247
Letnik 47 (2024), št. 2
Ključne besede:
popla v e,	
r egulacije, 
r ek a	Dr a v a, 	
Maribor ,	Ptuj,	
Ormož,	Sr edišče	
ob	 Dr a vi, 	
nacionalni	 odnosi,	
deželnozborsk a	
obstruk cija
Key-words:
floods,	
r egulations, 
Dr a v a	 Ri v er ,	
Maribor ,	Ptuj,	
Ormož, 
Sr edišče 	ob	Dr a vi, 	
national	r elations,	
pr o vincial	
assembl y	
obstruction
ČLANKI 	IN	RAZPRA VE 
AR TICLES	AND	 DISCUSSIONS
1.01 	Izvirni	znanstv eni	članek
UDK 	323.1(436.4)"1880/1913":627.5(497.412)
Pr ejet o:	 18.	9.	 2024
Ali je bila »regulacija Drave žrtev slovenske 
obstrukcije«?
Dravske poplave in regulacije dolvodno od Maribora in Ptuja 
med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno*
FILIP	ČUČEK
znanstv eni	sodela v ec
Inštitut	 za	no v ejšo 	zgodo vino,	Pri v oz 	11, 	SI-1000	Ljubljana
e-pošta:	filip.cucek@inz.si
Izvleček
V 	 načrtih	 a v strijsk e 	 (in	 štajersk e	 deželne)	 v lade 	 je	 bila 	 v se 	 od 	 80.	 let	 19.	 st o -
letja	 r egulacija 	 Dr a v e 	 od	 Ma ribor a	 do 	 Sr edišča	 ob	 Dr a vi, 	 t oda	 v si 	 posegi	 d v oj -
ne 	 monar hije 	 so	 se	 na	 k oncu 	 izk azali 	 za 	 nek olik o 	 t emeljit ejša 	 vzdrže v alna 	
dela.	 Za 	 k aj 	 v eč	 je 	 zmer aj 	 zmanjk alo	 denarja,	 nak ar	 je	 na	 k oncu 	 monar hijo 	
pr ehit ela	prv a 	s v et o vna 	v ojna.	
T o	je	bil	tudi	čas	poostr enih	 nacionalnih	odnoso v	 v	monar hiji.	Nemšk a	dežel -
nozborsk a	 v ečina	 v	 Gr adcu	 je	 na	 pr elomu	 st oletja	 k ot	 sr edstv o	 nemšk o-slo -
v ensk eg a	 političneg a	 obr ačuna v anja	 sk ušala	 upor abiti	 v se	 mogoče.	 Slo v ensk e 	
poslance,	 ki	 so	 zar adi	 neizpolnje v anja	 s v ojih	 zaht e v	 v se	 bolj	 izk oriščali	 ob -
struk cije,	 so	 med	 najdaljšo	 (1910–13)	 obt ožili,	 da	 so	 s	 s v ojim	 početjem	 one -
mogočili	 spr ejem	 pr or ačuna	 in	 posledično	 izv ajanje	 r ečnih	 r egulacij	 na	 Dr a vi.
Abstract
W A S 	THE	“REGULA TION 	 OF	THE	DRA V A	 RIVER	A	 VICTIM 
OF	SL O VENIAN	OBS TR UCTION”?
THE	DRA V A	FL OODS	AND	REGULA TION	DO WNS TRE AM	OF	MARIBOR	AND 	
PTUJ	BETWEEN	THE	TURN	OF	THE	CENTUR Y	AND	THE	FIR S T	W ORLD	W AR
The 	 A ustrian 	 (and 	 Styrian 	 pr o vincial) 	 go v ernment 	 had 	 been	 planning	 t o	 r e -
gulat e	 the 	 Dr a v a 	 Ri v er 	 fr om	 Maribor	 t o	 Sr edišče	 ob 	 Dr a vi 	 since	 the	 1880s, 	
but 	 all 	 the	 int erv entions 	 of 	 the	 dual	 monar ch y 	 ultimat el y 	 turned	 out 	 t o	 be 	
somew hat 	 mor e	 thor oug h 	 maint enance	 w or k. 	 Ther e	 w as	 al w a y s 	 a	 lack	 of	
mone y	 f or 	 additional	 needs,	 and 	 the 	 monar ch y 	 w as	 e v entuall y 	 o v ertak en 	 b y	
the 	First	W or ld	 W ar .
This 	 period	 w as 	 char act erised 	 b y 	 a 	 notable	 t ension	 in	 the	 national	 r elations 	
within	 the	 monar ch y .	 A t	 the	 turn 	 of	 the 	 century ,	 the	 German	 pr o vincial 	 as -
sembl y	 majority	 in	 Gr az	 tried	 t o	 use	 e v erything 	 possib le	 as	 a	 means 	 of	 Ger-
* 	 R azisk a v a 	 je	 bila 	 opr a v ljena 	 v 	 okviru	 r azisk o v alneg a 	 pr ogr ama 	 št .	 P6–0280	Ekonomska, 
socialna in okoljska zgodovina Slovenije ,	 ki	 g a 	 financir a 	 Ja vna	 agencija	 za	 znanstv enor azi -
sk o v alno 	in	 ino v acijsk o	deja vnost 	R epublik e	Slo v enije	 iz 	 drža vneg a 	pr or ačuna.

248
Filip	Č uček: 	Ali 	je	 bila	 »r egulacija	 Dr a v e	 žrt e v 	slo v ensk e	obstruk cije«?,	str .	247–262
Članki in razprave || Articles and Discussions
man- Slo v ene 	 political	 r eck oning. 	 Slo v enian 	 assembl y	 members,	 w ho	 incr ea -
sing l y 	 e xploit ed 	 obstructions	 due 	 t o	 the 	 f ailur e 	 t o	 meet	 their 	 demands,	 w er e 	
accused	 during	 the	 longest	 period 	 of	 obstruction	 (191 0–13)	 of	 pr e v enting 	 the	
adoption	 of	 the	 budget	 and 	 consequentl y	 the	 implementation	 of	 ri v er 	 r egulati -
ons	on	the	Dr a v a 	Ri v er .
Uvod
»Pred dobrim mesecem so se pričela na več mestih regulacijska dela na Dra-
vi, in to posebno v bližini Ptuja, kjer so bila najbolj potrebna. S tem se je 
končno začelo reševati življenjsko vprašanje predelov na Dravi, bodisi nad 
ali pod Ptujem. Pa tudi prebivalci teh predelov si bodo pri tem nujnem reše-
vanju vprašanja regulacije Drave gotovo globoko oddahnili, ker bo po izvr-
šenih delih obvarovanih več sto oralov najboljše plodne zemlje.«
1
Šele 	 let a 	 1940 	 je	 štajerski	 časnik 	 optimistično	 nag lašal 	 k onec	 v eč	 dese -
tletne	 agonije 	 okr og	 celostne	 r egulacije	 r ek e 	 Dr a v e 	 gor-	 in 	 dol v odno 	 od	 Ptuja. 	
T a	 naj	 bi 	 bila	 v 	 naslednjih	 letih	 k ončno	 nar ejena	 na	 način, 	 ki 	 t érminu	 r egulacija	
pritiče.	 Sist ematična 	 r egulacija	 Dr a v e 	 od 	 Maribor a 	 v se 	 do	 Sr edišča	 ob	 Dr a vi 	 je	
bila	 sicer	 že	 v	 načrtih	 a v stri jsk e 	 (in	 štajersk e 	 deželne)	 v lade,	 a 	 k onec	 k once v 	 je	
šlo	 pri	 izv edbi 	 bolj	 ali	 manj 	 za 	 posege	 lok alneg a 	 značaja. 	 Za 	 k aj	 v eč	 je	 zmer aj 	
zmanjk alo	 denarja,	 nak ar 	 je	 na 	 k oncu	 monar hijo 	 pr ehit ela 	 prv a 	 s v et o vna 	 v ojna.	
V	 dr ugi 	 polo vici	 20.	 let 	 (20. 	 st oletja),	 v	 času	 prv e	 Jugosla vije,	 je	 bila 	 sicer	 (pod	
Ptujem)	 nar ejena	 manjša	 r egulacija 	 (v	 dolžini 	 6	 km),
2
	 ki	 je	 bila	 pr a vzapr a v 	 sana -
cija	 dotr ajaneg a 	 območja.	 Bolj	 ali	 manj 	 je	 šlo 	 za 	 v ečja 	 vz drže v alna 	 dela,	 medt em	
k o	 je	 za	 celo vit ejšo 	 r egulacijo 	 pono vno 	 zmanjk alo	 sr edst e v , 	 tak o	 da	 so 	 t ozade v -
ne	 načrt e 	 pr edsta vili 	 šele	 v	 drugi	 polo vici 	 30.	 let .
3
	 A	 z	 začetk om 	 r egulacije	 se 	
je 	 zopet	 odlašalo.	 Na 	 začetk u	 40.	 let 	 so	 (sicer	 v elik opot ezno	 zasta v ljena) 	 dela	
le	 st ekla, 	 t oda 	 situacija	 takr at	 ni 	 bila	 v eč	 nič	 k aj 	 r ožnata;	 v 	 E vr opi 	 je 	 že	 di vjala 	
drug a	 s v et o vna 	 v ojna,	 tak o	 da	 je	 bilo	 z	 r egulacijo	 že	 čez	 slabo	 let o,	 k o	 je	 v ojna 	
zajela 	 tudi	 Jugosla vijo,	 dok ončno	 k onec	 (ozir oma	 je	 mor ala 	 počak ati	 boljše, 	 tj. 	
po v ojne	čase).	
A	 vr nimo 	 se 	 v 	 a v strijsk o 	 usta vno 	 dobo. 	 T edaj	 je	 bilo 	 ur a vna v anje 	 (plo v -
nih)	 spodnještajerskih	 r ek, 	 k ar	 se	 tiče	 pr ometa,	 (v	 finančnem	 smislu)	 v 	 r ok ah 	
štajersk eg a 	 namestništv a;	 v	 ostalih	 zade v ah 	 (popla v e, 	 r egulacije	 in 	 podobno)	
si	 je	 str ošk e 	 (običajno 	 pol-pol) 	 delilo 	 z	 deželo	 (nek aj	 so 	 prispe v ale 	 še	 ostale	
zaint er esir ane	 str ank e).
4
	 T oda 	 deželni	 odbor	 je	 (deželn i)	 denar 	 (pogost o)	 r aje	
namenjal	 za	 r azvit ejše 	 (in	 bolj 	 nemšk e)	 štajersk e	 pr edele,
5
	 zat o 	 ni	 nič	 čudneg a,	
da 	 so	 slo v enski 	 spodnještajerski	 poslanci 	 v	 Gr adcu	 pr oti	 k oncu	 19. 	 st oletja	 po -
stajali	 v se 	 bolj	 nestrpni	 in 	 nezado v oljni 	 z 	 deželnozborsk o 	 politik o.	 Že	 sr edi	 80.	
let	 so	 sr edi 	 pr or ačunsk e 	 debat e 	 zapustili 	 deželni	 zbor , 	 češ 	 da 	 r aje	 gr edo,	 k ot	
da 	 so	 tam	 zaman.	 Na	 pr elomu	 st oletja	 so	 v ečkr at 	 odgo v orili 	 z	 deželnozborsk o 	
abstinenco, 	 poleg 	 t eg a 	 so	 z	 geslom	 »pr oč	 od	 Gr adca« 	 r adik alizir ali 	 s v oj 	 politič -
ni	 nast op 	 (v	 letih	 pr ed	 v ojno	 je	 t o	 zaht e v alo 	 nek ak šno 	 samoupr a v o 	 za	 Spodnjo	
Štajersk o). 	 A 	 v	 Gr adec 	 so	 se 	 v edno	 zno v a 	 vr ačali. 	 T oda	 zar adi	 ne vzdržnih	 r az -
mer	 v	 štajerski	 pr est olnici	 (podpor a	 r aznim 	 nemškim 	 nacionalnim	 društv om	 iz	
1
 Slovenski gospodar ,	1. 	5.	1940, 	 str . 	10.
2
	 Prim.	Slovenski gospodar ,	8.	11.	1928,	str . 	7,	8.
3
	 Prim.	Jutro, 17.	4. 	1937, 	 str .	5.
4
	 Občine, 	 okr aji,	 posestniki.	 Prim.	Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Steiermär-
kischen Landtages ,	 19. 	 Sitzung, 	 25 .	 1.	 1866,	 str .	 384– 385.	 Gl.	 tudi 	 npr .	 SI	 A S	 1104,	 šk.	 1,	 Pr eli -
minar e	pr o 	 1898.
5
	 Npr . 	Domovina , 	 3.	11.	 1903,	str .	1.

