' > 1 f WU01VU J-L«-*. • ---------- 7 pri nobenem narodu vpeljan drug jezik po 80 soldov liter Schiller, rudeče, 6- do 81etao j to vince plemenitega okusa in se materinski, le pri Slovencih nemščina napre- v obče tako dopada, da ga vse hvali brez razločka na- dovanj teh levažnih učil > dočim so se drugi rodnosti. Poskušali smo tudi po 40-, 50 do 701etna slovanski narodi v Avstriji tega jezika v ljudskih šolah skoro popolnem znebili. Le Slovenci se ga ne moremo otresti. Na Kranjskem se je vsaj letos učiteljstvo in ljud- vkrenilo tudi zastran ljudskih črna vina, lastnino vinarskega društva v Iloku na Srem skem : to vam božj kaplj ognjena in dišeča, ka kor rožica, in pri vsem tem še ni tako draga, če po mislimo, da veljá ena butelja iloškega vina od 1. 1811 stvo nadejalo, d se bode samo gold Ťudi moramo omeniti, da je iloško dru šol kaj, ko se je zastran gimnazij vendar začelo prena štvo razstavilo avoja vina tudi v Beču, Parizu in dru god po širokem svetu, in povsod je bilo odlikovano sè zlato svetinjo. Kdor torej pride na razstavo, naj ne pozabi obiskati poskuševalisča pod hrvatskim paviljonom, pred katerim vihra 14 metrov dolga zastava in vabi uže sama ob sebi slovanski svet pod svojo senco. Kako pač dobro dé Slovanu, ko vidi na tržaških morskih obalih vihrajoče slovenske zastave; veselilo pa nas je še posebno to , da je odbor tudi pri vhodu in blizu pilzenskega paviljona postavil velike zastave v slovanskih barvah, ter tako vendar tudi priznal našo zaBtavo. Ko vstopiš v paviljon, očara te mnogobrojnost in okusna razvrstitev razstavljenega blaga. Pritličje je velika dvorana, katero v prvem stropu obdaja velika v najlepšem slogu napravljena galerija, visok strop je po stranéh krit se šipami; a odičen je ves s prekrasnimi preprogami in pregrinjali (tapeti), katere vse so razstavili narodni tkalci iz Rume in Komletice, vseh skup je teh preprog v raznih jako živih barvah nad 700, ker samo Ruma jih je razstavila nad 500, Komletica pa nad 200. Preproge so vse v znanem hrvatskem slogu in v živih barvah na roko tkane ; jako lepe, iz dobrega blaga napravljene, toraj tudi jako trdne in trajajo navadno za vse življenje. Delo iz Rume je bolj solidno in trdno, a tudi draže, stane ena taka preproga od 30 do 60 gld., med tem, ko so Komletčani uže bolj posnemali okus in zahtevo časa, oni so razstavili preproge v modernejšem okusu, pa po jako nizki ceni, 10 do 40 gold. Vidi se iz tega , da hrvatska domača obrtnija tudi napreduje. — Kakor rečeno, notranjost paviljona po takem odičenji, v tako mnogih barvah in potezah, zadobila je mnogo in napravlja na ogledovalce lep vtisek, ter daje vsi reči tudi nekoliko orijentalnega lica. Ko se tako oziraš po dvorani, zapaziš najprej veliko 08emoglato polico v sredini dvorane, na tej so razstavljena vina od vseh krajev obširnega kraljestva; tam je izvrstna vodica iz Bakra, katero je razstavil nek Andrijanič, potem razna bela vina risling od grofa Bom-belles-a, nadalje nad 80 butelij vina Schillerja, belega, črnega od kneza Odescalchi-ia iz Iloka, med temi vini so nekatera blizo stoletna in tako fine vrste, da se smejo meriti s francoskimi in renskimi vini in morda jih tudi prekosé; knez Odescalchi ima v Iloku^ nad 2000 oralov samih vinogradov, in tako velike kleti, da potrebuje samo za uredovanje kleti več uradnikov in izkušenih vinoznancev; on pošilja svoja vina na Francosko, v Anglijo in v razne severne kraje. Mnoge podružnice hrvatskega gospodarskega društva so razstavile mnogo različnih vin in žganja, posebno omeniti moramo še zelenike iz Zagorskega okraja, katero vino je veliko fineje od najboljšega renskega rislinga, potem nam je omeniti sťemske slivovice^ ki je pravi liker, in ni oni, katero pri nas delajo, niti podobna. Tudi tropinovec smo pokusili , a to je pravi nektar proti našemu domačemu tropinovcu, Hrvatje pravijo temu tropinovcu „komavica", in je ta „komavica" bolj podobna najfinejemu Chartreux, nego pa našemu tropinovcu, tako fin okus ima to žganje. Omeniti nam je še vinajn likerjev g. Pokorný ja iz Zagreba, kateri je dobil nad 20 odlikovanj iz Evrope, Amerike in Avstralije, potem vina g. Arkota iz Zagreba, kateri, rodom Slovenec, dospel je do velikega vinskega trgovca, ki dela po vsem širokem svetu; ko-nečno pa moramo priznati, da je Hrvatska, kar se tiče vinarstva, jako bogata, srečna, tudi napredujoča dežela ; to mora reči vsak, kdor si reč količkaj opazuje. Ko se tako po dvorani oziramo, zapazimo veliko polico, na kateri so razstavljeni jako lepi predmeti iz stekla ; te lepe in primerno cene izdelke je razstavila tovarna stekla iz Osredka, na kranjski meji. O tej to- varni so naši čitatelji uže gotovo kaj slišali, ona dela mnogo v naše kraje in more konkurirati s prvimi tovarnami stekla. Pohvalno moramo omeniti obrtnije kotlářské, katera posebno cvete v Varaždinu, v dvorani nahajaš po g. Petročiju iz Varaždina razstavljen aparat za distili-ranje žganja in špirita; to je jako umetno in lepo izvršeno delo, vse iz bakra in stane primeroma prav malo, namreč 1000 gold., v Trstu bi bil tak aparat najmanj 300 gold, draži; blizo tega aparata razstavil je g. Josip Polanec, Slovenec iz