-fosamctna Številka 30 vinarjev.
' Štev. 95.
V LMani, v Eetrtetc dne 8. mala im
Leto L
tt M« , K GO-—, za pol lata . K M’-—, eotrt tata. „ 13.—. „ en masac . 5'—^ ta vpravnlStve: Kopitsrl«« aHca ita». i. Teleton ita*. 50.	■
NEODVISEN DNEVNIK
liueratl: Eaaststora HttooU (72m Knin blM visoka a« n|a prastari za enkrat pa I Ut -Paslaaa: Enojtolpna pattorata K V—. — tabaja «a» ten. iniemli nedelj* la praznike. ob X. ari papaMa«
Važna seia narodnega predstavništva.
«*	j	.	.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
Ljubljana, 8. maja. Predsedstvo na-foclnoRa predstavništva je nujno pohvalo vso poslance, iz Slovenije, naj ta-
koj priclejb v Ootgrad zaradi važne se-fc. ki Se vrši v petekr dne 9, maja. ... -
Bratovska pomoč.
Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnegu vira; V bojih na koroški mej’ So Se zlasti odlikovale tudi hrvatske toe. Hrvalski jtuiaki šo se dtžall kakor levi in se niso umaknili, dasl so ogrom-^ Premoči siali uasrpoit. Za naš Koro-prelivajo kd vsa tri plemena naše*
ga naroda. Treba Je priznati, da so vse hrvatske in srbske formacije storile v polni meri svojo dolžnost. Veljko bolj je obsojanja vredna med slovenskimi vojaki širjena agitacija, ki j|e povzročila nevredno obnašanje naših vojakov.
• t- ■ i
ttanik® prodiranj® ista/im
. ■ - Ljubljanski dopisni urad, poroča (z uradnega viraj Danes se je po mestu razširila vest, da so Nemci zasedli . Sloveaji Gradec. Ta vest je, kakor mnogotere druge, popolnoma izmišljena. V Slovencem Gradcu je naš polk, ki je zavzel postojanke ob koroški meji. Nemci te meje sploh niso prestopili.
LDU Celovec, 7. maja. (DunKU) Tiskovni urad koroškega deželnega odčara poroča dne G. maja ob 0. uri zveč.:' vb južni železnici je .'.zaseden Gušlajn.
Situacijsko poročilo dne 7. maja ob t Uri zjutraj:	Položaj neizpromonjon.
Ljubljanski dopisni urad poroča iz ^dnega vira: Danes ob 15, je nemško-i^rijski državni tajnik r.a vojsko dr. ^^utscli poseti) predstavitelja kraljevine, p °v! Hrvatov in Slovencev na Dunaju, j °Sa^nika in mu ponudil, da bi se v Ce-f5fVcu začela pogajanju radi premirja in ‘ rc>v^otnc demarkacijske črte na Koro-
škem.' Poslanik Pogačnik je ponudbo poslal osrednji vladi.	•
LDU Dunaj, 6. maja. (DunKU). Načelnik italijanske komisije za nadziranje premirja na Dunaju, general Segre je obiskat danes državnega tajnika za vojaške posle, Deutscha, in protestiral proti prekoračenju demarkacijske črte, ki so ga zagrešili nemško-avstrijski oddelki na Koroškem. Državni tajnik je odgovoril, da so vojaško akcijo na Koroškem, katero je izvršila deželna vlada s prebivalstvom, izsilili Jugoslovani s svojim neupravičenim napadom. Dasiravno je bil namen teh vojaških ukrepov izključno le obramba jugoslovanskega napada, je nastala vendar tekom vojaških operacij iz taktičnih razlogov potreba, da se demarkacijska črta na več ni#dtih prekorači. Nemško-avstrijska vlada je že izdala povelje, da se daljnje prodiranje nemudoma ustavi iiv je poslala v tem zmislu tudi najstrožja navodila v Celovec,
Maršal Foch proti podpisu mirovne pogodbe.
LDU Paru, 6. maja- (Dun..KUj V da- J javil, da Franciji priznano varstvo vojaki! Plenarni seji mirovne konference. I škega stališča, ni zadostno. Pq njegovem ’tjer. je bila Ualija zastopaj SO narediti	sc mirovna po-
^^fcpniki nekaterih držav pripombe k a*!-'godba »c ti podmsjda.)^agia5ai- je potre-PPgodbi vendar niso stavili pr^ ,hp. d* Jtemt;ozt obtfrže, i%stišča ob Renu, ^žkov. Maršal Foch je i<ncl govor in iz- !  ... .............. ,
Mirovni pogoji Nemčiji.