249
Letnik 47 (2024), št. 2
deželneg a	 pr or ačuna 	 in	 za vr ačanje 	 št e vilnih 	 slo v enskih 	 pr edlogo v)	 so 	 v	 nada -
lje v anju 	 naj v ečkr at 	 poseg li 	 po 	 obstruk ciji	 (najdaljša	 (med	 f ebruarjem 	 1910	 in 	
jesenjo 	 1913) 	 je 	 (z 	 izjemo 	 kr atkih	 pr esledk o v) 	 popolnoma 	 ohr omila	 delo v anje 	
deželneg a	 zbor a).
6
	 S v ojim 	 v oli v cem 	 so	 pojasnje v ali, 	 da 	 v	 Gr adcu 	 sicer	 zast opajo	
»gospodarske, narodne in politične želje« 	pr ebi v alstv a,	t oda
»nemška večina deželnega zbora je iz narodne nestrpnosti dosledno prezi-
rala naše najvažnejše zahteve in se nazadnje celo povspela do drznosti, da 
je hotela ustvariti zakone, ki bi pomenjali našo narodno smrt. Vsled tega 
smo morali prijeti za najskrajnejše orožje, ki nam je v deželni zbornici na 
razpolago, nastopili smo z obstrukcijo. Zabranili smo z govori in predlogi, 
da bi se dovolil nemški večini denar za njeno krivično vladanje, obstruirali 
smo proračun.«
7
Ostrina 	 nacionalnih	 odnoso v 	 je	 bila	 v	 letih	 pr ed	 prv o	 s v et o vno 	 v ojno	 izr e -
dna	 tak o	 na	 Spodnjem 	 Štaje rsk em 	 k ot 	 tudi	 v	 Gr adcu	 t er 	 seg ala	 v 	 v se	 por e 	 ja vne -
g a	 in 	 zasebneg a, 	 političneg a	 in	 gospodarsk eg a 	 ži v ljenja. 	 V	 t eh	 r azmer ah 	 je	 nem -
šk a 	 str an 	 sk ušala	 slo v ensk o 	 obstruk cijo 	 prik azati	 v	 k ar 	 najslabši	 luči	 ozir oma 	
jo	 iz k oristiti 	 v	 s v ojo 	 k orist . 	 K ot	 sr edstv o 	 obr ačuna v anja 	 so	 namr eč 	 upor abljali	
v se 	 mogoče, 	 v	 t em 	 primeru 	 r ečne 	 r egulacije,	 ki	 da	 so	 jih	 blokir ali 	 pr a v 	 slo v enski 	
poslanci. 	 P o 	 pisanju	 slo v ens k o 	 pisaneg a	 ptujsk eg a 	 nemšk eg a 	 časnik a	Štajerc so 
bili 	 oni 	 kri vi 	 za	 t o,	 da	 se	 pr epotr ebne 	 r egulacije	 Dr a v e 	 v	 deželnem 	 zboru 	 niso	
mog le	nadalje v ati. 	
»Edino deželni zbor štajerski bi moral še dovoliti, da se potrebni deželni pri-
spevki izplačajo. V tem trenutku pa so preprečili slovenski poslanci delova-
nje deželnega zbora, vkljub temu, da so ti poslanci ravno zastopniki onih 
občin, katere so vsled povodnji v največji nevarnosti in katere bi regulacijo 
Drave najbolj potrebovale. /…/ Čisto slovenske vasi Zabovce in Nova ves, 
kjer se bregovi že trgajo, so v nevarnosti, da bi ob povodnji Drava odnesla 
hiše, gospodarska poslopja, vrte in zemljišča, kajti tukaj ravno je Drava že 
večkrat tudi pri mali povodnji veliko škodo povzročila.« 
Ptujski	 list	 je	 opozarjal,	 da 	 je 	 nedok ončana 	 r egulacijsk a 	 dela	 tudi	 t ežk o 	
v ar o v ati 	 in 	 vzdrže v ati, 	 v endar	 si	 je	 v 	 bistvu	 prizade v al 	 zanetiti 	 no v	 (nacionalni)	
nemir	 v	 dežel i	 (ozir oma 	 pridobiti	 k ak šneg a 	 v oli v ca 	 v eč	 na	 deželi).	»Ni čuda, da 
se obrača jeza slovenskega ljudstva (zlasti na progi Maribor-Središče) proti slo-
venskim poslancem. /…/ Odgovornost, ki so jo vzeli slovenski poslanci s svojim na-
stopanjem na-se, je nedogledna, kajti prva prihodnja povodenj zamore že uničiti 
vse dosedanje zgradbe, ki so milijone koštale, nadalje pa tudi spraviti v nevarnost 
človeška življenja.«
8
 
Slo v ensk a 	 str an	 je	 se v eda 	 tak šne	 in	 drug ačne	 nemšk e 	 obt ožbe 	 ostr o	 za vr -
nila; 	 slo v ensk a 	 obstruk cija	 da 	 ni	 imela	 nobeneg a 	 vpli v a 	 na 	 r egulacijo	 Dr a v e, 	 saj	
da 	 jo	 je	 že	 let o	 pr ej	 usta vilo	 poljedelsk o	 ministrstv o, 	 k o	 nemšk a	 deželnozborsk a 	
v ečina 	 ni 	 hot ela	 zagot o viti 	 potr ebnih 	 sr edst e v .
9
 »Glede uravnanja rek, kakor So-
tle, Mislinje, Dravinje, Drave, Mure, Save, Sromeljščice, Gabrnce, Ščavnice itd. nas 
6
	 P o 	 de želnozborskih 	 v olitv ah 	 v	 splošni	 k uriji	 (20.	 sept embr a 	 190 4)	 je	 imela 	 slo v ensk a 	 str an	 v	
Gr adcu 	 deset 	 poslance v , 	 s 	 čimer	 so 	 lahk o 	 samost ojno	 v lag ali 	 dopolnilne	 pr edloge	 k	 zak onom. 	
S 	 t em 	 so 	 dobili	 no v o 	 »or ožje«,	 možnost	 obstruk cije, 	 ki 	 so 	 jo 	 (zar adi 	 neupošt e v anja 	 njiho vih	
zaht e v) 	 s	 k oristjo 	 upor abljali	 in 	 z	 (v ečinoma 	 nepotr ebnimi)	 v ložki	 motili	 seje.	 –	 Č uček: 	 Iv an 	
Dečk o	 in	 njego v 	 zadnji	 deželnozb orski	 mandat ,	 str .	 36. 	 Prim.	 Mar k o- St öckl: 	 Der 	 st eiermär ki -
sche 	 Landtag,	 str .	1683–1718,	tu 	str .	1706–13;	Č uček: 	Svoji k svojim ,	 str .	94–97.
7
 Slovenski gospodar , 	 10.	2.	 1910 ,	str .	1.
8
 Štajerc ,	7.	 7.	1912,	 str .	1.
9
 Slovenski gospodar , 	 10.	3.	 1910 ,	str .	1.

250
Filip	Č uček: 	Ali 	je	 bila	 »r egulacija	 Dr a v e	 žrt e v 	slo v ensk e	obstruk cije«?,	str .	247–262
Članki in razprave || Articles and Discussions
je tolažila s praznimi obljubami za bodočnost.«
10
	 P oslanec 	 Mihael	 Br enčič 	 je	 na 	
seji	 ptu jsk eg a 	 okr ajneg a 	 zast opa	 k onec	 leta	 1912	 izja vil,	 da 	 je	 slab 	 finančni	 (in	
siceršnji) 	 položaj	 v	 deželi	 posledica	 obstruk cije	 nemških 	 k onserv ati v ce v 	 in	 ne 	
d v anajstih 	 slo v enskih 	 poslance v , 	 pri	 čemer 	 bo	 slo v ensk a 	 obstruk cija	 tr ajala 	 tak o 	
dolgo,	 dokler	 nemšk a	 v ečina	 v	 deželnem	 zboru	 ne 	 bo	 finančno	 podpr la 	 r egula -
cije	 P es nice 	 in	 Dr a v e.
11
	 Sicer 	 je	 že	»od prvega hipa obštrukcije slovenska kmečka 
stranka javno in odkrito izjavljala, da bo ljudstvu treba v tem boju za enakoprav-
nost v deželi prinašati tudi žrtev na gospodarskem polju,« 	t oda	poudarjala,	 da 	so	
»te žrtve tako majhne in na drugi strani dobre posledice slovenske obštruk-
cije tako velike. /…/ Ako bi slovenske obštrukcije ne bilo, bi davkoplačeval-
ci po celi deželi sedaj že tretje leto plačevali zvišane deželne doklade. /…/ 
Deželne blagajne bi bile za kratek čas prenapolnjene, toda kdo si upa trditi 
/…/, da bi imel Slovenski Štajer od tega posebnih koristi? Slovenec bi dajal 
državi večje davke, deželi večje doklade, zraven pa prosjačil za vsako drob-
tinico z mize bogatega nemškega gospoda ter stradal.«
12
 
Dravske regulacije na prelomu stoletij 
Ne	 g lede 	 na	 napet o	 (pr ed v ojno) 	 situacijo 	 so 	 »sist ematične« 	 r egulacije	
Dr a v e	 (ki	 bi 	 jih	 lahk o	 v	 bistvu	 označili	 k ot	 t emeljit ejša 	 vzdrže v alna 	 dela) 	 po -
t ek ale	 v se 	 od	 90.	 let	 19. 	 st oletja	 napr ej. 	 A 	 čepr a v 	 je 	 »bivša avstrijska državna 
uprava tekom let le zgradila na progi Maribor–Središče skupaj 35 raznolikih var-
nostnih in obrežnih zgradb na mestih, kjer se je takrat zdela potreba največja,« 	 pa	
»pri vodi takega značaja, kakor je Drava, posamezne zgradbe ne pomenijo dosti, 
ker je še nebroj nevarnih mest, ki so varstva nujno potrebna.«
13
	 Sicer 	 je	 A v strija 	 z	
manjšimi	(izr azit o 	 lok alnimi)	popr a v ki	r ek e 	 dol v odno 	 od 	 Maribor a	 začela	 že 	 na 	
začetk u	 70.	 let ,
14
	 pri	 čemer	 je	 leta	 1873	 celo	»izdala naredbo, da se sestavi načrt 
regulacije od Ptuja do Bukovcev«.
15
	 Pr ojekt , 	 vr eden 	 okr og	 200.000	 g ld., 	 je	 pr ed -
vide v al 	 k onec 	 popla v 	 pod	 Ptujem	 (ozir oma	 v saj 	 zmanjšanje 	 cca. 	 2.000	 hektarje v	
inundacijsk eg a	 območja), 	 kjer	 so	 še	 pomnili,	 k ak o 	 je	 pr ed 	 pol 	 st oletja
16
	 odneslo	
cele 	 v asi 	 in 	 stano v anjsk a 	 poslopja, 	 zalilo	 po vršine	 in	 uničilo	 pridelek.
17
	 T oda 	 v se 	
je 	 pot ek alo 	 (pr e)počasi,	 dokler 	 niso	»leta 1882. in jeseni leta 1883. nastale velike 
poplave« 	in	je 
»avstrijsko notranje ministrstvo izdalo novo naredbo, da se sestavi načrt za 
regulacijo od Hajdoš do Borla. Medtem pa je reka delala dalje tako škodo, 
da se vlada ni smela več brigati samo za posamezne kulture, ampak da ob-
varuje posamezna naselja, vasi, ceste in mostove v Ptuju, Borlu in Ormožu. 
Komisija, ki je prišla, je takrat izdelala izhodne točke za regulacijo. Istoča-
sno je komisija naredila, da se sestavi položaj celokupne struge od Maribora 
do Središča. Do izvršitve končnoveljavnega načrta od Maribora do Središča 
pa ni prišlo, temveč obstojajo samo še ostanki o izvršenem načrtu, ki je bil 
sestavljen v letih 1903. in 1904. za regulacijo od Ptuja do Borla. Proračun-
ska vsota tega načrta 11 km dolge proge je znašala dva in pol milijona kron. 
Tudi do te izvršitve ni prišlo, ker je Drava medtem tako močno izpodjedala 
10
 Slovenski gospodar ,	10. 	 2.	1910 ,	 str .	 1.
11
 Marburger Zeitung ,	19.	12.	191 2, 	str .	5.
12
 Slovenski gospodar ,	13. 	 3.	1913 ,	 str .	 1.
13
 Slovenski gospodar ,	7. 	4.	1921, 	 str . 	2.
14
	 P air huber: 	Die Landesvertretung von Steiermark, III. Theil ,	str .	209–210.
15
 Slovenski gospodar ,	1. 	5.	1940, 	 str . 	11.
16
	 P etrić, 	Cik:	 Co ntributions	 t o 	the	 Kno w ledge	of 	the	 Ri v er 	Dr a v a	Flood,	 str .	 15-33.
17
	 SI	A S 	1104,	šk.	 12, 	 spis	712.