Varaždina, tudi jako lepe žganjar-ske aparate, kotle in drugo orodje iz bakra, vse prav okusno, solidno in ceno. Zanimiva je potem izložba različnega semena gospodarskega društva iz Zagreba, katero je uredil gosp. tajnik Kuralt, potem druga enaka zbirka više šumarske šole v Križevcu, in izložba rudnikov hrvatske eskomptne banke v Zagrebu, v kateri nahajaš vse različne rude in statistične podatke; nadalje je razstavil parni mlin iz Oseka vse svoje izvrstne izdelke, Ivan Krajac iz Senja je izložil prav lepe in cene izdelke nožarstva, potem L. Hagenauer iz Zagreba razne skopce nove iznajdbe, potem avtomatičen aparat za napajanje konj, razne mreže in drugo orodje za ribji lov, med vsemi temi mnogimi objekti je gotovo dokaj zanimivega. Omena vredna so tudi sodarska dela firme A. Bu- dicki iz Zagreba, posebno se dopada okusno sestavljena garnitura sodov za vino, sodov je 6 in vsi so tako med seboj vezani in v taki obliki napravljeni, da vsa ta garnitura ne jemlje več prostora, nego navadna omara ; potem elegantna oblika, materijal, kakor zvon, vrhu tega še cena le 120 gold., to so faktorji, ki govoré za to, da more g. Budicki tukaj sè svojo posodo dobro kupčijo napraviti. Omena vredni so v pritličji še drugi mnogi izdelki, kakor na pr. razstavljeni makaroni, izdelki iz voska, in še drugi mnogo zanimivi objekti; a prostora nam manjka za tako obširno popisovanje in zapustimo toraj pritličje, ker preprijazno nas vabi galerija, s katere nam doni na uho veličasten glas orgelj, saj to je le bolj prozaičen del razstave, po stopnicah gori, pa smo precej na galeriji, kjer nas navdušuje leposlovje in umetnost. Gremo toraj po stopnicah gori in uže na teh si ogledamo prekrasne stavbene modele iz železa in mavca, katere je razstavil gosp. A. Bestebner. Na prostorni galeriji nas pred vsem vabijo krasni predmeti mizarstva, kiparstva, zlatarstva, knjigovezar-stva, s kratka, predmeti raznih umetnosti. Pred vsem so se nam dopadle na galeriji nekatere lepo rezljane omare, stolice, mize, vse iz lepega hrastovega lesa, slog vsega tega pohištva je jako eleganten, brez vsake prenapetosti. To vse so izdelki gosp. Hekera iz Zagreba. Ta gospod je izložil tudi eno celo sobno garnituro iz masivnega hrastovega lesa, lepo delo, trdno za večnost, slog „renaissance", in vsa ta garnitura (14 komadov) stane le 300 gold. Na omenjenih omarah in mizah se nahajajo povsod mnoga druga umetna dela, namreč dva dobra kipa od Moretti-ja (pogrešamo pa Rendičevih umotvorov, kateri na vsak način za mnogo presezajo Moretti-jeve), potem različnih stavbarskih načrtov od g. Bollé ta in drugih, in vse polno krasno vezanih knjig, katere so izložili knjigovezi gg. Osek iz Zagreba, Schneider iz Zagreba, Luster iz Siska, in drugi. Vsa ta dela so tako elegantna, ob enem pa tudi trdna, da jih hvalijo vsi strokovnjaki ; v Trstu, na priliko, nimamo tako izvrstnih bukvovezov. Omeniti moramo tudi prekrasne omare za knjige, v kateri je razstavila „Matica Hrvatska" vse dosedaj izdane svoje knjige, prekrasno vezane; ta omara dela veliko čast gosp. J. Budicki-ju iz Zagreba, kateri jo je izdelal. Na umetno rezlj vdelani mizi leži steklena tružica rodnih kožuhov nadalj vrtnarja Pekljarja iz Zagreb in v tej tružici je razstavlj van in Pečak iz Zagreba mizi lezi steKiena iruzica roanin kuzuuuv, uauaije vnuaij» íc^ijaij«* i* ^«gicu«, razna zlatenina gg. Bul- ki je razstavil krasne cvetice in drug vrtnarski kine, :eua ; oni diadem, oni uhani, vu^ - o----------o- —---c— ali niso to umotvori prvega reda ? ne moremo zamolčati. Bilo bi še mogo druzega posebne one in tudi lončarskih izdelkov g. Sonnenberg Krapine ponke, zavratnice Kar je razstavila ta firma t J okusno in jako umetno, omembe vredneg a mi smo ij bolj še stvari natanč pa kar iboljše, vse to izdelano v čisto hrvat neje skem novem slogu, uvedenem po g. Bollé-tu, kakor so tudi uže omenjena mizarska dela gotovo inspiracija tega umetnika pazovali in nam tudi primanjkuje prostora, da še bolj obširno popisovali hrvatsko izložbo v prekras nem pavilonu. Glavni vtisek hrvatske izložbe je ta, da je Hrvat Nadalje so posebne omembe vredni tudi tiskarski ska v kratkem času silno napredovala, j«^ uu med temi moramo vzlasti pohvaliti dela raz- gata dežela in da ima veliko prihodnost, ako bode od da iako bo izdelki postavlj in G. Albrechtovi tiskarni v Zagrebu. Ta tiskarna ie na vsak način na stalu najboljših dunajskih po slej vstraj predovala na začetem potu. Nas pa iz tiskarn srca veseli, da moremo to konstatirati da to ni samo Kaj pa oni prekrasni „service" za kavo katerega je razstavil trgovec Hochstâtter iz Zagreba, in naša sodba, temuč da so enacega mnenja tudi obisko valci in časniki nemški in italijanski nam Slovanom go kateri imitacija onih malih bučic, katere hrvatski kmetje tako lepo dičijo z majhnimi slikami v raznih Hrvatska barvah! Takih bučic je tudi vse polno izloženih in občudovati moraš na njih umetnost prostega hrvatskega se- tovo ne posebno naklonjeni. Ž torej napredovalna ljaka Dobro lesno obrtnijo zastopate tvornici Kornitzera Spomini v Brodu na Kulpi in pa Radoseviča iz Lokve; prvi je razstavil klinčke za trebljenj zob drug razne