Včeraj so izročili nemškim zasto(K nikom mirovne pogoje entente. Nemčija ||>q . poskušala te pogoje spremeniti. Ublažili, todH bistveno predrugačiti jih ne bo mogla. Kad a ali nerada bo mo« rala podpisati listino, katera jo obsoja v strogo kazen za gorjč vojske, ki jo ja izzvala.
Ponos Nemčije, njena moč, na kan tero se je edino in brezpogojno zana-> šala, krasna nemška armada jo obso« jena na smrt. -število vojakov bo..mo* rala -skrčiti na mero, ki je potrebna za vzdrževanje miru v državi, splošno vojno dolžnost bo morala odpravltL Svoje vojno brodovje bo. morala spre« meniti v trgovske ladje. Svoje podinor« nike, s katerimi je upala zmagati, bo uničila. Svoje utrdbe ob Renu ln na Helgolandu bo morala porušiti. Nemčija pojde iz Pariza razorožona domov.
Nemčija. pojde iz Pariza ojplenjena domov.: Sfcozi . desetletja- je z največjo skrbjo gojila svoje prekmorske nkselbi-* ne, ker je videla v njih vir SVojega bogastva, poroštvo svoje gospodarske' moči. v bodočnosti. Teh naselbin nima več; vzeli so jih jim. Nemčija je med vojno oplenila ,Srbijo, Belgijo; Francijo in vsako deželo, kamor je prišla njena armada. Za vse to bo do zadnjega viri a rja morala plačati odškodnina. To “bo breme, ki jo bo težilo dolga, desetletja.
Potem, ko je že bila jzguirila vse na-de na zmago, je Nemčija še vedno upa^ la, da .ohrani vsaj,svojo predvojne meje nedotaknjene. To je smatrala za zadevo svoje ča,-;tj. Boj je bil brezuspešen, strašne žrtve zastonj; mirovna pogodba odstopa Al.zac.ijo-Loreno Franciji. Nemčija" gre iz Pariza ponižana: Alzacija-Lore-ria, za katero so umirali toliki nemški bataljoni, katero je morala celo Avstrija braniti s krvjo svojih podložnikov, je zgubljena.
Razen teh najvažnejših določb obsega mirovna pogodba Še mnogo točk, temeljito premišljenih, da Nemčiji zvežejo roke; K;^dar. nemšld odposlanci pod-pišejo to listino, bo končano najstrašnejše, a Uidi na.ibo»j končno poglavje v Zgodovini-i^emčije in Evrope
Gospodarsko zaprtje Nemčije.
LDU. Pariz, 7. maja. (DKU.) »Agente Havas« i)oroča: V včerajšnji seji najvišjega gospodarskega sveta je predsednik lord Cecil presojal odredbe glede gospodarstvenega zaprtja Nemčije za primer, ako bi se nemška delegacija branila podpisati mirovne prelimina-cije. Po nasvetu finančne komisije je sklenil svet, dovoliti te-le olajftave: Odpravijo se »Črni imeniki«, kolikor jih Se
Otok Brač Wi!$onu.
LDU, Split, 6. maja. (DDU.) Braške občine so kar najodločnejše protestirale proti pozdravu z italijanskega Brača, ki je bil prečitan v italijanski zbornici dne
29. aprila. Čim jc dospela ta vest na Brač, «o se sestali vsi braški občinski sveti k izrednim sejam in odposlali predsedniku iWilsonu nastopno brzojavko: »V imenu 7*8e občine, ki je popolnoma jugoslovanska, izjavljamo, da smo z vso dušo proti nezakonitim in nepravičnim italijanskim aspiracijam po naši ožji domovini Dalmaciji. V današnji izredni seji protestuje ta občinski svet najsvečanejše in najodločneje proti brzojavki na rimski parlament z dne 29, aprila, ki hoče oskruniti narodni značaj otoka Brača, in prosi Vaše Blagorodje, da izvolite nadalje z dosedanjim ognjem in priznano pravičnostjo, ki je zadimila vse poštene ljudi, delovati za našo sveio stvar, za kar se Vam naš narod vnaprej zahvaljuje.«
Dogodki v Splitu.