251
Letnik 47 (2024), št. 2
svoje bregove in delala nasadom ter vasem tako veliko škodo, da se je av-
strijska uprava do svetovne vojne omejila samo na zasilno obrambo.«
18
Kak or	 k oli, 	 na	 pr ed v ečer 	 prv e 	 s v et o vne 	 v ojne	 Dr a v a 	 dol v odno 	 od	 Mari -
bor a 	 in	 Ptuja 	 ni 	 bila	 r egulir ana	 do	 t e	 mer e,	 da	 bi 	 ok olišk o 	 pr ebi v alstv o 	 ži v elo 	
br ezskr bno,	 t em v eč 	 je 	 mor alo 	 biti 	 nenehno	 v	 pripr a v ljenosti, 	 če 	 bi 	 r ek a 	 popla -
vila.	 R egulacija 	 r ek e 	 je 	 bila	 (skladno	 z 	 modernizacijo	 drža v e) 	 sicer 	 pr edmet	 de -
bat e	 že 	 v se 	 od 	 obno v e 	 usta vneg a 	 ži v ljenja 	 v	 monar hiji. 	 Čepr a v 	 so 	 od 	 70.	 let	 19.	
st oletja 	 že	 izv ajali	 posamez ne	 sanacije	 r ečnih 	 obr ežij,	 v 	 drugi 	 polo vici 	 80.	 let	
pa	 posk ušali 	 z	 obsežnejšim , 	 a	 še 	 zmer aj	 delnim 	 sanir anjem 	 r ečnih	 br ego v , 	 se 	
je 	 tak šno 	 početje	 izk azalo 	 za 	 jalo v o, 	 tak o	 da	 je	 posebna	 k omisija	 na 	 začetk u	 90.	
let	 ocenila,	 da 	 je	 potr ebna	 t emeljita	 r egulacija	 na 	 le v em 	 br egu	 pod 	 S v . 	 P etr om, 	
na 	 desn em 	 br egu 	 pri	 Loki,	 na	 desni	 str ani	 pri	 Slo v enski 	 v asi 	 in	 Hajdošah,	 na 	
le v em	 br egu 	 pri	 Zabo v cih, 	 Mar k o v cih, 	 No vi	 v asi 	 in 	 St ojncih 	 pod 	 Ptujem, 	 nat o	 še	
dok ončanje 	 že	 začetih 	 del	 v 	 F r ank o v cih 	 med	 Ormožem	 in 	 Sr ediščem.	 Vlada 	 in 	
deželni	odbor 	 sta	 v endar le 	 pr epoznala	 potr ebo	 in	 zagot o vila 	 določena	 sr edstv a	
(120.000 	 g ld. 	 za	 obdobje 	 štirih 	 let	 (1891–94)).	 Slo v enski 	 poslanec	 F r an 	 R adej 	 je 	
medt em	 ugota v ljal, 	 da	 je 	 r es	 bil	 že	 skr ajni	 čas	 za 	 prv a	 k onkr etnejša 	 dela	 na	 r eki, 	
ki 	 je	 (v 	 prime rja vi 	 s	 Sa vinjo)	 v ečja	 denarna	 sr edstv a	 pr ejela	 prvič.	 Dr a v a 	 je	 od 	
Maribor a	 dol v odno 	 že	 leta 	 (ozir oma 	 desetletja)	 uniče v ala 	 pridelek	 ob 	 s v oji 	 stru -
gi 	(in	ši rše)	 t er	ogr ožala 	 ne	 zgolj 	 posameznih	posestnik o v 	 in	 bolj	 izposta v ljenih 	
kmetij, 	 t em v eč 	 cele 	 v asi, 	 še 	 posebej 	 na	 območju	 nižje 	 Ptuja	 in 	 od 	 Ormoža 	 napr ej.	
T uk aj	 je	 bila 	 Dr a v a 	 splet	 št e vilnih 	 v ečjih 	 in	 manjših	 r ok a v o v , 	 meandr o v 	 in	 sploh	
popla vna. 	 P oleg 	 t eg a 	 je 	 hrv ašk a	 str an	 v 	 t em	 delu	 s v oje 	 (d esne) 	 r ečne	 br ego v e 	 že	
t olik o	 zaščitila, 	 da 	 je	 v oda	 ob 	 v ečjih	 pr et okih 	 »tr čila«	 ob	 hrv ašk e 	 nasipe	 in 	 ostale	
v ar o v alne 	 gr adnje	 t er	 se 	 (s 	 pospešk om) 	 r azlila 	 na 	 le v o 	 (štajersk o)	 str an 	 in 	 dotič -
ne 	pr edele 	še 	 močneje	prizadela.
19
A	 tik	 pr ed 	 načrt o v animi 	 deli 	 je	 poleti	 1891 	 (23.	 a v gusta) 	 Dr a v a 	 obilneje	
popla vila. 	 P os ebej 	 na 	 udaru	 je 	 bil	 desni	 r ečni	 br eg	 na 	 Ptuju, 	 kjer	 je 	 ni v o 	 v ode	
znašal 	 3,2	 m	 nad 	 normalo.
20
	 P o 	 t ej 	 popla vi	 in	 šk odi, 	 ki	 jo	 je	 nar asla 	 r ek a 	 po v -
zr očila, 	 si	 je	 posebna 	 k omis ija 	 (pod	 v odstv om 	 namestnišk eg a 	 s v etnik a 	 Vikt or -
ja 	 H eina) 	 k onec 	 sept embr a 	 og ledala	 r ek o 	 med	 Maribor om	 in 	 F r ank o v ci, 	 da 	 bi 	
18
 Slovenski gospodar, 1. 	5.	 1940, 	str . 	11.
19
 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Steiermärkischen Landtages ,	 18. 	 Sitzung,	 18. 	 	
11.	1890, 	str .	 175–177. 	
20
 Pettauer Zeitung ,	1. 	9.	 1891,	st r .	4.
Načrt obstoječega (in predvidenega novega) toka dolvodno od Ptuja (1873)
(Vir: SI AS 1104, šk. 12, spis 712)

252
Filip	Č uček: 	Ali 	je	 bila	 »r egulacija	 Dr a v e	 žrt e v 	slo v ensk e	obstruk cije«?,	str .	247–262
Članki in razprave || Articles and Discussions
začeli	 z	 delno 	 r egulacijo,	 saj	 pr ojekt	 ni 	 mogel 	 zadostiti	 potr ebam	 celo vit e 	 r e -
gulacije	 r ek e.	 Prvi	 dan	 so	 pr e v erili 	 objekt e	 pri	 T r čo vi, 	 Dogošah,	 Loki, 	 Slo v enji 	
v asi, 	 Hajdošah,	 območju	 Dr a v e 	 nad	 ptujskim	 most om	 in	 na	 Br egu	 pri	 Ptuju 	 (T ep -
sau,	 Le ndorf, 	 Laak,	 Windisc hdorf,	 Siebendorf, 	 die	 Dr au	 ober halb	 der	 P ettauer	
Stadt brück e	 und	 R ann), 	 drugi	 dan 	 še	 območje	 nižje	 Ptuja.
21
	 Štiriletni 	 pr ojekt	
je 	 na	 zgor aj 	 omenjeni	 tr asi	 t or ej 	 pr ed vide v al 	 pr ed v sem 	 obsežnejša	 v ar o v alna 	
dela 	 (utrje v anje 	 nabr ežij 	 in	 r azne 	 v odogr adnje 	 za	 pr epr eče v anje 	 popla v).	 Dela	
so	 začeli	 f ebruarja 	 1892	 v	 T r čo vi 	 in	 najpr ej 	 sanir ali	 šk odo 	 zadnje	 popla v e.
22
	 Nad	
ptujskim	 most om	 so	 začeli	 ur ejati	 desno	 nabr ežje 	 v	 dolžini	 cca.	 300	 m.	 T oda 	 že	
k onec 	 aprila	 so 	 mor ali	 zar adi	 visok e	 v ode	 dela	 (v	 T r čo vi) 	 pr ekiniti,	 nad	 Ptujem 	
pa	 a v gusta, 	 k o	 je	 gr ozila	 viso k a 	 v oda.
23
	 Dela 	 se	 je	 dalo	 opr a viti 	 pod	 Ptujem, 	 kjer	
so	 v	 Mar k o v cih 	 med	 aprilom	 in 	 a v gust om 	 za v ar o v ali 	 desni	 r ečni 	 br eg.
24
	 K onec 	
a v gusta 	 in 	 na	 začetk u 	 sept embr a 	 so	 nat o	 dela	 v	 T r čo vi 	 nadalje v ali 	 in	 sk ušali	 za -
v ar o v ati 	 le vi 	 br eg	 cca.	 500	 m 	 dolgeg a	 r ečneg a 	 odsek a.
25
	 T udi 	 v	 Dogošah 	 so	 do 	
začetk a	 sept embr a 	 najpr ej	 sanir ali 	 šk odo	 iz	 leta	 1891,
26
	 nak ar 	 je	 dela	 pono vno	
pr ekinila	 močnejša 	 popla v a; 	 sept embr a 	 in 	 okt obr a 	 18 92	 je	 v oda 	 na 	 Ptuju	 se -
g ala 	 3,7 	 m	 visok o.
27
	 Dr a v sk e	 »r egulacije« 	 so	 se	 izk azale	 za	 pr ecej	 t ežak	 zalog aj,	
pri	 čemer	 so	 v ečino	 del	 izv edli 	 šele 	 po	 t ej 	 popla vi	 (okt obr a 	 so	 dela	 nadalje v ali 	
nad	 Ptujem)
28
	 in	 do	 poletja 	 1893 	 sanir ali 	 le v o 	 nabr ežje 	 (v	 T r čo vi),
29
	 pr a v 	 tak o	
so	 izv edli 	 nek aj	 dodatnih	 de l	 za	 za v ar o v anje 	 br ežin	 (Do goše, 	 Zlat oličje)
30
	 in 	 r e -
k onstruk cijo	 pr ek opa 	 (Duplek)	 še 	 na 	 desnem 	 r ečnem	 br egu.
31
	 Nek aj 	 del	 je	 bilo 	
opr a v ljenih	 tu di	 pod	 Ptujem.	 V 	 Mar k o v cih 	 so	 v	 prvi	 polo vici 	 leta	 zaščitili	 desni	
21
 Pettauer Zeitung ,	21.	 9.	 1891,	s tr .	3.
22
	 Prim.	K olar:	Plo v ba	 po 	Dr a vi 	na	 ptujsk em 	 območju, 	 str .	105.
23
	 SI	A S 	1104,	šk.	 10, 	 spis	Objekt 	ob	der	 P ettauer 	 Brück e.
24
	 SI	A S 	1104,	šk.	 10, 	 spis	Objekt 	St . 	Marx en.
25
	 SI	A S 	1104,	šk.	 10, 	 spis	Objekt 	T epsau.
26
	 SI	A S 	1104,	šk.	 10, 	 spis	Objekt 	Lehndorf.
27
	 K olar:	Plo v ba 	 po 	 Dr a vi 	na	ptuj sk em 	 območju,	str . 	 105.
28
	 SI	A S 	1104,	šk.	 10, 	 spis	Objekt 	ob	der	 P ettauer 	 Brück e.
29
	 SI	A S 	1104,	šk.	 10, 	 spis	Objekt 	T epsau.
30
	 SI	A S 	1104,	šk.	 10, 	 spis	Objekt 	Lehndorf;	spis	 Objekt 	 Alt endorf-G olldorf.
31
	 SI	A S 	1104,	šk.	 10, 	 spis	Objekt 	T äubling.
Prečni profil pri Brstju (1894) 
(Vir: SI AS 186, šk. 9, Verstje, 28. 2. 1894)