malen kosti za hišno porabo, kakor so male pušice, galante rije, palice itd vse iz lepega lesa, dobro delano in po jako nizkih cenah To je zopet dokaz, da so začeli na Hrvatskem upotrebljati tudi delaine moči naroda na fa na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levienik. (Dalje.) Vprašanje, zakaj je pozidano to prekrasno svetišče tako daleč zunaj mesta, najde od raz- briški način Kaj krasna so tudi ška dela (štikarije) pravi Sv Pavel obglavljen j bil v naslednj dobre pol ure na omenim na prvem mestu prekrasne Î naj zastave, katera je prej vun ob gl cesti, ki je peljala iz Rima do sta rega pomorskega mesta Ost katakombi Ko m m na oba kraja cisio euaiiu uauiira.ua,, it»«v*« ^ w*^**, kakor da bi bila svila in zlato v svilo prav vloženo ali kop čisto enako nacifrana tako da je videti dille, ki se je nahajala na mesti sedanje bazilike, po bilo truplo njegovo. Na prošnjo papeža Sil tkano To delo so razstavile milosrčne sestre v Za vestra pozidal je cesar Konstantin nad grobom kristij grebu; nekatere enake predmete razstavile so tudi učenke ~ * * ' ' šola v Zagrebu izlo preparandij žila je prav praktičn Zagrebu, in obrtna nom toliko priljubljenega slovečeg Kristusu baziliko, ki je bila enaka a postola 324. po pa lep šarila ; ta adnj dela so bila vsa napravljena pod vodstvom učiteljice, gospo ti kanu kom Uže 386. dal je cesar Teod Peterski v Va , s priim Veliki", združeno z njegovim sovladarjem dične gotovo zasluži vse priznavanje Čestitati moramo tudi gospej Bollétovi za prekras Ettinger-ove, ki ročna dela, in omeniti moramo, da Je se veliko drugih hrvatskih dam razstavilo prav efektna ženska dela Večinoma so ta dela napravlj oo hrvatskem okusu M^vjiAi „ I ena. , ûuiuaguy « T ' --. - lentinijanom II. mestnemu prefektu povelje, naj pozida novo svetišče, ki bi bilo gledé lepote primerjeno svetosti in imenitnosti kraja; gledé velikosti pa zado-stivno obilnemu številu romarjev, ki so v neštevilnih trumah obiskovali sv. Pavla grob. In reâ! izrastlo m ahajamo v katerih tudi duh večkrat omenjenega tej stroki so torej Hrvatje tudi svetišče, prelepu iU ^UUU^UIUU , IVI jo ua. aiaovn likosti prekosilo tadanjo baziliko Vatikansko. Tudi po- •znAiaa a t n 1 « t. i a dnata.viia.In an Hfi Vfldno nove eleDŠave V čudopol ki na krasoti in ve slavnega arhitekta pokazali dober okus in tehnično spretnost znejsa toletja dostavljale so se vedno nove elep polj Kdor hoče še kaj lepega in solidneg videti na ta prelep božj hram, tako, da se krasota njegova nek gratzove fabrike Pon- Zagreba, tako solidno in okusno delo lesne obrtnije, ta naj si ogleda parkete res ni dala popisati. Blizo poldrugi tisoč let vstavljalo se je to svetišče zobu časa in vkončevalnim življem zasluži na vsak način priznavanje. — Kaj pa one orgije dva potresa 801 in 1348.) nista ga vkončala j iz glasovir? Mislil bi človek da gl du in oni najsko delo; Bosendorfer tudi boljše ne dela in njegovi izdelki gotovo nimajo boljšega glasa, nego ta, ki je pa hodno-rimski vojskovodja Belizar spremenil ga je bil celó v trdnj oneČastili ? veliko ceneji prav tako so sij kaj dobre ne samo namreč ga, to storila Longobardi in Saraceni ga oropali pa kar vsi le-ti niso premogli, pokončat slišana in dpustljiva zani- za tudi za manjšo cerkev. Gosp. Mij Hefferer-u iz Zagreba smemo po vsej pravici čestitati salon, temuč njegovi instrumenti so na površji tirjatve. Da je nek zasebnik razstavil tudi lep krnost in neskrbljivost nekega strehárja. Popravljaje namreč plehasto obstrešje popustil je na večer 15. julija 1823. dobra misel, ker Hrvatov burice za cel koncert, bila je brez tamburice si ne moremo misliti. Pohvaliti nam je še gosp. Pospišila, ki je razložil peci v jlepšem slogu „renaissance u . J pri teh pečeh pa fino gl samo občudovali smo slog, temuč tudi gradivo, posebno leta posodo z žarecim ogljem na vrhu prekras delane tam- nega cerkvenega lesenega stropa; zanetil se je iz tega strahovit požar, ki je v petih urah vkončal to, kar vse zgor navedene okoliščine v petnajst stoletjih storiti niso mogle. ^V jutro 16. julija gledal je Rim namestu prekrasne Št. Pavelske bazilike le še razvaline njene Pa p Pij VII ki bil ekdaj kot opat bene Strojarstvo je tudi jako dobro zastopano; Lazar iz Varaždina, pa strojarsko društvo diktinskega Št. Pavelskega samostana (baziliki je nam reč prizidan samostan tega reda, katerega si je pa nek Za- sedanja talijanska vlada šiloma prilastila) za vzdržanj gosp azstavila sta prekrasne kože in razno usnje, ka Gjuro greba tero išče para. Omeniti nam je še elegantne konjake oprave Ivana Matica in Ferko Moriča iz Zagreba, potem na- # rodnih malih krznarjev, ki so razstavili polno lepih na- vedoč za nesrečni ta pnmerljej prelepe bazilike posebno goreč in vnet, ležal je o ka tastrofi Št. Pavelskega požara na smrt bolan ki je prestal v Starčku vljenji toliko britkosti, niso hoteli niti sto žalostinko smrtne ure njegove; umrl je gre t ne Naslednik njegov, Leo XII. dal je po komisiji kardinalov in strokovnjakov določiti, kako naj bi se bazilika sozidala in postavila na novo. Izrečeno je bilo, naj se posname stara bazilika, to je, dela naj se po poprejšnjih (starih) obrisih in v enaki velikosti, ali z drugimi besedami: staro svetišče naj se enako veliko in enako krasno, toda v pomlajeni podobi vzdigne iz po-gorišnih razvalin. Kakor je bila žalo3t o požaru Št. Pavelske bazilike splošna po vsem katoliškem svetu, tako je tudi vabilo Leona XII. za doneske in podporo k zidanju novega svetišča padlo na plodovita tla. Milodari dohajali so od vseh strani. Celó ruski car Nikolaj I., ki, kakor je le predobro znano, katoličanstvu kratkomalo ni bil prijazen, in egipčanski namestni kralj Jđehemed Ali hotela sta sodelovati pri zidanji nove St. Pavelske bazilike; oba sta namreč poslala za olepšavo, ki se vzdiguje neposredno nad grobom sv. Pavla, žlahnega kamenja najredkejše vrste in najlepših barv. Se vé, da je rimska vlada, to je, blagajna papeževa, nosila najteža bremena in dajala najveČe doneske za pozidanje novega svetišča. Delalo, delalo in le zopet delalo se je, pa vendar je še le 1. 1840. mogel papež Gregor XVI. posvetiti sprednji del (razkrižje in presvetišče) nove bazilike. 14 let pozneje pa so rajni papež Pij IX. zvr- šili zaporedoma dva preslavna čina, ki 03taneta žlahna bisera v zgodovini njihovih brezštevilnih preslavnih del dotlej, dokler se bodo šteli časi. Dne 8. decembra 1. 1854. razglasili so namreč v St. Peterski baziliki vpričo 185 nadškofov, škofov in prelatov vsega sveta Marijo kot brez madeža izvirnega greha spočeto; dva dni pozneje, to je, 10. decembra (2. nedeljo v adventu) pa so jih vsi ti cerkveni knezi in načelniki spremili vun v St. Pavel, kjer so v njihovi navzočnosti posvetili prekrasno novo svetišče, ki bi se smelo imenovati z vso pravico „Salamonov tempelj naših časo v". Ce zlasti sprednji del bazilike ne zasluži tega častnega naslova, ga bo javaljne kdaj več dosegla kaka zgradba. Podobo ima cerkev velikanskega podolgastega križa. Dolga je 120, široka 60 in visoka 23 metrov; prostora ima za 25 do 30 tisuč ljudi. Štiri vrste stebrov, v vsaki po 20, tedaj njih 80 loči sprednjo stran bazilike v petero ladij. Debel je vsaki steber tako, da ga dva velika možaka z razprostrtimi rokami nisva mogla obseči. Višava primerjena je debelosti, toraj se lahko umé, kaki orjaki morajo ti stebri biti. O ikani so, da se svetijo kot zrcalo. Ako se pomisli, da so bili vsi ti stebri pripeljani iz zgornje Italije (vsekani v sim-plonakem gorovji v kamnolomih montorfanskih ob jezeru „Lago Maggiore"), potem se pač lahko reče, da se čudeži tudi naše dni še vedno godé. Koliko truda, stroškov in voznine je stal le en sam teh orjakov; koliko pa še le vsi ! Pa ta lepotija še zdavnej ni vsa. Naj govorim še nekoliko o tem, akoravno pripoznam, da je pero moje za natančni popis veliko preokorno. V stranske štiri ladije dohaja svitloba po primerno visocih oknih, ki v krasno-barvani steklenim predstavljajo slike vseh apostolov in še druzih imenitnih in slo-večih svetnikov. Glavna srednja iadija je dokaj viša od stranskih štirih , in dobiva po svojih lastnih oknih od obeh strani po prozorih iz barvane steklenine prav magično svitlobo. Vrh stebrov v srednji ladiji opasu-jejo baziliko kot prekrasni venec slike vseh papežev (mozaik delo); pa tudi z drugimi slikarskimi umotvori bo stene tako ozališane , da se reči sme: kamnoseški, slikarski in zlatarski umetniki so se poskušali tù, kakor pri nas pravimo : za stavo, kdo bo druzega prekosil. Tla iz najlepšega marmeljna so svitlo zbrušena in ogla- jena, da vidi človek v njih kot v zrcalu svojo podobo; gladka pa tako, da bi si še kn^alu po njih hoditi ne upal — strahu, da bi mu ne zdrknilo. Tudi strop je iz lesa umetno izrezljan in bogato pozlačen. Konec ladij, ondi, kjer se prične razkrižje, je prekrasni „konfesion", to je, altar, na katerem mašujejo sv. oče Papež navadno le sami. D voj nati marmeljnasti baldahin se vzdiguje nad njim, ki enako onemu v Št. Peteraki baziliki velikost svetišča ogledovalcu nekako zmanjšuje. V podzemeljski rakvi pod tem altarjem počivajo košČice sv. Pavla, pa neki tudi one njegovega priljubljenega učenca Timoteja. Spredaj pred konfe-sionom so enako kot v Št. Peterski baziliki za dober seženj tla znižana, kamor se po stopnicah priti more. Z dragoceno ograjo obdan je ves ta prostor; najlepši marmelj pokriva stene in tla tega znižanega prostora; mnogo iucic miglja in triplje tu noč in dan v čast onemu apostolu, o katerem poje naša narodna pesem, „da je tudi njegova ljubezen gorela kakor ogenj iz srcaa. Pa tudi razkrižje in (v primeri z velikansko baziliko) malo okroglasto presvetišče kaže obiskovalcu toliko mnogovrstnih olepšav, marmeljnastih izdelkov in mozaičnih slik, da se le prerad čuti tu, kakor marsikje v Rimu, namreč preveč kot radoveden človek, premalo pa kot za molitev in sveta čutila zavzet kristjan. V vsako tako svetišče bi moral priti obiskovalec vsaj dvakrat: enkrat kot pobožen romar, enkrat pa kot ogledovalec in občudovalec. In vendar bi si zadnjič moral sam sebi reči : oj ! to je bilo še vse premalo ! (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Ojstra pa pravična sodba nemškega kmeta o levičarskih poslancih. Zaano je, da levičarski poslanci pridno sklicujejo volilne shode, da tam hujskajo zoper vlado