LDU. Split, 6, maja, (DDU.) Rimska j>Epoca« z dne 3. t. m, prinaša nastopno brzojavko iz Šibenika: Hrvatska začasna vlada v Splitu je proglasila nad Splitom obsedno stanje. Pričakujejo velikih dogodkov in socialnega značaja. Že se pripravljajo proskripcijske liste in internacije proti Italijanom, ki so povzročili italijansko aneksijo Splita. — Zanimivo je, da je bila poslana ta brzojavka iz Šibenika dne
30. aprila ponoči, to se pravi, da so Ita-Ejani v Šibeniku vedeli, da se pripravljajo ,v Splitu važni dogodki narodnega in socialnega značaja. Ali ni to značilno?
LDU. Split, 6. maja. (DDU.) Sinoči so H vršile pri nekaterih socialistih hišne preiskave, nakar sta bila dva socialista Mretovana.	.
LDU. Split, 6. maja, (DDU.) Izjemne policijske odredbe, ki so bile vpeljane pro-Žle dni, so bile včeraj razveljavljene, V jnestu vlada mir in red.
Mažarske nakane.
LDU Dunaj, 7. maja, (ČTU) Madjarski lastniki, ki so jih zadržali na kolodvoru v Brucku, kamor so z Dunaja dospeli na avtomobilih, so nameravali zasesti kofcdvor » Brucku, da imajo to važno točko v svpjih rokah. Nekaj teh častnikov — vseh je bilo
—	so zadržali v Brucku, ostali pa so piorali dati svojo častno besedo, da se vr-
ni izginilo. Nevtralci smejo dovoliti Nemčiji vse kredite. Nemške terjatve naj se oproste ga izplačanje uvoza. Dohodki nemškega izvoza na j se uporabijo za plač a nje nemškega uvoza. Sme se datt tudi dovoljenje za izvoz zlata. Sklepi naj se oddajo pristojnim finančnim komisijam. Svet je iznova prere-šetaval vprašanje plovstva na Donavi. Postavi naj se pod njegovo oblast.
nejo na Dunaj. Danes popoldne so dospeli na Dunaj, kjer so jih zaslišali pri redarskem poveljništvu. Nemško-avstrijska oblast je izvedela, da so isti puč nameravali tudi na obmejno postojanko Sauerbrunn, Vse straže ob meji proti Ogrski so ojačili.
Ogrski Nemci prosijo pomoči.
LDU. Dunaj, 7, maja, (ČTU.; Danes se je zglasilo v parlamentu zapadno ogrsko odposlanstvo, ki mu je načeloval zastopnik zapadne Ogrske na mirovni konferenci, Beer, in je razpravljalo z državnim kanclerjem dr, Rennerjem ter z voditelji strank. Delegacija je izročila spomenico, v kateri prosijo za pomoč zapadni Ogrski. Spomenica navaja, da so meščani, kmetje in delavci za brezpogojno zvezo z Nemško Avstrijo in da prosijo nemško-avstrij-sko vlado za nujno pomoč, ker ogroža ba > je ogrska strahovlada nemško zapadno Ogrsko,
Državno posojilo.
LDU. Belgrad, 7. maja. Finančni minister je podaljšal rok za podpisovanje 4 % državnega posojila do 20. maja t. 1.
Sšemška Avstrija in mir.
LDU. Curih, 7. maja. (ČTU.) Kakor poroča »Zurcher Volkszeitung« iz ltima, se trdi v tamošnjih političnih krogih, da se med vzroki vrnitve Orlanda in Sonnina v Pariz nahaja predvsem nujno posvetovanje o združitvi Nemške Avstrije z Nemčijo.
LDU. Dunaj, 7. maja. (ČTU.) Odsek narodne skupščine je danes ugotovil smernice za nemško - avstrijsko mirovno delegacijo ter naprosil predsednika Seitza, da stopi kot vodja na čelo te delegacije.
Nemiri v Lizboni.
LDU. Ženeva, 7, maja. (ČTU.) Agen-zia Radio javlja iz Lizbone; Tu vlada zopet napetost. Ječe so zapalili. Vlada je zaprla vse vojašnice in konsignirala čete,
«
Zvišanje poštnih pristojbin na Češkem.