253
Letnik 47 (2024), št. 2
r ečni	 br eg
32
	 in 	 v	 Zabo v cih 	 le v eg a.
33
	 Dela 	 so	 pot ek ala 	 tudi	 v	 St ojncih
34
	 in 	 v	 Bor lu 	
pri 	Za vr ču.
35
Junija	 1893	 si 	 je 	 k omisija	 (v odja	 namestniški	 s v etnik 	 E ugen	 Net oliczk a, 	
član 	 tudi 	 mariborski 	 poslanec 	 (in	 član	 deželneg a	 odbor a) 	 Josef	 Schmider er)	 po -
no vno 	 og ledala 	 r ek o 	 in	 v ar o v alne 	 napr a v e 	 (nasipe, 	 pr egr ade 	 ipd.).	 P otr dili 	 so 	
nadalje v anje 	 del	 in	 hkr ati	 ocenili,	 da	 sta 	 posebej	 pr oblematična 	 dela 	 r ek e 	 Br eg 	
pri 	 Ptuju 	 in 	 območje	 nižje 	 Ptuja.
36
	 K onec 	 leta 	 1893	 in 	 v	 prvi	 polo vici 	 leta	 1894	
so 	 tak o 	 r ek onstruir ali 	 (izbo ljše v ali) 	 nabr ežja	 pri	 T r čo vi, 	 Dogošah,	 Loki, 	 R ošnji,	
Sk or bi 	 in 	 nad	 ptujskim 	 most om, 	 Brstjem 	 pod 	 Ptujem, 	 Zabo v cih, 	 Mar k o v cih 	 in 	
St ojncih.
37
Januarja	 1895	 je	 deželni	 zbor	 potr dil	 no v	 štiriletni	 pr ojekt .	 Medt em	 je 	
v ečdne vno	 deže vje	 k onec	 okt obr a	 in	 na	 začetk u	 no v embr a	 1895	 po vzr očilo, 	
da	je	Dr a v a	sk upaj	s	prit oki	 pono vno	pr est opila	br ego v e	in	prizadela	ok olico.
38
 
Čepr a v	 popla v e	 niso	 bile	 k atastr of alne	 (šk ode	 iz	 naslo v a	 popla v e	 naj	 bi	 bilo	 na 	
ptujsk em	 območju	 za	 celotno	 let o	 1895	 »le«	 12.160	 g ld.),
39
	 so	 mor ali	 najpr ej 	
sanir ati	 nastalo	 šk odo.	 T oda	 k onec	 a v gusta	 1896	 je	 v oda	 pono vno	 gr ozila;	 v o -
dostaj	 Dr a v e	 je	 na	 Ptuju	 seg al	 2,5	 m	 nad	 normalo.
40
	 Hujša	 popla v a	 je	 območje 	
prizadela	 tudi	 sr edi	 okt obr a	 1896	 (sr edi	 dne v a	 je	 dež	 d vignil	 ni v o	 Dr a v e	 2,5	 m 	
nad	 normalo,	 popoldan	 je	 bil	 že	 2,7	 m,	 nak ar	 so	 zv ečer	 v	 Dr a v ogr adu	 namerili 	
4,5	 m).	 Se v eda	 so	 v	 Mariboru	 in	 na	 Ptuju	 s	 str ahom	 čak ali	 na	 prit ok	 v ečjih	 v o -
dnih	 gmot	 sk upaj	 z	 v so	 na v lak o.	 P onoči	 je	 v oda	 na	 Ptuju	 seg la	 sk or aj	 do	 3	 m 	
in	 naslednji	 dan	 že	 čez	 t o	 mejo.	 Dr a v a	 je	 pr est opila	 br ego v e	 v	 mestu	 in	 tudi	 v 	
ok olici,	 na	 deželi	 je	 popla vila	 na	 dolgo	 in	 šir ok o	 t er	 po vzr očila	 pr ecejšnje	 r az -
dejanje.
41
Leta	 1896	 so	 tak o	 izv edli	 le	 nek aj	 v ar o v alnih	 gr adenj,	 saj	 je	 v oda	 one -
mogočala	 bolj	 sist ematičen	 prist op.	 V	 T r čo vi	 so	 opr a vili	 r ek onstruk cijsk a	 dela 	
in	 za v ar o v ali	 v eč	 br ežin,	 v	 Dogošah	 so	 nar edili	 jez,	 ki	 bi	 pr epr eče v al	 popla v e, 	
pot em	 nek aj	 vzdrže v alnih	 del	 v	 Loki	 in	 v	 R ošnji,	 pr a v	 tak o	 r ek onstruk cijo	 po 	
zadnji	 jesenski	 popla vi	 (R ošnja,	 V ur ber k,	 Slo v enja	 v as,	 pr edel	 nad	 ptujskim 	
most om,	 Brstje,	 Zabo v ci,	 Mar k o v ci,	 Bor l- Za vr č	 v	 vr ednosti	 cca.	 30.000	 g ld.).
42
 
Naslednjo	 jesen	 (sr edi	 okt obr a	 1897)	 si	 je	 k omisija	 og ledala	 r ek o	 in	 ugota v lja -
la,	 da	 v elik o	 ni	 bilo	 nar ejeneg a,	 da	 je	 tr eba	 marsik aj	 popr a viti,	 medt em	 k o	 na 	
št e vilnih	 mestih	 del	 sploh	 še	 niso	 začeli.
43
	 No v embr a	 so	 tak o	 izboljšali	 nek aj 	
br ežin	 v	 Brstju	 in	 Pušencih,
44
	 pr a v	 tak o	 so	 r ek onstruir ali	 pošk odo v ane	 dele	 v 	
Dogošah,	 Loki,	 Staršah,	 Zlat oličju,	 Slo v enji	 v asi,	 Zabo v cih,	 Pušencih,	 St ojncih	 in 	
Gaje v cih	v	višini	cca.	20.000	g ld.
45
	Leta	1898	so	por abili	naslednjih	30.000	g ld. 	
V	 Staršah	 so	 očistili	 strugo,	 ostalo	 so	 namenili	 za	 vzdrže v alna	 dela	 v	 T r čo vi, 	
Loki,	 R ošnji,	 Staršah,	 Zlat oličju,	 Slo v enji	 v asi,	 Sk or bi,	 Zabo v cih,	 St ojncih,	 F ormi -
nu	in	Bor lu.
46
 
Junija	 1898, 	 pr a v 	 t edaj,	 k o 	 je 	 Dr a v a 	 zno v a 	 popla vila 	 in 	 seg ala 	 3,5	 m	 nad	
32
	 SI	 A S	1104,	šk.	10,	 spis 	 Objekt 	St . 	Marx en.
33
	 SI	 A S	1104,	šk.	10,	 spis 	 Objekt 	Sabofzen.
34
	 SI	 A S	1104,	šk.	10,	 spis 	 Objekt 	St eindorf.
35
	 SI	 A S	1104,	šk.	10,	 spis 	 Objekt 	Ank enst ein- Sauritsch.
36
 Pettauer Zeitung ,	1. 	7.	 1893,	st r .	2–3.
37
	 SI	 A S	1104,	šk.	9, 	spis	Collaudirungs	Pr ot ok oll:	T epsau- St eindorf , 	1894.
38
	 K olar: 	 Plo v ba 	po	Dr a vi 	na	ptuj sk em 	 območju,	str . 	105; Pettauer Zeitung ,	3.	11.	1895,	 str . 	 3.
39
 Pettauer Zeitung ,	29.	 12. 	 1895 ,	str .	 4.
40
 Pettauer Zeitung ,	30.	 8.	1896,	s tr . 	2.
41
 Pettauer Zeitung ,	18.	 10. 	 1896 ,	str .	 3–4.
42
	 SI	 A S	1104,	šk.	9, 	spis	Pr ot ok oll	I.,	28.	 11.	1897.
43
	 SI	 A S	1104,	šk.	9, 	spis	Pr ot ok oll,	32508-1898.
44
	 SI	 A S	1104,	šk.	9, 	spis	Pr ot ok oll	II.,	28.	 11.	1897.
45
	 SI	 A S	1104,	šk.	9, 	spis	Pr ot ok oll	III.,	28.	 11.	1897.
46
	 SI	 A S	1104,	šk.	1, 	spis	Pr ot ok oll,	37112-1898.

254
Filip	Č uček: 	Ali 	je	 bila	 »r egulacija	 Dr a v e	 žrt e v 	slo v ensk e	obstruk cije«?,	str .	247–262
Članki in razprave || Articles and Discussions
normalo,
47
	 je	 bil	 potrjen	 no v	 štiriletni 	 pr ojekt	 (in	 letni	 pr or ačun 	 zvišan	 na	
50.000 	 g ld. 	 (1 00.000 	 kr on)).
48
	 Za 	 no v o 	 štiriletno	 obdobje 	 so	 dr a v sk e 	 v odogr a -
dnje	 zasta vili 	 po v sem 	 na	 no v o. 	 K ot	 g la vno 	 sr edstv o 	 za 	 pr epr eče v anje 	 popla v	 so	
bili	 (za	 začet ek 	 br ezplačno)	 ponujeni	 t .	 i. 	 pat entni	 v od obr ani 	 (dr a v skih) 	 inže -
nirje v 	 Kajetan a	 Krischana	 in	 Lud wig a 	 Z w anzigerja, 	 ki	 so 	 t emeljili 	 na	 sist emu	
pot opnih	 v alje v .
49
	 P oleg 	 r ed nih 	 vzdrže v alnih 	 del 	 je	 v odogr adbeni 	 ur ad 	 izdelal	
v eč	 načrt o v 	 v	 sk upni	 vr ednosti	 cca.	 pol 	 milijona 	 kr on: 	 no v o 	 obr ežje	 in	 k anal 	 med	
Brstjem 	 in	 Zabo v ci 	 v	 dolžini	 približno	 tr eh	 kilometr o v 	 (250.000	 kr on), 	 s 	 čimer	
bi	 zaščitili	 obr ečne 	 po vršine,	 pot em	 načrt	 zar adi 	 posledic 	 popla v e 	 v	 vr ednosti	
80.000 	 kr on 	 in	 načrt	 r egula cije 	 pri	 F r ank o v cih 	 v	 vr ednosti 	 100.000	 kr on.
50
	 K ot 	
alt ernati v a	 se	 je	 »ponujal«	 še	 pr ojekt	 za	 k or ek cijo 	 Dr a v e 	 pod	 Ptujem	 v	 višini	 pol	
milijona	 kr on.
51
	 V	 obeh	 primerih 	 so 	 se	 k ot 	 možnost 	 »ponujali« 	 tudi	 v odobr ani 	
ba v arsk eg a	 str ok o vnjak a 	 A ugusta	 W olf a,
52
	 ki	 bi	 upočasnili 	 t ok,	 pri 	 čemer 	 bi 	 se	
mat erial	manj	agr esi vno 	odlag al	na 	r ob	struge.
53
 