in večino državnega zbora. Zato bo zanimalo naše bralce pismo nemškega kmeta, priobčeno v časniku „Aussiger Land-bote" ; pismo glasi se takole: ,,Vi kričači, pokažite, s čim ste namazani! O ,,nemštvuťť ne govorimo nič, to je nam, v resnici „Nemcem", dognana in rešena stvar. Pokažite nam vendar enkrat drug svoj program ! Kaj pa hočete? Dozdaj ste v politiki vedno konja za rep vpregali in si lepo svoje žepe polnili, za nas kmete pa niste nič storili. — Prašamo vas, vi blebetači : Kje je naša volilna pravica? Nasproti mestom in trgovinskim zbornicam je nam volilna pravica strašno prikrajšana. Zakaj molčite o tej volilni pravici? Dokler ste bili vi sami na krmilu, ni vam na um prišlo, da bi na nas bili mislili, zdaj, ko so vam veslo iz rok izvili, zdaj naj bi vam pomagali mi do vladařstva! Mi kmetje prav dobro vemo, da vi nimate nobenega programa. Ves vaš program je tak-le : „Mi moramo zopet sami v Avstriji vladati !l< Resnično, tega ne morete tako brez ovinkov reči; zato pa neprestano kričite: Nemštvo je v nevarnosti! Nemštvo se zatira! O ne, ljubi jezični doktorji in grunderji! Nemštvo prav nič ni v nevarnosti, le vaši žepi so v nevarnosti. Tako je to. — Mi kmetje prav dobro vemo, kje vas čevelj žuli. Kje pa nas čevelj žuli, za to se vi ne brigate. Mi kmetje radi verujemo, kako va3 boli, da drug druzemu ne morete več križcev na frak pripenjati, da mastnih služeb ne morete več med seboj deliti. V to usodo se morate uže vdati. Za nemštvo vam ni treba skrbi imeti. Naši predniki so nemštvo neoalabljeno ohranili in nam zapustili ; mi tudi tako storimo in upamo, o da to tudi zadenemo Cehov, a katerimi _ 2ÏO vedno stra- pevsko društvo ) da naj bi pelo laške opere v gledišči y se nič ne bojimo site morda mi Nemci še živimo tukaj uže 1000 let tako In zakaj bi se jih bali? 10 let živimo na Českem? Ali Poiytheama Rossetti odločil je odbor podvzetniku ú i ako Českem y Bog hoče, tudi » v se in Čehi nas niso dalj pojedli y in ostane. Da mi Nemci moremo sami vladati, to prav dobro vemo kakor čujem, nagrade 10.000 gold. Pa kaj se zgodi? Pevsko društvo začne prepevati v zadovoljnost občin- 'n na Ves stva, toda večer pred cesarjevim rojstnim dnevom rojstni dan cesarjev pa ustavi svoj predst Dve petini prebivalcev ne morete ukazovati trem peti nam to ie še kmetu kakor solnce jasno iS â .. % t I Ali kupaj ž liaiJJ , JV/ »v «.AAJvyvw. " — ~-----J # l . njimi vladati, posvetovati se in^ž njimi delati, kakor je tega nam na Českem noben človek ne svet strmi nad to nesramno lahonsko demonstracij Radoveden sem , ali bo odbor za razstavo našel zdra vilo za tako umazano predrznost. Spominjamo se y se nam pristojno , bo mogel braniti. Taka razdelitev pa vam ni po ker vi ste liberalni: ali vaša liberalnost ne sega ' ve da predobro , da so v Trstu gledišča zmiraj naj > sramneje demonstn Lašk > ne od vašega nósa. wetter, Steudel > eti; ti oznanujejo la ped liberalni možje (dr. Krona-Walterskirchen in dr.) so vam trn v enako da bi bila kakor zaslu Resni vlada znala nesramnežem po prstih dati v • • pripeljal je Lloydov parobrod iz Benedek zaboj za Še drugo lepo novico imam naznanjati Te dni pravico vsem, a to ni za vas. hočete veliko pravic le za-se; drugi pa dobivaj neko v Trst zdelo došlo osebo, in ker se ekaj sumljivega, ga preišče tukaj šn j poli toliko pravic, kolikor je vam ljubo Taka razdelitev garnituro bomb in petard zraven vam ugaja. Zdaj pa vam še nekaj povem ranim nemštvom" neče prav iti, laž breg uže er z „zati- ker ima ta nesramna zeló malo vernih duš, zato se sklicujete na do- leizdajskih oklicev, vse očividno anj vanje rojstnega dne našega cesarja, j. uhuj« opravka, pridno lovi in zapira sumljive osebe, zaprla je jde notri celo še mnogo ve-namenjeno za prazno- Policija ima dosti cesarja Jožefa Gotovo, cesar Jožef je bil pravi nemški vladar; taki Nemci y kakor ste vi, slabo bi pri uže eno tiskarno davat Tuj še dosti dohaja razstavo gle njem bili pravili. Cesar Jožef je y kakor znano tudi celó oster vladar. Ako bi ta vladar zdaj kap ; Draga nad Trstom 17. avg Kar dopisnik 7. avg. cinske rakve na Dunaji vstal videl y kako se zlorabi iz Gorice poroča, to se vresničuje pri nas m po vsi njegova osoba zoper lastno njegovo obitelj in zoper nje Istriji Suša je nastala velika malo dneh bode vse govo državo, slabo bi se godilo vam kričačem Menite li, da bi on mirno gledal? Nikakor ne! Takrat je spa dej dala Avstrij Nemčiji, zato se tako vladalo, kakor brez zrna. Grozdj ' Sirk turšica je uže na plitvih njivah vničena, fižol zgo-sejani so pobrali s pičlim pridelkom, kesneji bode zgorelo, ker zdatnega dežja ni bilo uže ocl 12. jul t. početkom jako bogato pokazalo y je bilo potrebno na Nemškem; zdaj je Avstrij a oprta sama na-se, Avstrija je zdaj Avstrija, zato vidi vsak da se zdaj ne more več vladati tako, kakor za Jožefa. Ako bi ta vladar zdaj živel, še vso otrok, cesarja drugačno vlado bi uvedel , da stori ^Avstrijo za svojo Avstrije Nemci, in hočemo tudi na večne čase Nemci ostati; mi veselimo, ako zdaj je zginilo, sem ter tje niso žvepljali. Ostalo grozdj bolno ? osobito ono, kojega nela sta v Beržaniji uže dozorela. Čuj boclo zrelo pobrali. Izvrstna