7
LDU. Pragar 7, maja, (ČTU.) Uradno se poroča, da sc poštne pristojbine s 15. majem baje zvijajo povprečno za 20 do
50 odstotkov. Nekatere pristojbine sa ostale neizpremenjene, druge, ki *e med vojno sploh niso povišale, se pa povišajo za 100 odstotkov. Navadna pisma do 20 g« se bodo frankovala s 25 vinarji, navadne dopisnic«? pa s 15 vinarji.
Pogreb ministra Stepanika.
LDU, Praga, 7, maja, (ČTU,) Pogreti vojnega ministra Štefanika bo v soboto ob 2. uri popoldne,
LDU, Praga, 7. maja. (ČTU.) Vrhovni poveljnik italijanskih čet general Diaz je povodom tragične smrti čehoslovaškeg* vojnega ministra generala Štefanika po* slal predsedniku dr. Masaryku brzojavk#* v kateri mu v imenu italijanske vojske it* raža svoje globoko sožalje. Predsednik d*V Masaryk se je generalu Diazu prisrčno zahvalil in v svojem odgovoru povdarjal* da je bil vojni minister Štefanik pooseb* Ijena ententa.
Iz pokrajine.
k Vpoklicani in nibovi svojci. Iz P^4 zadetih krogov smo prejeli: Letniki 1890-^* 1894 so vpoklicani h šesttedenskim or-oi* nim vajam. Vprašanje pa je, kako se boa0 teh šest tednov preživljale njihove žene otroci. Nujno jc potrebno, da vlada takoj vse potrebno ukrene, da dobe žene j* otroci vpoklicanih takoj prehranjevalni p**” spevek in izda naredbo, da se morajo vp^1 klicani po končani orožni vaji brez nadalj' nega zopet sprejeti v sedanjo službo, kaj« koliko jih je, ki so le s težavo dobili slu®* bo in sedaj naj bodo vrženi na cesto. 'i k Koncert za Bled, njega prerojenje in povzdigo, prirede blejske dame in gospod-*
a v nedeljo dne 11, majnika. Dvoran3* ejski dom. 1.) H, W, Petrie Martell: M o*'
! narjeva usoda, fantazija za gosli in klavir*
2,) Grieg: Dih pomladi. Brahms: Podoknic** Sopran. 3.) Čehov: »Snubač«, enodejank*«
4.) Smetana: Sekstet iz »Prodane neveste**
5.) Lisinski: Venec slovenskih napevov ** dve gosli, klavir, 6.) »Kofetarice«, pe*®, igra, 5 dam. Vstopnice v društveni pisar^ (poleg pošte), zvečer pri blagajni, Sede*4 5, 4, in 3 krone, stojišča 2 K. Preplačil* sprejme odbor društva za tujski promet.
k Nova slovenska notarska pisarna * Mariboru, — Za namestnika odslovljene^® drja, H. Wiesthalerja je imenovalo okrož1^ sodišče notarskega kandidata Franjo K«1* šperja. —
k Vprašanje povratka naših izšel]«* cev. Belgrajski listi poročajo: V delokro* agrarne reforme spada tudi vprašanje tranje kolonizacije, repatriiranja naših seljencev v Ameriki in drugih dežela^ ** sploh preseljenje Srbov, Hrvatov in Slov*‘ ' cev, ki žive v drugih državah. Za to sc D ustanovil poseben urad, ki bo pod nadz° stvom ministra za socialno politiko,
k Za uradnike po ministrstvih, *Ep°J ha« poroča: Vsi uradniki iz onih kraje SHS, ki so spadali prej pod Avstro-Ug sko in so začasno v službi v pot !'m®z , ministrstvih, bodo dobivali dnevno dok a ; , in sicer višji po 30 dinarjev, nižji P° 21* narjev poleg svojih rednih dohodkov.
k Društvo davčnih izterjevalcev
fl&znanja, da znaša članarina za četrt leta 3 K in za celo leto 12 K, ki naj se v naprej pošilja tovarišu Ant, Grzinčič v Kamniku, Od te članarine plačuje društvo tudi osrednjemu društvu v Ljubljani po 20 vin. od člana na mesec. Nujno je potrebno, da pristopijo k društvu vgi tovariši širom slovenske doiuo-vine in da redno plačujejo članarino, kaJti le z. združenimi močmi si bo mogoče pomagati in zagotoviti boljšo bodočnost. Naj ne bo tovariša — trota v tc*n stanu, ki je bi! do sedaj najhuje 2®Postavljon med državnimi uslužbenci Nikakor se ne more več mirno trpe-"» da bi le nekateri delali za izboljšanje, drugi pa da bi brez vsakega truda brez vseh denarnih prispevkov izkoriščali njih pridobitve! V zadnjem času je imelo društvo mnogo stroškov s spomenico in z drugimi slanovskimi pod-Jetji. Zato se prosi, da vsak član po Možnosti pošlje blagajniku Grzinčiču se kak poseben prispevek. Dela se tudi za vpokojence.