T oda 	 tak šneg a 	 finančneg a 	 »zalog aja«	 drža v a 	 in 	 dežela	 nista	 zmog li, 	 zat o	 je	
v odogr adbeni	ur ad 	ostal 	 pri 	 r ednem 	 letnem	 pr or ačunu 	 (100.000	 kr on). 	V endar 	
zar adi	 popla v e 	 k onkr etnih 	 del	 niso	 mog li	 začeti, 	 saj	 so	 mor ali	 sprv a 	 sanir ati	 na -
stalo	 šk odo.	 T udi 	 leta	 1899	 je	 bolj	 ali	 manj 	 ostalo	 zgolj	 pri	 besedah. 	 T oda 	 kljub 	
47
 Pettauer Zeitung ,	20.	 7.	 1902,	s tr .	7–8.
48
	 SI	A S 	1104,	šk.	 1,	spis	16123–1 898.
49
	 Prim.	Krischa n,	 Z w anziger:	Ein neues Mittel zur Regulierung gechiebeführenden Flüsse .
50
	 SI	A S 	1104,	šk.	 2,	spis	ad	Statth 	Z	 9367	e x 	 99.
51
	 SI	 A S 	 1104,	 šk. 	 2, 	 spis	 T echnis cher 	 Bericht	 zum	 Alt ernationspr oject e 	 für 	 die	 Corr ection	 des	
Dr auflusses.
52
 Wolfsches Gehänge – Wikipedia :	 https://de.wikipedia.or g/wiki /W olf sches_Geh%C3%A4nge 	
(dost op:	 14.	 4. 	 20 23).	 Prim. 	 F aber:	 Die 	 W olf schen 	 Baut en 	 zur	 V er besserung 	 geschiebeführ en -
der 	 Flüsse,	str .	 185–187.
53
	 SI	 A S	1104,	 šk.	2,	 spis	T echnisc he	Begründung,	 Object	 V erstje- Sabofzen.
Primer gradnje na Vurberku (1897) 
(Vir: SI AS 186, šk. 9, spis Wurmberg, 10. 5. 1897)

255
Letnik 47 (2024), št. 2
ledolomu 	 k onec 	 decembr a	 1899
54
	 so 	 dela	 na	 r eki	 na	 začetk u	 leta 	 1900	 le 	 zače -
li. 	 Medt em 	 so 	 o 	 Krischan- Z w anzigerje vih 	 v odobr anih	 maja 	 1900	 r azpr a v ljali 	 v 	
deželnem	 zboru.	 Ptujski	 poslanec 	 (in	 župan)	 Josef	 Ornig 	 se	 je	 (k ot	 domačin) 	
zanje	 posebej	 za vzel	 in 	 našt e v al 	 pr ednosti;	 boljši 	 mat eri al, 	 lažji 	 piloti	 in	 f ašine,
55
 
skr atk a, 	 no vi, 	 moderni	 v odo br ani	 naj 	 bi	 bili 	 bolje 	 izv ed eni 	 in 	 naj 	 bi 	 zagota v ljali 	
v ečjo	 učink o vit ost .
56
	 T oda 	 odloče v alci 	 očitno	 niso 	 delili	 njego v eg a	 mnenja, 	 saj	 so	
se 	 v eč 	 k ot 	 očitno 	 odločili	 obdržati	 obst oječe 	 napr a v e, 	 čepr a v 	 se	 niso	 izk azale	 k ot	
posebej 	 zanes lji v e 	 (ok oliškim	 lastnik om	 so 	 namr eč 	 po vzr očale 	 pr ecej	 šk ode). 	
Ptujski 	 mestni	 s v etnik 	 Kar l	 Kr atzer	 se 	 je	 k onec	 leta	 pr ecej	 čudil, 	 k o	 je 	 ugota v ljal, 	
da 	 je	 bil	 za 	 r egulacijo	 Dr a v e 	 (poleg	 namensk eg a 	 denarj a) 	 na 	 r azpolago 	 (tri	 leta 	
celo	 br ezplačno) 	 no v	 pat entir an 	 v odobr an,	 v endar 	 se	 je 	 vztr ajalo	 pri	 zastar elih	
in 	odsluženih	starih	v odogr adnjah.
57
 
Kljub	 t emu 	 so 	 leta	 1900	 zgr adili	 (ozir oma	 obno vili)	 v eč	 (zastar elih)	 v o -
dobr ano v 	 med	 Dogošami 	 in	 Za vr čem, 	 natančneje	 Dogoš e, 	 T r čo v a, 	 Lok a, 	 R ošnja, 	
S v . 	 Martin, 	 V ur ber k, 	 Zlat oličje,	 Slo v enja 	 v as, 	 območje	 nad	 ptujskim 	 most om, 	 pod 	
Ptujem	 pa 	 Brstje,	 Zabo v ci, 	 Mar k o v ci, 	 St ojnci	 in	 Bor l 	 (v	 vr ednosti 	 dobrih	 100.000 	
kr on).
58
	 V mes 	 so	 poleti	 ( julij a 	 1900) 	 pono vno	 gr ozile 	 popla v e; 	 na	 sr ečo 	 pr ebi v al -
ce v	 ob 	 Dr a vi 	 je 	 slednja	 (v	 primerja vi	 s 	 Sa vinjo	 in 	 P esnico,	 ki	 sta	 se	 spet 	 »znesli«	
nad	 s v ojo 	 ok olico	 (P esnica 	 je	 dobesedno 	 uničila	 Dorna v o)) 	 t edaj	 manj	 popla vila	
in 	 ni	 bila 	 tak o	 uniče v alna.
59
	 Kljub	 par cialnim 	 gr adnjam 	 je	 na 	 pr epotr ebne	 r egu -
lacije	 (v	 prvi	 vrsti 	 Dr a v e, 	 pot em 	 pa	 še	 P esnice	 in 	 Sotle)	 maja	 1901	 v 	 drža vnem	
zboru 	 opozarj al	 slo v enski 	 poslanec	 Mir osla v 	 Ploj	 in	 v	 s v ojem 	 pr edlogu 	 na v ajal, 	
da 	 deže lni 	 zbor 	 popolnoma	 zanemarja 	 Spodnjo	 Štajersk o.
60
	 Že	 čez 	 dober	 mesec	
(k onec	 junija 	 1901)	 je	 Dr a v a 	 zopet	 pok azala	 zobe	 in	 na 	 Ptuju 	 nar asla	 sk or aj 	 3	
m	 nad	 normalo.	 Tir olski 	 in	 k or oški 	 dež	 je 	 napolnil 	 r ečno	 strugo, 	 v oda	 je	 s 	 seboj	
nosila 	 v es 	 mat erial 	 in	 na	 s v oji 	 poti	 uniče v ala 	 v se	 pr ed 	 seboj. 	 Naj v eč 	 šk ode	 je 	
napr a vila 	 v 	 Mošk anjcih,	 kjer	 je	 odnesla 	 slabe	 tri 	 hektarje	 po vršin.
61
	 Sept embr a 	
1901 	 je 	 območju	 pono vno	 gr ozilo; 	 v ečdne vni 	 dež	 je	 po vzr očil 	 popla v e 	 dr a v skih 	
prit ok o v	 (Gr ajena,	 Dr a vinja, 	 R ogoznica),	 medt em	 k o	 Dr a v a 	 začuda 	 ni 	 po vzr očala 	
pr e v elikih	 pr eg la vic.
62
	 Leta 	 1901 	 so	 na	 r elaciji	 T r čo v a, 	 Dogoše, 	 S v . 	 Martin,	 Lok a, 	
R ošnja, 	 Kr če vina, 	 V ur ber k, 	 Starše,	 Zlat oličje,	 podr očje	 nad	 ptujskim	 most om,	
nižje	 Ptuja	 pa	 Zabo v ci, 	 Šturmo v ci, 	 Mar k o v ci, 	 St ojnci,	 Za vr č, 	 F ormin,	 Pušenci	 in 	
F r ank o v ci 	 samo 	 za	 odpr a v o 	 posledic 	 junijskih 	 popla v	 por abili	 okr og	 100.000 	
kr on.
63
	 P onek od 	 (Zr k o v ci, 	 V ur ber k, 	 območje	 pod 	 Ptujem) 	 se 	 je	 pri	 utrje v anju 	
br ežin	 izk azal 	 W olf o v 	 sist em, 	 saj	 so	 z	 njim	 pr ecej	 bolje	 ob v lado v ali 	 spr emenjen 	
r ečni	 t ok.
64
	 V endar 	 v 	 v ečini 	 primer o v 	 ni	 bil 	 najbolj	 upor aben,
65
	 saj 	 je	 bil	 pri 	 višji	
v odi 	in	pri 	silo vit ejšem	pr et ok u 	pr ecej	r anlji v .
66
A	 že 	 naslednje	 poletje 	 je	 Dr a v a 	 močno	 ogr ozila	 kr aje 	 nižje	 Ptuja.	 Najbolj	
je 	 prizadelo	 Mar k o v ce, 	 kjer	 je 	 v oda	 zalila	 in 	 uničila	 st otine	 hektarje v	 najboljših	
po vršin.	 Šk oda 	 je 	 bila	 pr ecejšnja	 tudi 	 v	 Zabo v cih. 	 P opla v a 	 je 	 odtr g ala 	 nabr ežja,	
54
 Pettauer Zeitung ,	20.	 7.	1902,	s tr . 	7–8.
55
	 Butar a 	 pr otja 	 za	 dr enir anje 	 ali 	 utrje v anje 	 r ečnih 	 br ego v . 	 Gl. 	 F ašina: 	 https://www .fr an.si/133/ss -
kj2-slo v ar-slo v ensk eg a-knjizneg a-jezik a-2/4473534/f asina?View=1&Query=f a%c5%a1ina 	
(dost op:	 13.	11.	 2024).
56
 Pettauer Zeitung ,	12.	 8.	1900,	s tr . 	3–4.
57
 Pettauer Zeitung ,	16.	 12. 	 1900 ,	str .	 4;	Tagespost ,	22. 	 12. 	 1900,	str .	 4.
58
	 SI 	A S	1104,	 šk.	3,	 spis 	 253 	e x 	01.
59
 Pettauer Zeitung ,	1. 	7.	 1900,	st r .	3.
60
 Slovenski gospodar ,	9. 	5.	 1901, 	str . 	1.
61
 Pettauer Zeitung ,	23.	 6.	1901,	s tr . 	2.
62
 Pettauer Zeitung ,	22.	 9.	1901,	s tr . 	3.
63
	 SI	 A S	1104,	šk.	3, 	spis	253	e x	 01.
64
	 SI	 A S 	 1104,	 šk.	 3,	 spis	 T echisch er 	 Bericht	 über 	 das	 v or gelegt e 	 Pr oject	 …	 an	 der 	 Bucht 	 v on 	 F r an -
k ofzen.
65
 Pettauer Zeitung ,	20.	 7.	1902,	s tr . 	7–8.
66
	 SI	 A S	1104,	šk.	2, 	spis	T echnisc he	 Begründung	des	Pr oject es…, 	Object 	V erstje- Sabofzen.