kapljica bocle hitro zori. Muškat m pi da 14 dneh imamo pa Ubogo ljudstvo! preteklo leto suša, to leto nazaj Mi nemški kmetje na Českem smo dobri (poglaviten zaslužek) zaracl premehke zime tu n bilo, druzega ni za prodaj. Krompir, zgodnji in navadni češ, ako ga dež po suši namoči, bode po f y tudi avstrijski čut; zato se se Avstrija v notranjem krep ako so vsi narodi enako pravni ; zato ne moremo želeti, da se v Avstriji < Vilielmu v roke dela. Mi imamo našega cesarja J - -r • i w • 1 • • V vsi kopljejo čel gnjiti Bog daj kmalo ali vsaj v prihodnjem letu to y tega da se prične delati ocl Trsta-Kozina Rudolfova želez aacga vvomja, nica, u& ulm ljenje za našega ce- pošteno služi se trdno oklepamo. ,,Imenje ljenje za domovin da ubogo ljudstvo si potrebnega živeža z delom Tako zdaj sarja, imenje m ziv ^ u # veste vi, kako mi nemški kmetje na Ceskem mislimo Ljudstvo tukajšnje ljuto obsoja lahonsko predrznost v Trstu društva y ker so petardo hitili med ude veteranskega dné t. m novem visokoč. premiloStlj. tržaškem škofu dr Naši dopisi. Glavini se čaje da dan za dnevom starešine in župani iz dežele dohajajo proseči ga duhovnikov. Visokocenjeni Dunaja 19. avg Iz vseh krajev dohajajo po vladika jih resnično prijazno sprejema ter se po oče ročila o slovesnem obhajanji včerajšnjega cesarjevega rojstnega dneva, živ dokaz priljubljenosti cesarja med vsemi narodi naše države, katere ne more kaliti ne nemška ne laška „irredenta". Da nam Bog ohrani do- tovsko z njimi pomenjkuje in obeta po zmožnosti uslišati: ako ne zdaj bode v malih letih njih srčne želje spolnil. Bog ohi nam mnogaja leta jako priljubljenega in preblagega vikšega pastirja breg in modrega vladarja še mnoga leta Smrt hudo pobira novej čas med državnimi poslan se Gorice 21. avg. (Raznoterosti.) Dne 15., 16., 19 y malo časa vélikega posestva kar je umri levičarski poslan češkega in 21 t m. smo dobili dober miren dež, kateri nam je y baron Ferdinand Kotz-Dobrž naša izsušena polja prilično dobro namočil vsled y graJ ščak iz Mlavnjovic, Kot perovouja, z,eiu »uaua ud^« t opomogli m upa državnem zboru ; pred dvemi dnevi pa je umrl ud Ho- ugodno jesen Hlavnjovic, kot perovodj zeló znana oseba v tega ajdi pomogl y brzote, zelje, repa, činkvantin itd. zopet dobro upamo še na dobre pridelke, ako nam Bog Tudi travniki so dobro ozeleneli in kluba , prelat Bertold Fro schl, opat v bodemo še dobro košnj henwartovega , A Klosterneuburgu, 69 let star, izvoljen od vélikih posestnikov nižeavstrijskih. Pokojni bil je dobro izveden v šolskih in cerkvenih zadevah mu za otavo imeli Kako daleč uže laška impertinentna irredenta" sega y nam priča ta dogodba. Na Berbani poleg stare stanoviten značaj Blag različnih gospodarskih , zeló prijaznega vedenja i spomin ! Trsta 20. avgusta da ima svet govoriti in pisati kaj o „laškem" Trstu y Akvileje je božj pot y kamor prilično veliko pobožnega ljudstva dohaja; tam je nek nesramen daril cerkvi ze ó lep irredentar Lieis. ucaittuicu po voščene sveče. Ko je duhoven Naši lahoni zmeraj skrbé, te kr zdele sveče v roko vzel y so se mu čudno težke ljo tega eno prereže in Odbor za razstavo prosil je, skrbeč za povzdig 3 slo- elje vanje katerih je pričakoval k tržaški razstavi, laško- m i t ! Samo slučaj jde v nji sam božji previdnosti se je zahva vesnosti pri praznovanji i OOletnice tujcev , liti, da je duhoven svečo v roke vzel, ker, ako bi tega ne bil storil, bi bil cerkvenik sveče na svečnjake na- 211 taknil in pred oltar postavil. Kaka nesreča bi se bila lahko dogodila, si lahko vsak sam misli. *) Kar je goriški mestni zastop (municipium) popol nem sramotno na kant prišel, kakor kak slab kmet, kateremu sodnija gospodarstvo odvzame in ga dá pod nadzorstvom sodnije njegovi ženi, ravno tako je ž njim, ker mora tudi proračun in vse račune deželnemu odboru na odobrenje predlagati, mestne zaloge pa deželni vladi. Mestni tajnik (famozni Favetti) je pri državnem odvetniku v preiskavi zavoljo kriminalnih prestopkov ter bi moral biti na vsak način tako dolgo suspendiran od svoje službe, dokler njegova preiskava ni gotova; ali on je še vedno mestni tajnik, kakor vaš Pirker šolski nadzornik. — Imamo tudi novega župana z imenom dr. Mavrovich, ki je bil celih 30 let mestni zastopnik in v tem vsem času trobil v en rog z mestno „irredento" in se ni nikdar uprl temu slabemu gospodarstvu; in zdaj tak človek, ki ima uže čez 70 let, hoče mestno gospodarstvo pri starih mestnih volkovih zbolj-sati! Za tega moža bi bilo najbolje, ako ima gorenjsko peč, da bi se pri njej grel in županovo mesto, ako uže vsa ,,irredenta" nima sposobnega človeka za župana, dal kakemu c. k. komisarju, to je, da bi si. c. k. vlada to gnjezdo „irredente" razpustila in vse gospodarstvo v svoje roke vzela. Ko bi se „irredenti" denar iz rok vzel, potem se ona ravno tako pogubi, kakor letna rosa, ko gorko 8olnce pride. Iz Adlešič Y Beli Krajni 18. avgusta. — Sprejmite, drage „Novice", nekoliko vrstic od našega kraja. Letina jako lepo kaže, posebno pa debeiača, grozdja dosti, samo jako je bolno; vreme prav ugodno, samo straši nas zmerom. Sadja dosti, ravno tako sliv in jabelk, hrušek, da se veje