k Prememba posesti.. Pivovarno v Lescah je kupil g. Mirko Korenčan ml. iz Vrhnike za 95.000 K.
k O poslovanju antantne komisije za polne liste, O poslovanju antantne komisije za potne liste v okupirano ozemlje »am prihajajo iz raznih strani številne Pritožbe, Zelo značilen je nastopni pri-Jher: Gospodična Z. K., učiteljica v Trstu, j® morala o Božiču leta 1918. zaradi rod-mskih razmer odpotovati domov v Ljub-,}ano.' Ker je bila preverjena, da se vrne ^kratkem v Trst, je pustila tam vse svoje jdvari, med drugim kajpada tudi svoje do-kazilne papirje. Ko pa se je po Novem i*tu hotela vrniti v Trst, ji to ni bilo več Mogoče, ker je bila meja zaprta. Vložila j® v Ljubljani pri italijanskem zastopništvu prošnjo za potno dovoljenje in svojo prošnjo ponovila v aprilu. Šele konec aprila je dobila odgovor, da ji italijansko zastopništvo ne more dovoliti povratka v Trst, ker je v Trstu delovala v protiitalijanskem zmislu. (Gospodična je namreč službovala slovenski Ciril-Metodovi šoli v Trstu.) Ker so v Trstu ostali tudi vsi njeni dokazni papirji in ker zaradi tega ne more nastopiti nobene nove službe, je gospo-jhčna Z, K. pri antantni komisiji za potne «ste v Ljubljani vnovič zaprosila za potno dovoljenje. Odgovora pa doslej, čeprav so Ze pretekli tedni, ni prejela nobenega. Zdi da ji komisija odreče potno dovoljenje, e®prav ji ne more očitati ničesar drugega, ®elfo to, da je poučevala na slovenskem
aavodu.
_ k Naseljevanje Židov v Jugoslaviji.
paradna Politika« piše med drugim: J"ihb potnim težkočam, o katerih se to-“ko jadikuje po časopisju, dobiva naša Mlada država vsak dan neštete nepozva-goste, ki nas ne nameravajo več osta-Vlb. Lahko jih je spoznati, To so naši republikanski sosedi, mažarslri poljski Židi, jri si hočejo nabrati pri našem seljaku to, ?*r jim je vzela mažarska komuna. To je ^{proces, ki se je ponavljal za pogromov p Rusiji in Poljski, ko so poplavljali židt ”°ljsko in Galicijo in ko se oblasti za to
niso niti zmenile. Pa ne prihajajo oni, ki bi zbirali po vaseh cunje in kosti, pač pa gospodje kapitalisti, ki nas bodo izkoriščati na veliko, a naša najvišja gospoda jim še pomaga, Mi pa smo, kakor da bi pozabili na pijavke, ki so izravnali naše šume z zemljo, kakor da bi se ne spominjali njihovega semčnega dela, ki ga je podpirala avstro-ogrska oblast. Vsa ona peštanska in mažarska podjetja, ki so prej odkrito delovala pod mažarskimi in švab-skimi naslovi in mažarskim kapitalom, so prenesla svoja središča semkaj, zamazala oblastim oči, protokolirala se in nadaljujejo svoj posel do našega popolnega uničenja, Ali ne moremo sami ničesar brez tujcev? Kje so naši denarni zavodi, ki toliko naglašajo syoj patriotizem, kje so kapitalisti, ki puščajo, da požira milijone letnega dobička tujec, in sicer, kar je najslabše, naš največji narodni neprijatelj? Trobijo z njimi v isti rog in pomagajo širiti tako tujinstvo, kakor da bi še vedno pričakovali redov in plemiških naslovov z Dunaja in Pešte, Pomagajo jim pri vseh transakcijah in načinih, da se morejo ti tujci pretvoriti v najčistejše Jugoslovane in državljane SHS, Naše oblasti bi morale rigoroznejc postopati pri podeljevanju državljanstva. Zagreb je že degradiran na malo Pešto in ako bo šlo tako naprej, bo za nekaj let naše balkansko kraljestvo kmalu podobno mažarski republiki, tej zavetnici židovskih špekulantov. Ako se ne zavemo v pravem času, bo katastrofa 1 neizogibna,