256
Filip	Č uček: 	Ali 	je	 bila	 »r egulacija	 Dr a v e	 žrt e v 	slo v ensk e	obstruk cije«?,	str .	247–262
Članki in razprave || Articles and Discussions
pošk odo v ala 	 zemljišča	 in	 objekt e 	 t er	 spr emenila 	 t ok. 	 Za	 nezaneslji v e 	 so	 se	 izk a -
zali	 obst oječi 	 (stari)	 v odobr ani, 	 ki	 niso 	 izpolnili	 pričak o v anj. 	 T o	 je 	 bila 	 v sek ak or 	
v oda	 na 	 mlin	 Krischan- Z w anzigerje vim 	 v odobr anom,	 za 	 k at er e 	 sta	 inženirja	 tr -
dila,	 da	 so	 pr ecej	 boljši	 in	 da	 naj	 se	 upor abijo 	 v saj	 v	 izr ednih	 r azmer ah 	 (v	 letih 	
1898,	 1899	 in 	 1900	 so	 se 	 t ozade vno 	 izk azali	 za 	 uspešne).
67
	 Medt em 	 je	 nastali	
položaj	 (v	 nacionalnem	 smislu)	 sk ušal	 izr abiti	 nemški	Pettauer Zeitung ,	 k o 	 je	
okri vil	 slo v ens k e 	 (kmečk e)	 poslance,	 češ	 da	 v 	 deželnem 	 zboru	 t ozade vno 	 očitno	
niso	 st orili 	 pr a v 	 dosti, 	 pri	 čemer	 je 	 na	 drugi	 str ani	 poh v alil 	 nemšk e	 (mestne) 	 po -
slance,	 ki	 da	 so 	 pr ecej	 bolje	 poskr beli 	 za	 pr otipopla vno 	 zaščit o	 na	 samem 	 Ptu -
ju.
68
	 Pr ed 	 »vr ati« 	 so	 bile	 namr eč	 deželnozborsk e	 v olitv e, 	 zat o	 je	 sk ušal	 nemški	
list	 situacijo 	 pač	 obrniti	 sebi	 v	 k orist	 in	 s v ojo 	 v olilno	 bazo 	 r azširiti	 na 	 podeželje,	
a	br ez	 v ečjeg a 	 uspeha.
69
Kak or 	 k oli, 	 do	 k onca	 leta 	 1902	 je 	 bilo	 izv edenih	 v eč 	 del 	 na 	 r elaciji 	 T r čo -
v a, 	 Zr k o v ci, 	 Do goše,	 Mikla vž, 	 S v . 	 Martin,	 Lok a, 	 R ošnja, 	 Kr če vina,	 V ur ber k, 	 Starše,	
Zlat oličje,	 območje	 nad	 ptu jskim 	 most om	 t er	 pod	 Ptujem	 Zabo v ci, 	 Šturmo v ci, 	
Mar k o v ci,	 No v a 	 v as,	 St ojnci,	 Za vr č, 	 F ormin 	 in	 Pušenci.
70
	 Naslednje	 let o 	 so 	 pot e -
k ala	 r ek onstruk cijsk a 	 dela 	 na 	 daljši	 tr asi 	 med 	 P obr ežjem 	 pri 	 Mariboru 	 in	 Pušen -
ci	 v	 vr ednosti 	 cca. 	 100.000 	 kr on.
71
	 T oda 	 za	 ta	 denar	 se 	 na 	 tak šni	 r elaciji 	 se v eda 	
ni	 dalo	 nar edi ti 	 v elik o, 	 poleg	 t eg a 	 Dr a v a 	 sr edi 	 sept embr a 	 (14.	 in	 15.) 	 1903	 do -
mačinom,	 ki	 tak e 	 popla v e 	 niso	 pomnili 	 že 	 v se 	 od	 leta	 1882,	 spet	 ni 	 prizanesla.	
Katastr of alne	 r azmer e 	 so	 k ot	 po	 na v adi 	 beležili	 že	 v	 njenem	 zgornjem	 t ok u. 	 Na	
K or ošk em 	 so	 šk odo 	 cenili	 v	 milijonih	 kr on; 	 v oda 	 je	 popl a vila 	 zemljišča,	 odnaša -
67
 Pettauer Zeitung ,	20.	7.	1902,	 s tr . 	 7–8.
68
 Pettauer Zeitung ,	13.	7.	1902,	 s tr . 	 3.
69
	 Prim.	 Melik:	Volitve na Slovenskem ,	 str .	391.
70
	 Prim.	 SI 	 A S 	 1104, 	 šk.	5.
71
	 Prim.	 SI 	 A S 	 1104, 	 šk.	7.
Primer rekonstrukcije iz Sv. Martina (1900)
(Vir: SI AS 1104, šk. 3, spis St. Martin, 31. 8. 1900)

257
Letnik 47 (2024), št. 2
la 	 ži v ali, 	 hiše	 in	 ljudi.	 V 	 Dr a v ski 	 dolini 	 je	 zalilo 	 R adlje	 z 	 ok olico,	 porušilo	 most ,	
v eč	 ljudi	 se	 je 	 ut opilo. 	 V	 Mariboru	 in	 na 	 Ptuju	 so 	 s	 str ahom 	 pričak o v ali 	 najhuje.	
V 	 naj v ečjem 	 spodnještajersk em	 mestu 	 je	 podr lo 	 most 	 med	 K or oškim 	 pr edme -
stjem	 in 	 dela vnicami	 Južne	 železnice. 	 Umazana	 v oda	 je 	 prvi 	 dan	 (14.	 sept em -
br a) 	 cel	 dopoldan	 nar aščala 	 in	 s 	 seboj	 nosila	 v es	 mat erial, 	 ki	 g a	 je 	 pobr ala 	 na 	
poti. 	 Naslednji	 dan 	 je 	 v odostaj 	 znašal	 že	 4,2	 m	 nad	 normalo;	 zalilo	 je	 nižje	 me -
stne	 pr edele 	 (Lent),	 kjer	 so 	 mor ali	 stano v alci 	 zapustiti 	 pr ebi v ališča. 	 Ladja,	 ki 	 jo 	
je 	 Dr a v a 	 prine sla	 s	 seboj, 	 je 	 ob 	 v sesplošni	 hist eriji	 zadela	 in 	 pošk odo v ala	 mestni 	
most , 	 t otalni 	 k aos 	 je	 v ladal 	 nižje	 ob 	 Dr a vi, 	 v	 Melju. 	 Ob 	 8.	 uri	 zv ečer	 so	 namerili	
višino	 Dr a v e 	 4,6	 m 	 nad	 normalo, 	 pri	 čemer 	 je 	 v oda 	 še	 zmer aj 	 nar aščala.
72
	 V	 Ma -
riboru	 naj 	 bi	 se 	 ut opilo	 med	 16 	 in	 18 	 ljudi.	 P odobne	 r azmer e 	 so	 v ladale	 tudi	 na 	
Ptuju	in	 v	ok olici.
73
Dr a v sk o 	 in	 Ptujsk o	 polje	 sta	 se	 v sesk ozi 	 soočala 	 s	 t ežkimi	 r azmer ami; 	 pr e -
bi v alstv o	 je 	 namr eč	 iz 	 leta 	 v 	 let o	 ži v elo 	 v 	 pr ecejšnjem	 str ahu 	 pr ed 	 neukr otlji v o 	
r ek o.	 Je seni 	 naslednjeg a	 leta 	 (1904)	 je 	 Dr a v a 	 spet	 gr ozi la, 	v	 spodnjem	 t ok u	 tudi	
v ečkr at	 pr est opila 	 br ego v e 	 in	 po vzr očila 	 v elik o 	 šk ode.	 Ptujski	 časnik	 je	 pisal, 	 da 	
je 	 let o 	 za 	 let om 	 enak o, 	 da 	 so 	 pozimi 	 pogosti	 suše	 in 	 požari,	 medt em	 k o	 spomladi 	
območje	 priza denejo	 nizk e	 t emper atur e, 	 neurja	 in 	 občasne 	 popla v e. 	 Pričak o v an 	
spomladanski	 prir ast	 trt e 	 in	 sadneg a	 dr e vja 	 pogost o	 uniči	 pozeba, 	 nat o	 pole -
tna 	 t oča 	 st olče 	 še 	 tist o,	 k ar 	 je	 pr eži v elo 	 pozebo.	 Pik o	 na	 i 	 so	 posta vile	 jesensk e 	
popla v e, 	 ki 	 so 	 opust ošile	 v se,	 k ar 	 je 	 še 	 ostalo 	 na 	 poljih.
74
	 Mesec 	 k asneje 	 so 	 se	 v	
ptujsk em 	 časopisu 	 pono vno	 znašli 	 Krischan- Z w anzigerje vi 	 v odobr ani.	 P opla v e 	
so 	 pok azale, 	 da 	 tr adicionalna 	 v odogr adnja 	 pač	 ne	 zadošča.	 Čepr a v 	 je	 njun	 pa -
t ent	 poh v alil 	 tudi 	 eden 	 izme d 	 vidnejših	 e vr opskih 	 (fr ancoskih) 	 v odnih	 inženir -
je v 	 H enri 	 Gir ar don	 (med	 leti	 1884–98	 v odja	 r egulacije 	 r ek e 	 R en),
75
	 se 	 zanj	 v lada 	
pono vno 	ni	odločila.
76
72
 Marburger Zeitung ,	15.	9. 	1903 ,	str . 	5,	 17. 	 9.	1903, 	 str .	3–4.
73
 Pettauer Zeitung ,	20.	 9.	1903,	s tr . 	2.
74
 Pettauer Zeitung ,	16.	 10. 	 1904 ,	str .	 4.
75
	 Prim.	Centralblatt der Bauverwaltung ,	22.	12	1894,	str . 	534–535 ;	29.	12.	1894,	 str . 	 541–543.
76
 Pettauer Zeitung ,	20.	 11. 	 1904 ,	str .	 3.
Uporaba Wolfovega vodobrana v Markovcih (1901)
(Vir: SI AS 1104, šk. 6, spis St. Marxen, 12. 9. 1901)

258
Filip	Č uček: 	Ali 	je	 bila	 »r egulacija	 Dr a v e	 žrt e v 	slo v ensk e	obstruk cije«?,	str .	247–262
Članki in razprave || Articles and Discussions
Zaključek
V 	 slabih	 15 	 let ih	 se 	 a v strijsk a 	 v lada 	 na	 »šta -
jerski«	 Dr a vi 	 ni 	 pr etir ano 	 »izk azala«.	 Izv edena	
r egulacija 	 nik ak or 	 ni 	 bila 	 sist ematična, 	 saj	 je	 šlo	
v ečinoma	 zgo lj	 za	 t emeljit ejša 	 vzdrže v alna 	 dela.	
T udi 	 v	 zadnjem 	 desetletju 	 pr ed	 prv o	 s v et o vno 	
v ojno	 so 	 kljub 	 pozi v om 	 po	 sist ematični 	 r egulaciji 	
med	 Maribor om	 in 	 Sr edišče m 	 sledila	 le	 vzdrže -
v alna	 dela.
77
	 Čepr a v 	 je	 bil 	 celo	 izdelan	 detajlni	
načrt 	 za	 r egul acijo 	 med	 Ptujem	 in 	 Dr aženci	 v 	 vi -
šini	 2,5	 milijona 	 kr on 	 za	 obdobje	 10	 let ,
78
	 je 	 osta -
lo 	 zgolj	 pri 	 t em.	 Medt em 	 je	 18.	 okt obr a 	 1907	 mo -
čan 	 dež 	 na 	 K or ošk em 	 (Beljak )	 po vzr očil 	 pono vno 	
r azdejanje. 	 Z v ečer 	 je 	 Dr a v a 	 v	 Mariboru	 seg ala	 3,5 	
m	 nad 	 normalo	 in 	 še	 nar aščala.	 R ek a 	 je 	 popla vila 	
Lent	 in 	 odnesl a	 spr a v ljen 	 les.
79
	 Čez	 pol 	 leta,	 apri -
la	 1908,	 so	 obilne	pada vine	 spet	d vignile 	 dr a v ski 	
ni v o,	 a	 na	 sr ečo 	 Dr a v a 	 ni 	 obilneje 	 popla vila	 (t oda 	
popla vili	 so 	 v si	 manjši 	 prit oki, 	 npr .	 P esnica,	 ki	 je	
zalila 	 celotno 	 dolino).
80
	 Dež elni	 zbor	 je	 sept em -
br a	 1909 	 v endar le 	 spr ejel	 zak on	 g lede	 sist ema -
tične 	 r egulacije 	 Dr a v e,
81
	 »t ežk e« 	 slabih	 12	 mi -
lijono v 	 kr on. 	 T oda	 s 	 pr epotr ebno 	 sanacijo	 se 	 je 	
odlašalo 	 in 	 odlašalo. 	»Za regulacijo rek in potokov 
po nemškem delu dežele se izda vsako leto na mili-
jone,« 	 medt em 	 k o 	 so	 si 	 slo v enski 	 poslanci	 zaman	
prizade v ali, 	da	 bi	 se 	 r egulacija 	 Dr a v e	 le	začela.
82
 