lomijo, na nekaterih krajih pa nič. — Za novec je velika sila pri nas, prodati nimamo kaj, zaslužka nikakega ni, davkarija nas zmirom pritiska, vsaki kvartal je oni z rudečo kapo pri hiši; posebno letos se težko davek plača, ni ga v naši fari, ki ni moral debelke kupovati. Živina je tako po ceni, da, ako kmet prodá par volov, s tem še ne more davka plačati, kako obuvalo in opravo! Dosti ljudi poznam pri nas, ki so bili tako gladni, da niso mogli delati; kar je po navadi en dan delal, je moral delati tri dni, pa zavoljo pomanjkanja hrane . ali naši davko-tirjalci tega ne pomislijo, ampařk valje zarubijo, kar pri hiši dobijo. Neka ženska ni mogla plačati za prvi kvartal davka, zarubili so ji ovce in dvakrat prišli prodajat; koliko je to stroškov ! — Pred nekimi dnevi je blizo nas toča potolkla en kos kuničke fare na HrvaŠkem pa kos Marijindola tako, da peresca ni ostalo na trti in na drevji; k sreči ni na široko. Iz Gorjan 13. avg. — V navzočnosti mnogih časti- teljev pokojnega našega pisatelja in dobrotnika naše občine, gosp. Mateja Tonejca, odkril se je na tukajšnjem pokopališči nagrobni spominek in spominska plošča vzidana v njegovo rojstno hišo. Pri svečanosti bilo je navzočega tudi mnogo domačega ljudstva, katero bo rajnkemu vedno ohranilo hvaležen spominj, ker rajnki tudi na tujem pozabil ni svojih sorodnikov in ne rojstnega kraja svojega, — pravi dobrotnik svojih rojakov postal pa je s tem, da je vpeljal pri nas izdelavanje čipk (ščip) in je tudi clo svoje smrti spretno vedel posredovati, da so se dobro spečale. Pisateljski spominj si je pa postavil ranjki sam manj minljiv, kakor sta danes odkrita kamnita spominjka. Iz Krškega dne 20. avgusta. (Toča in smrt.) Upanje na dobro letino uničila nam je grozna toča, katera je *) Prav enako se je, kakor zvemo ravnokar, tudi na Brezji na Gorenjskem zgodilo. Vred. pred dvemi dnevi občine Nemška gora, Drenovce, Križe, Senože, Brezje in Brezovško goro popolnem vničila. Trta, tako lepa in bogata, kakor redko kdaj, uničena je čisto. — Pa tudi na občinsko - narodnem polji zadela nas je huda, huda nesreča : naš občeljubijeni odvetnik dr. Iv. Koceli, ki je sicer uže dolgo hiral, on, ki je z gosp. V. Pfeifer-jem skupaj Krško zopet oživil za naš narod, bil je danes položen v hladni grob, še le 37 let star. — Milo žaluje na njegovem grobu vsa domovina ! Iz Borovnice dné 21. avgusta. (Posnemanja vredno.) Minulo je uže 3 mesece, kar sem si ogledal gospoda G. Jelovška na Vrhniki veliki in prav dobro na novo narejeni sadni vrt v prav lepi legi. Nasajena so okoli in okoli griča prav lepa sadna drevesa, jabelka, hruške in češplje, vseh nad 600 in vse lepo v verste, tako da človeka, kateri je za napredek in blagostanje kaj vnet, mora to na veselje spraviti, da začne tudi sadno drevje zasajati. Toraj možje zemljiščni posestniki, na noge, poprimite se bolj sadjereje, posnemajte g. Jelovška, ogledite po svojih zemljiščih, kje je kaj prostora brez škode za sadno drevje, in zasadite ga kolikor mogoče! Z Božjo pomočjo ne bode vam treba dolgo čakati povračila za vaš trud, in tudi vaši potomci se vas bodo hvaležno spominjali ; spodbadalo jih bode, enako vam se pridno vkvarjati sé sadjerejo! Možje, ne držite rok križem, poprimite se sadjereje, kajti sadno drevje ne donaša samo sadja, ono dá tudi za nastélj potrebnega listja in drv; in kmalu bodete prepričani, da niste delali zastonj, vaš trud bo stotero poplačan. Toraj na delo! Pribislav. Iz Ljubljane. — Pretekli — cesarjev teden — praznovalo je vsako avstrijsko mesto in mestice, vsak trg in vsaka vas veseli praznik rojstnega dne našega presvitlega cesarja, našega ljubljenega , pravičnega in dobrotljivega vladarja. Vsa srca zvestih Avstrijanov — vsi Slovenci brez izjeme — pošiljali smo prošnje do neba : Bog ohrani nam cesarja! — Ljubljana je razun druzih rednih svečanosti na cesarjev rojstni dan nasitila v ljudski kuhinji 500 ubogih. — Poletni gostje na blejskem jezeru napravili so nenavadno velike svečanosti, tombolo v dobrodelne namene, zvečer krese in razsvitljavo jezera in vseh vil; potem sijajni ple3 pri Malnarji. Navzoča sta bila med druzimi odličnimi gosti tudi gospod deželni predsednik Andrej Winkler ia deželni glavar grof Gustav T h urn. — (Volitev deželnega poslanca v ljubljansko-vrhniskem okraji) na mesto umrlega dr. Jan. Bleiweis-a vršila se je včeraj sijajno. Izvoljen je dr. Karol B1 e i w e i s - T r-stenis ki s 73 glasovi, 74. glas zavrgel je po „nepremišljenosti;' Cešnovar z Dobrove, glasujoč za gosp. Fr. Kotnika. Čestitamo vrlim narodnim volilcem ; izvoljencu pa iz vsega srca želimo, da bi bil ves sin svojega očeta in da nam ga Bog tudi toliko let ohrani, kakor pokojnega našega vodjo. — Na Muljavi pri Zatičini se je 15. t. m. slovesno odkril spominek, vzidan v Jurčičevo rojstno hišo v navzočnosti velike množice, ljubljanskega „Sokola" in mnozih odličnih gostov. — Vsa svečanost vršila se je sijaino in primerno velikim zaslugam , ki jih ima pokojni Jurčič za naše slovstvo. — (50 let bo preteklo dne 30. avgusta t. Z.), odkar je vstopil v tiskarno J. Blasnikovo kot tiskar pri stroji gosp. Matija Kateržavek, rojen dne 10. fe-bruarija 