I k Neprostovoljni uredniški dovtipi, j Zagrebški »Zabavnik« prinaša sledečo no-; tico: »Našim čilateljem, Z zadnjo številko smo prenehali pretiskovati romad »Gričke vještice« in tb poglavitno radi tega, ker bi moral ta roman izhajati v našem listu celi dve leti, če bi ga hoteli priobčiti v celoti. Popolnoma razumljivo je, da bi čitatelj na koncu romana pozabil na njegov zeče-tek .,, Mej tem pa čitatelji »Gričke vještice« ne bodo nič prikrajšani, ker bo kmalu cel roman izšel v knjigi, pa ga bo vsakdo, ki ga želi imeti v celoti, mogel nabaviti in mu ne bo treba čakati dve leti.«
k Prevoz blaga. Glasom obvestila centralne uprave za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu c, br, 839, je prevoz (transit) blaga skozi ozemlje Nemške Avstrije in čehoslovaške republike prost in ni treba strankam pri čehoslova-ških oziroma nemško-avstrijskih oblasteh vlagati nikakih tozadevnih prošenj več, k Srbski železničarji pfoti tujim elementom na železnicah. Zveza srbskih železničarjev je imela 6, t. m. v Belgradu svojo skupščino, na kateri je bilo sklenjeno, naj se poveri vlada, da naj reši železničarsko vprašanje na popolnoma narodni podlagi, t. j. da naj se čimprej odstranijo tuji elementi, ki so zaposleni na naših železnicah.	s	>
k Prepovedan socialistični list v Os-jeku. Izdajanje socialističnih listov »Rad-ničke Novine« in »Socijalista« v Osjeku so oblasti prepovedale, Ta prepoved je v zvezi z zadnjimi dogodki v Osjeku, ki so dovedli do splošne stavke.
k Tatvine na železnicah. Zagrebški listi poročajo: Tatvine na železnicah se
nadaljujejo, da je sramota. Najnovejša iz« najdba vlomilcev in tatov je, da cele vlake ali večje število vagonov priklopijo lokomotivi, peljejo vlak izven postaje ter ga v miru oplenijo. Tako so nedavno v Zagre« bu na južnem kolodvoru ukradli 5000 kg sladkorja, tako se premikajo vagoni na progi v Maksimir ter oplenijo zunaj postaje, V noči od ponedeljka na torek so na zagrebškem južnem kolodvoru ukradli it-nekega vagona pohištvo, ki je bilo pripravljeno za transport. Kako more biti nadzorstvo, ako se na postaji velikega mesta odnaša pohištvo, ki vendar ni malenkostna stvar!
k Srbska banka ▼ Zagrebu bo povišala svojo glavnico od 12,750,000 K na 25,500.000 K
k Proti italijanskemu nasilju. V Za. grebu je podpisalo 300 beguncev iz zase*, denega ozemlja, protest proti italijanskemu nasilju, naslovljen na ves kulturni svet,
V	protestu zahtevajo begunci, da mora prenehati oblast italijanskega terorja, dokler traja provizorij, da se naj povrnejo deportirani ljudje v svoje domove in da se naj ozemlje, ki so ga zasedli Italijani, postavi pod nadzorstvo interalirane komisije.
Sz Uubliasie.
1 Ljudski oder v Ljubljani uprizori v, nedeljo 11. t. m, ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu tridejansko Blumen-Kadelbur« govo veseloigro: »Pri belem konjičku.
Vstopnice se dobe od petka dalje, Tj predprodaji v jugoslovanski knjigarni (katoliški bukvami), v nedeljo dopoldne v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu ia 1 uro pred predstavo pri blagajni.
,1 Zveza trgovskih nastavljencev poziva vse člane in članice, da se zanesljivo udeleže članskega sestanka v četrtek, dne 8. maja, ob pol 20, uri v restavraciji Narodnega doma. Vaša dolžnost je, da se sestanka v polnem številu udeležite!