P opla v e 	 so	 bile	 na	 območju	 med	 Maribo -
r om 	 in 	 Ptujem 	 pač	 stalnica. 	 P oleg	 t eg a 	 so 	 se	 zao -
str eni	 nacionalni	 odnosi 	 (pogost o)	 čutili 	 tudi	 pri 	
tak o	 banalnih 	 zade v ah, 	 k ot 	 so 	 r ečne 	 r egulacije.	
Slo v ensk a	 prizade v anja 	 je	 nemšk a 	 str an	 sk ušala	
blokir ati	 z 	 v se mi 	 sr edstvi, 	 v 	 t em 	 primeru	 z 	 dr a -
v skimi 	 r egula cijami, 	 in 	 s	 t em 	 (na 	 deželi)	 obrniti 	
r azmerje 	 moči	 sebi	 v 	 k orist . 	 T oda 	 naj v ečkr at 	 ji	 t o	
ni	 uspelo; 	 tudi 	 med	 najdaljšo 	 deželnozborsk o 	 ob -
struk cijo 	 (191 0–13)	 slo v ens kih 	 poslance v , 	 k o	 jim 	
je	 sk ušala 	 naprtiti	 kri v do 	 za 	 zastala 	 dela	 na 	 Dr a vi, 	
ni	bila 	uspešna. 	
Kak or	 k oli, 	 v 	 letih 	 pr ed	 v ojno	 se 	 na	 Dr a vi 	
ni	 iz v ajalo 	 nič	 k onkr etneg a,
83
	 čepr a v 	 so	 bili	 št e -
vilni 	 kr aji 	 ob 	 r eki	 pr ecej	 ogr oženi.	 V 	 Zlat oličju	 je 	
bilo	 npr . 	»okoli 100 hiš z vsemi pritiklinami, kakor 
tudi 500 oralov najboljšega zemljišča, obstoječega 
iz njiv, travnikov, pašnikov in gozdov, v nevarnosti, 
77
	 Prim.	SI 	A S 	186, 	šk.	77.
78
	 SI	A S	186,	 šk.	44,	spis	5094	 e x 	 1906	(5771/05).
79
 Marburger Zeitung ,	19.	10.	190 7, 	str .	4.
80
 Marburger Zeitung ,	11.	4.	1908 , 	str . 	3.
81
 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Steier-
märkischen Landtages ,	 30. 	Sitzung,	 25. 	 1.	1910,	str .	 748.
82
 Slovenski gospodar ,	 1.	2.	1912, 	str . 	2.
83
	 SI	A S	186,	 šk.	77.
Krischan-Zwanzigerjev vodobran
(Vir: SI AS 1104, šk. 7, spis Kais. königl. Patentamt, 
Österreichische Patentschrift Nr. 68, 10. 8. 1899)

259
Letnik 47 (2024), št. 2
da jih povodenj popolnoma odnese«.
84
	 Slo v enski 	 poslanci	 so 	 še 	 mar ca	 1914	 pozi -
v ali 	 v lado, 	 naj 	 v endar le 	 začne	 nujno 	 r egulacijo,
85
	 saj	 da	 je 	 pr ed 	 Sr ediščem 	»Dra-
va v zadnjih 20 letih svojo strugo za 1 km globoko proti Štajerski pomaknila«.
86
 
Načrt	 je	 bil 	 sicer 	 v sesk ozi 	 »na	 mizi«,	 saj	 je	 imel	»inženir Weber /…/ kot vodja 
regulacij Drave pred svetovno vojno v načrtu regulacijo od Loke,« 	 a 	 je	»izvrševal 
samo zasilne naprave v obrambne svrhe. To se je delalo v nekaterih dobah samo 
zato, da je dobila Drava pravo strugo. Takšne zgradbe seveda niso bile posebno 
odporne in so držale samo par let.«
87
	 S	 pr opadom 	 monar hije	 je	 bilo	 »a v strijskih« 	
načrt o v 	g lede	r egulacije 	Dr a v e	na	Štajersk em 	 se v eda 	 k onec.
ARHIVSKI VIRI
SI AS – Arhiv Republike Slovenije
 • SI	 A S 	 110 4,	Štajersk o 	names tništv o. 	
 • SI	 A S 	 186 ,	Cesarsk o-kr alje v o 	kmetijsk o	 ministrstv o.
ČASOPISNI VIRI
Centralblatt der Bauverwaltung ,	1894.	
Domovina, 1903.
Jutro ,	1937.
Marburger Zeitung ,	1903, 	 1907–08,	1912.
Pettauer Zeitung ,	1891,	1893, 	 1895–96,	1900–04.
Slovenski gospodar ,	1910–14,	 1921, 	1928,	1940.
Štajerc ,	1912.
OBJAVLJENI VIRI
Stenographische Protokolle über die Sitzungen des steiermärkischen Landtages: 
 • 	 I.	Landta gs-P eriode, 	 IV . 	 Sess ion, 	1866;
 • V II.	Landtags-P eriode, 	I. 	Session,	 1890;
 • X.	Landta gs-P eriode,	I. 	S essi on, 	1910,	II.	Session, 	1914 .
SPLETNI VIRI
F ašina:	 https://www .fr an.si/133/sskj2-slo v ar-slo v ensk eg a-knjizneg a-jezik a-2/ 
4473534/f asina?View=1&Query=f a%c5%a1ina	(dost op:	13. 	11.	 2024).
Wolfsches Gehänge – Wikipedia ,	 https://de.wikipedia.or g/wik i/W olf sches_Geh% 
C3%A4nge 	(dost op: 	14.	4.	 2023).
84
 Slovenski gospodar ,	23.	3. 	1911 ,	str . 	3.
85
 Slovenski gospodar ,	 5. 	 3. 	 1914, 	 str .	 1;	Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Steier-
märkischen Landtages ,	24.	Sitzung,	27.	2. 	1914,	str .	 764–765.
86
 Slovenski gospodar ,	5. 	3.	 1914, 	str . 	1.
87
 Slovenski gospodar ,	1. 	5.	 1940, 	str . 	11.
VIRI 	IN	 LITERA TURA

260
Filip	Č uček: 	Ali 	je	 bila	 »r egulacija	 Dr a v e	 žrt e v 	slo v ensk e	obstruk cije«?,	str .	247–262
Članki in razprave || Articles and Discussions
LITERATURA
Č uček,	 Filip: 	 Iv an	 Dečk o	 in	 njego v	 zadnji	 deželnozborski	 mandat .	 V :	Prispevki za 
novejšo zgodovino 	62	 (2022),	 št . 	 3,	str .	 30–43.
Č uček,	Filip: Svoji k svojim . 	 Ljubljana: 	 Inštitut	za	no v ejšo 	zgodo vino,	 2016.
F eber ,	 E duar d: 	 Die	 W olf schen 	 Baut en	 zur	 V er besserung 	 geschiebeführ ender	
Flüsse.	V : 	Bautechnik 3 	(mar ec	 1925),	št . 	14,	 str . 	 185–187.
K olar ,	 Nataša:	 Plo v ba 	 po	 Dr a vi 	 na	 ptujsk em 	 območju 	 od.	 15.	 st .	 do	 k onca	 19.	 st .	 V :	
Ekonomska i ekohistorija 7 	(2011),	 št . 	1,	 str .	101–110.
Krischan,	 Cajetan,	 Z w anziger , 	 Lud wig:	Ein neues Mittel zur Regulierung gechiebe-
führenden Flüsse .	Leibnitz	und	P ettau:	 Buchdruck er ei 	 Heinrich 	 Stiasn y ,	1900.
Mar k o- St öckl,	 E dith:	 Der	 st eiermär kische	 Landtag.	 V : 	Die Habsburger-monarchie, 
Band VII/2. Wien:	 V er lag 	 der 	 öst err eichisc hen 	 Ak ademie 	 der	 Wissenscha ft en, 	 2000,	 str . 	
1683–1718.
Melik,	V asilij: 	Volitve na Slovenskem. 	 Ljubljana: 	 Slo v ensk a	matica, 	1965.
P air huber , 	 Johann:	 Die Landesvertretung von Steiermark, III. Theil ,	 1872-1877. 
Gr az: 	 Le y k am-Josef sthal,	 1878.
P etrić,	 H rv oje, 	 Cik,	 Nik ola:	 Co ntributions	 t o	 the	 Kno w ledge 	 of	 the 	 Ri v er 	 Dr a v a 	
Flood	in	1827.	V : 	Ekonomska i ekohistorija 	17 	 (2021),	št .	1,	 str .	15–33.
W A S 	THE	“REGULA TION 	OF	THE	 DRA V A	RIVER	 A	VICTIM 
OF	SL O VENIAN 	OBS TR UCTION”?
THE	DRA V A	FL OODS	AND 	REGULA TION	 DO WNS TRE AM	OF	 MARIBOR	
AND 	PTUJ	BETWEEN	THE	 TURN	OF	THE	 CENTUR Y 	AND 	THE	 FIR S T	
W ORLD 	 W AR
The	 Dr a v a 	 Ri v er 	 do wnstr eam 	 of	 Maribor 	 and	 Ptuj	 w as	 not 	 sufficientl y	
r egulat ed 	 on	 the	 e v e 	 of	 W or ld 	 W ar	 I	 f or 	 the 	 local	 r esid ents	 t o	 li v e 	 peacefull y;	
inst ead,	 the y 	 had	 t o	 be	 on	 guar d	 in 	 case 	 the	 ri v er 	 o v erflo w ed. 	 The	 A ustrian	 (and	
Styrian	 pr o vincial) 	 go v ernment 	 had	 been 	 planning	 t o 	 r egulat e 	 the	 Dr a v a 	 fr om	
Maribor	 t o 	 Sr edišče	 ob 	 Dr a vi 	 since 	 the	 1880s, 	 but	 all 	 the 	 int erv entions 	 of 	 the	
dual	 monar ch y 	 ultimat el y 	 turned 	 out	 t o	 be	 somew hat	 mor e 	 thor oug h 	 maint e -
nance 	 w or k. 	 Ther e	 w as 	 al w a y s 	 a	 lack	 of	 mone y	 f or 	 additional 	 needs, 	 and	 the	
monar ch y 	 w as	e v entuall y	o v ertak en 	 b y	 the 	 First	W or ld 	 W ar .
This	 w as 	 also	 a 	 time	 of 	 str ained 	 national 	 r elations	 in 	 the	 monar ch y . 	 A t 	
the	 turn	 of 	 the	 century ,	 the 	 German 	 pr o vincial 	 assembl y	 majority 	 in 	 Gr az 	 tried	
t o	 use	 e v erything 	 possible 	 as	 a	 means	 of	 German- Slo v ene 	 political	 r eck oning. 	
Slo v enian	 deputies,	 w ho	 incr easing l y 	 e xploit ed 	 obstructions	 due	 t o	 the 	 f ailur e 	
t o	 meet	 their	 demands,	 w er e 	 accused 	 during	 the	 longest	 period	 of	 obstruction	
(1910–13)	 of 	 ha ving 	 pr e v ent ed 	 the	 adoption	 of	 the	 bu dget	 and,	 consequentl y , 	
the	implementation	of	ri v er	r egulations	 on	the	Dr a v a 	b y 	their	actions.
In	 an y 	 case,	 the	 r egulation	 of	 the	 Dr a v a 	 had	 been	 a	 subject 	 of	 debat e	 (in	
line	 with	 the	 modernization 	 of	 the	 stat e)	 e v er 	 since	 the	 r est or ation 	 of	 consti -
tutional	 lif e 	 in	 the	 monar ch y .	 Althoug h 	 certain	 ri v er ba nk 	 r epairs 	 had 	 alr ead y 	
been 	 carried	 out	 in	 the	 seco nd 	 half	 of	 the 	 century ,	 at	 the 	 beginning	 of	 the 	 1890s	
a	 special	 commission	 asses sed 	 that	 thor oug h 	 r egulat ion 	 w as	 necessary .	 The	
f our-y ear	 pr oject	 w orth	 120,000	 guldens	 mainl y	 en visaged	 pr ot ecti v e 	 w or k s 	
(str engthening 	 of	 embankm ents	 and 	 v arious	 h y dr auli c 	 structur es	 t o	 pr e v ent 	
floods)	 betw een	 Maribor	 and	 Ptuj	 and 	 belo w	 Ptuj. 	 The	 w or k s 	 beg an 	 in 	 F ebruary	
1892,	 but	 at 	 the	 end 	 of	 April	 the y	 had	 t o	 st op	 w or k 	 due	 t o	 hig h	 w at er . 	 The	 w or k s 	
w er e 	 ag ain 	 st opped	 b y	 a	 str onger 	 autumn	 flood,	 w hen	 the 	 w at er 	 in 	 Ptuj	 r eached	
SUMMAR Y