1811. v Lovnovicah, grajščini praškega nadškofa. Neprenehoma in zvesto služi tedaj petdeset let eni hiši in je — prav redno živeč — akoravno prileten, še zmiraj zdrav in krepak. Tiskarna J. Blasnikovih naslednikov ima pa še dva druga veterana v svoji službi: gosp. Ferd. Pevca, kamnotiskarja, kateri bo spolnil to jesen 32 let, in stavca gosp. Al. Majer j a, kateri bo letos bovanja v Blasnikovi ptembra meseca spolčil 25 let služ tiskarni, in nimivo kar je še posebno za- trdijo , da zato , ker so se pajdaši Schonerer-jevi začeli ) Novic" nepretrgoma pri enem poslu — pri stavljenji kujati mom i 9 ezadovolj emškega irredentovca z najnovejše premesenim progra Odhod Taaffe v Trst ( Vipavska dolina) izgubil dušna pastirja in domovini zvesta Je smatrajo tukajšnji krogi za prvi korak pri potrebnih spoda Jakoba Koširja šentvidskega vikarja v pokoji kuřata budanjskega Janeza Janšo. Prvi porodil se je v Kamniku 18. julija 1. 1808.; v duhovnika posvečen pet dva vrla naredbah zoper lahone v Trstu. Da se Taaffe osebno prečastita go- poduči o tržaških razmerah, je prav, napak pa bi bilo ako bi s preziranjem Slovencev hotel se opirati v Trstu na umetno gojeno rastlino tamošnega nemškeg 26 julija 1832., tedaj letos zlatomašnik veteranskega društ Kdor naše Primorsko po gledal je dan v Horjulu 22. oktobra 1. 1832., v maš Drugi pa za- staviti na trdo in stalno podlago, ta mora delati in 1860 luč, med nami Večni oče dodeli naj vrsti s Slovenci pa ostaneta naj v večnem nika posvečen 29. julij jima večno spominu. (Zlata masa.) Pretekli praznik M. D. Vnebovzetja je obhajal v Trebnjem svojo zlato mašo tamošnji dekan preč. gosp. Janez Kovačič. Vas Trebanska bila računiti v tamošnimi naravnimi faktorj 9 tedaj v prvi Trsta Dne 21. prišel nam precéj nena- grof Taaffe, ogledal si doma ministerski predsednik razstavo spremljan po namestniku Pretis-u, ^razgovarjal se z različnimi osebami je praznično dakovati aljšana, kakor ; se o taki priliki sme pri-pa tudi druge vasi ob cesti — vse je pričalo « X "UUVUiUi. UOCUftUil, it gličem zopet vrnil na Dunaj ečer pa se s ponočnim Da Iz Pesta Brambovs&i minister S z e n d e je umrl spostovanje, katerega preč. dekan po svoji kanij vziva fari in vladi in sorodnikom umrlega došlo je milovanj 7 cesar- ker ljudstvo in duhovščina dekanije j ta jevo in cislajtanske vlade slavni dan v Trebnje hitela. Pri altarji je bilo čez 30 duhovnikov od bližnjih in daljnih krajev; pri slavnostnem obedu menda čez 50 odličnih oseb. Zlatomašnik 80 še dokaj krepki. Na mnogaja leta kateri povsod poročati 9 da ajde panslavizem, tudi Tukajšnji list „P. Lloyd < ; tam, kj 9 ga ni, so v ki biši v Klinovcu našli zdaj prave niti , s katerimi je bila osnovana hercegovinska razvidno, da je upor osnoval véliko- ustaja, iz katere (Vipavska čitalnica) priredi 8. septembra slav nost v „Spomin dr. J. Bleiweisa viteza Trsteniškeg srbski komité v Belemgradu in slovanski podp mité v Moskvi skupno s prvim vojvodo črnogorskim ko Pravo Sporeda pričakujemo Bosne ojako v okraj 97 Katolička Dalmacij (i Mostar pise Nabira izvršena. Katoliki so se iz- Konjerejeem vrstno obnašali. Več nego 600 mladenčev prišlo z na znanje ! Cesarsk narodnimi zastavami in z godbo v mesto, spremljali so jih stariši in župniki. Nabira je trajala dni Potrdili premij v kinih me d al i j ah delile se bodo letcs bernih so 37 katolikov, 20 nezedinjenih Grkov in Turkov. Ko starovercev, odgovorili so žu- je komisija klicala ekaj V Ribnici za okraj kočevski dne eptembra pani: Ni jih, pobegnili so. Y Sentjerneji za krški, novomeški in črnomaljski Cetinj Knez okraj dne ptembra Dunaj v Petrograd nogorski odpotuje te dni čez Na Vrhniki za litijski, ljubljanski logaški Egipt * '» * U11XUA "" ) ^""^«"Otti, iwgûon.1 , po- ------1 J. V.«** v 5 Ml ^u»gijuiaai Tf UIDCICJi - ž». stojnski okraj in ljubljansko mesto dne 9. septembra. Angleška vojska zasedla je sueški kanal, vsled vhoda lastnijam, slušati Nov kedivov ukaz naroča tamošnjim ob gleškega poveljnika Wolseley Y Kranji za kranjski, radoljški in kamniški okraj dne 12. septembra. vsaki konkurzní postaji se začne delitev premij ngleških vojnih bark, ustavljen je začasno promet po kanalu. Oddelek angleških pomorskih pešcev odpeljal seje po kanalu do Chalonif-a, kier so zadeli na ob imenovanih dnevih ob uri predpoldne. f Darila spoznavala se bodo za a) kobile z žebetom za mlade kobile in Posestniki triletnih UUVUKUUM HUVVUÍU , UICUJ C O JJ U B U U U1 J_l /i C UUC V BC pozivajo, da naj jih o priliki premiranja pripeljejo pred suho stopivši na 600 dobro utrjenih sovražnikov jih m za žebice. za pleme sposobnih žebcev se padejo, vjamejo jih 45 in 1 top vzamejo sami zgubili so samo 100 mrtvih od 21. dne t. m jenih naznanja ; koj jake, Arabci imajo nek Telegram generala Wolsely da so se Angleži pri Ismail komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti. Premijska komisija ima tudi pravico, si. c. kr. ministerstvu za poljedelstvo nasvetovati licencirane privatne žebce za podporšino. Po razglasu c. kr. deželne vlade kranjske od dne 11. junija 1882. št. 4980. ^^ «-»-• ti. A-Lj. uaauauj drugi pa Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.