261
Letnik 47 (2024), št. 2
3.7	 met ers. 	 Th e	 Dr a v a 	 r egul ations 	 pr o v ed 	 t o	 be 	 quit e	 a 	 difficult 	 task,	 w hile	 most 	
of	 the	 w or k 	 w as 	 carried 	 out	 onl y	 aft er 	 this 	 flood.	 In 	 June	 1893, 	 the	 commission	
ag ain	 inspect ed 	 the	 ri v er 	 and	 the	 maint enance	 f acilities 	 (d y k es,	 barriers,	 et c.). 	
The y 	 confirme d 	 the 	 continuation 	 of	 the	 w or k, 	 but 	 at	 the	 same 	 time	 assessed 	
that 	 the	 part	 of	 the 	 ri v er 	 at	 Br eg	 pri	 Ptuju 	 and	 the 	 ar ea	 belo w	 Ptuj	 w er e 	 par -
ticular l y 	 pr oblematic. 	 A t	 the 	 end	 of 	 1893	 and	 in 	 the	 fir st	 half	 of 	 1894,	 se v er al 	
embankments	w er e 	r econstruct ed 	(impr o v ed).
In 	 January	 189 5,	 the	 pr o vincial 	 assembl y 	 appr o v ed 	 a	 new 	 f our-y ear 	 pr o -
ject . 	 In 	 the	 meantime, 	 se v er al 	 da y s 	 of	 r ain 	 at	 the	 end 	 of	 Oct ober	 and 	 the	 begin -
ning 	 of 	 No v ember 	 1895	 caused 	 the 	 Dr a v a 	 and	 its 	 tributaries	 t o	 o v erflo w 	 their	
bank s 	 ag ain, 	 se v er el y 	 damaging	 the 	 surr ounding	 ar ea.	 A t	 the	 end	 of 	 A ugust	
1896, 	 the	 w at er 	 le v el 	 in 	 Ptuj	 w as	 2.5	 met ers	 abo v e 	 normal. 	 A	 mor e	 serious 	 flood 	
also 	 aff ect ed 	 the	 ar ea 	 in	 mid -Oct ober 	 1896.	 In	 1896, 	 onl y	 a	 f ew	 pr ot ecti v e 	 w or k s 	
w er e	 carried	 out ,	 as	 the 	 w at er 	 le v el 	 made	 mor e	 s y st ematic 	 construction	 impos -
sible. 	 The	 f ollo wing 	 autumn 	 (mid-Oct ober 	 1897),	 a	 commission	 inspect ed	 the	
ri v er 	 and 	 f ound 	 that 	 not	 much 	 had	 been	 done,	 that	 man y 	 things 	 needed	 t o	 be 	
r epair ed, 	and	that	w or k 	had	not	e v en	begun	in	 man y	places.
In 	 June 	 1898,	 just	 w hen 	 the	 Dr a v a 	 had	 flooded	 ag ain	 and	 r eached	 3.5	
met ers	 abo v e 	 normal,	 a	 new 	 f our-y ear 	 pr oject 	 w as	 appr o v ed, 	 with	 the	 annual	
budget 	 incr eased 	 t o 	 50,000 	 guldens. 	 (100,000	 cr o wns). 	 F or 	 the	 new	 f our-y ear 	
period, 	 the	 Dr a v a 	 Ri v er 	 h y dr aulic 	 structur es	 w er e 	 complet el y 	 r e-planned. 	 As 	
the 	 main 	 means	 of	 flood	 pr e v ention, 	 the	 so-called	 pat ent	 dams 	 of 	 the 	 (Dr a v a) 	
engineers 	 Kajetan	 Krischan	 and 	 Lud wig 	 Z w anziger 	 w er e 	 off er ed 	 (fr ee 	 of	 char ge 	
t o	 begin	 with),	 w hich	 w er e 	 based	 on 	 a	 s y st em 	 of	 submer ged 	 cy linders	 (but	 the	
decision-mak ers 	 ultimat el y 	 did	 not 	 decide	 on	 them).	 In 	 addition 	 t o 	 r egular	
maint enance	 w or k, 	 the	 W at erw or k s 	 Office	 pr oduced	 se v er al 	 plans	 w orth	 a	 t otal	
of	 appr o x. 	 half 	 a	 million	 cr o wns. 	 Ho w e v er , 	 the 	 stat e	 and	 the	 r egion 	 w er e 	 unable	
t o	 mak e 	 such	 a	 financial 	 “bur den ” , 	 so	 the	 W at erw or k s 	 Office 	 stuck 	 t o	 its 	 r egular	
annual 	 budget	 (100,000	 cr o wns). 	 Due 	 t o	 the	 r ecent	 flood	 in 	 1898, 	 no	 concr et e 	
w or k 	 w as 	 start ed,	 as 	 the y	 had	 t o	 r epair	 the	 damage	 first .	 In	 1899, 	 t oo,	 it 	 w as	
mor e	 or	 less	 just 	 w or ds. 	 But 	 despit e	 the	 br eaking	 of 	 ice	 at	 the	 end	 of 	 December 	
1899, 	 w or k 	 on	 the 	 ri v er 	 onl y	 beg an	 at 	 the	 beginning	 of 	 1900,	 and	 se v er al 	 dams 	
w orth 	o v er	100,000	cr o wns	w er e 	built .
Mean w hile, 	 in	 the	 summer	 ( Jul y 	 1900), 	 floods	 thr eat ened 	 ag ain;	 f ortu -
nat el y	 f or 	 the 	 r esidents	 along	 the	 Dr a v a, 	 the 	 latt er 	 flooded 	 less	 and 	 w as	 not 	
so 	 destructi v e. 	 But 	 bar el y 	 a	 y ear 	 lat er	 (end	 of 	 June	 19 01),	 the	 Dr a v a 	 r a v aged 	
ag ain	 and 	 r ose 	 almost	 3	 met ers	 abo v e 	 normal	 w at er 	 le v els 	 in 	 Ptuj.	 The	 T yr olean 	
and	 Carinthian 	 r ain 	 filled 	 the	 ri v er bed, 	 carrying	 mat erial 	 with 	 it 	 and	 destr o y -
ing 	 e v erything 	 in	 its	 path. 	 In	 Sept ember 	 1901, 	 the	 ar ea 	 w as	 thr eat ened 	 ag ain; 	
se v er al 	 da y s 	 of	 r ain 	 caused 	 floods 	 in	 the	 Dr a v a ’s 	 tributa ries	 (Gr ajena, 	 Dr a vinja, 	
R ogoznica), 	 w hile 	 the 	 Dr a v a 	 mir aculousl y 	 did	 not	 cause 	 t oo	 man y 	 pr oblems	 (in 	
1901, 	 ar ound 	 100,000	 cr o wns 	 w er e 	 spent 	 on	 floods 	 alone).	 The 	 f ollo wing 	 y ear	
(summer), 	 the	 Dr a v a 	 also	 se v er el y 	 thr eat ened 	 the	 ar eas	 do wnstr eam 	 of 	 Ptuj.	
Ne v ertheless,	 b y	 the	 end	 of	 1902,	 se v er al 	 w or k s 	 had 	 been	 carried	 out ,	 and	 the	
f ollo wing 	 y ear 	 r econstruction 	 w or k s 	 w er e 	 carried	 out 	 betw een	 P obr ežje 	 pri 	
Mariboru	 and	Pušenci 	w orth 	appr o x.	100,000 	 cr o wns.
But	 in	 mid- Sept ember 	 (14th	 and	 15th)	 1903,	 the	 Dr a v a 	 ag ain	 did	 not 	
spar e 	 the	 locals. 	 As	 usual,	 catastr ophic 	 conditions	 w er e 	 alr ead y 	 r ecor ded 	 in	 its 	
upper 	 r eaches . 	 In	 Maribor	 and	 Ptuj,	 people	 w er e 	 f earing 	 the	 w orst . 	 In 	 the	 lar g -
est	 city	 in	 Lo w er 	 Styria, 	 the 	 bridge	 betw een	 K or ošk o 	 pr edmestje	 and	 the 	 w or k -
shops 	 of 	 the	 Southern	 R ail w a y 	 collapsed. 	 The 	 dirty 	 w at er 	 r ose	 all 	 morning 	 on 	
the 	 first	 da y 	 (Sept ember	 14th),	 carrying 	 with	 it	 all	 the	 mat erial	 it	 pick ed	 up 	 on	
its 	 w a y . 	 The	 ne xt	 da y , 	 the	 w at er 	 le v el 	 w as	 alr ead y 	 4.2	 met ers 	 abo v e 	 normal; 	 it	
flooded 	 the	 lo w er 	 parts 	 of	 the 	 city 	 (Lent), 	 w her e 	 r esiden ts 	 had 	 t o	 abandon	 their	
homes. 	 In 	 Maribor ,	 betw een 	 16	 and	 18	 people	 ar e	 said 	 t o	 ha v e 	 dr o wned. 	 Similar 	
conditions	 pr e v ailed 	 in	 Ptuj 	 and	 its 	 surr oundings.	 In	 the	 autumn 	 of 	 the	 f ollo w -

262
Filip	Č uček: 	Ali 	je	 bila	 »r egulacija	 Dr a v e	 žrt e v 	slo v ensk e	obstruk cije«?,	str .	247–262
Članki in razprave || Articles and Discussions
ing	 y ear , 	 the	 Dr a v a 	 thr eat ened 	 ag ain.	 In	 Oct ober	 1904, 	 the	 Dr a v a, 	 especiall y	 in 	
its	lo w er 	r eaches, 	 o v erflo w ed 	se v er al 	 times 	and 	 caused 	 a	 lot	 of 	damage.	The	 ar -
eas	 Dr a v sk o 	 polje 	 and	 Ptujsk o	 polje	 f aced 	 difficult 	 condi tions	 thr oug hout , 	 w hile	
the	population	li v ed 	 in 	consider able 	f ear 	of	 the 	 unrul y	ri v er	fr om 	y ear	 t o 	 y ear .
In	 the	 f ollo wing 	 y ears,	 des pit e 	 calls	 f or 	 s y st ematic 	 r egulation	 betw een	
Maribor	 and 	 Sr edišče,	 mer el y 	 maint enance	 w or k 	 f ollo w ed. 	 Mean w hile, 	 in 	
1907 	 and	 190 8,	 it	 flooded	 ag ain	 consider abl y . 	 Althoug h	 the 	 pr o vincial 	 assem -
bl y 	 passed	 a	 la w	 in	 Sept ember 	 1909	 r eg ar ding 	 the	 s y st ematic 	 r egulation	 of	 the	
Dr a v a, 	 “w orth ” 	 almost	 12 	 million	 cr o wns, 	 the 	 much-needed	 r est or ation 	 w as 	 de -
la y ed.	 In 	 the	 y ears	 bef or e 	 (and 	 during) 	 the	 w ar , 	 onl y 	 maint enance	 w or k 	 w as	
carried	 out	 t o	 sol v e 	 curr ent	 pr oblems.	 The 	 collapse	 of	 the 	 monar ch y , 	 of	 course,	
int errupt ed 	the	plans.