1 Za cvetlični dan v korist slovenskih akademikov so danes pokroviteljice, ki so članice Slovenske ženske zveze, darovale 3160 K. Od večjih prispevkov je omeniti še Zadružna zveza s 1000 K in za Kino Ideal g. Rudolf Kokalj 1000 K.
1 K stanovanjski bedi. Merodajne faktorje opozarjamo na graščino na Fužinah. Tam so velikanske sobane, krasen, senčnat park in vse to poseduje in uporablja, ena sama družina — konzul Baumgartner, Od tam do tramvaja je 25 minut, Z ozirom na bližino, zdravo lego in velike prostore bi se tam prav lahko ustanovil kak dobrodelen zavod, n, pr. za invalide, za slepce, za zapuščeno mladino ali kaj enakega. Hkrati opozarjamo tudi na bivše Češkovo posestvo v Hrušici, kjer je bila preje tovarna za bato, To posestvo z vilo vred ima sedaj trgovec Drofenik. Ta gospod ima svoje stanovanje v Ljubljani in tudi uporablja vilo edino zase in svojo malo družino. Ali bi se mu ne moglo odpovedati ali vila ali pa stanovanje v Ljubljani in tara nastaniti družine, ki sploh nimajo stanovanja.
1 Električni tok za Ljubljano in oko. lico. Pričakovati je, da bodo v doglednem
iasti na razpolago v Ljubljani in okolici poljubne množine električnega toka, katere-ga bo mogoče oddajati po razmeroma nizkih cenah. Ljubljanski konsumni okoliš bo telo velik ter bo obsegal najbržc vse večje kraje ljubljanskega okrajnega glavarstva, Ža izmero daljnovodov in drugih električnih naprav je treba ugotoviti sedanjo potrebo in bodoči konsum električnega toka v Ljubljani in okolici. V to svrho se vabijo zlasti industrijalci, obrtniki in druga podjetja, da tekom 8 dni pismeno prijavijo ravnateljstvu mestne elektrarne ljubljanske, koliko konjskih sil in koliko razsvetljave bi rabili tekom prvih par let ter koliko po preteku kakih 5 let,
l Kapetan dr. Pivko se je včeraj vrnil iz Italije preko Črne gore v domovino. Danes odpotuje na Češko po svojo 'družino, ki je ob času preganjanja bežala iz Maribora na Češko.
1 Požar na ljubljanskem Gradu. Danes ponoči je nastal požar v stari jsmodnišnici na ljubljanskem Gradu. Med eno in drugo uro so zbudili neka-ttere zaspance streli pušk iz okolice Grada, kmalu nato pa je izbruhnil požar v smod hišnici. Kolikor je znano, je bilo v smodnišnici shranjenih 15 sodov bencina. Požar je bil velik in je popolnoma v pepeli), streho poslopja. Med ognjem je nastala tudi mala eksplozija, ki jo je pa malokdo ču, ter je bilo slišati 'frčanje predmetov po zraku. Kako je nastal požar, ni znano, gotovo pa je, da sam od sebe ni mogel izbruhniti. Nekateri sodijo, da so zlikovci hoteli krasti jbencin, pa se jim je zgodila nesreča. Mogoče pa je tudi, da so ga povzročili gotovi elementi z namenom. Nesreče ni bilo nobene. Baje so se okoli 11. ure ponoči klatili okoli smodnišnice ljudje, ki So streljali iz revolverjev. Mogoče je, da fio ti povzročitelji ognja. Gasiti ni bilo Jhogoče. Požar in streljanje straž, ki so oddajale alarmne strele, je malce razburilo tiste maloštevilne Ljubljančane, iki ob tej uri še niso spali. Ogenj je daleč razsvetljeval Ljubljano, ki je imela po dolgem času zopet enkrat svetlo luč ponoči.
1 Za vojne ujetnike je daroval gosp. Oroslav Dolenec mesto venca na grob umrle gospe dr. Oražnove 50 K.
1	Občni zbor podpornega in pravovar-■tvenega društva državnih uslužbencev za j Slovenijo v Ljubljani, V nedeljo, dne 4. anajnika 1918 se je vršil v Mestnem dom«
iv	Ljubljani pri obili udeležbi članstva oblini zbor gorej imenovanega društva. Predsednik Zorko otvori ob 15. in pol uri zborovanje s pozdravom tovarišev in poda Splošen pregled o društvenem delovanju !0d zadnjega občnega zbora leta 1915. .Tajnik Hubšer poroča o administrativnem jposlovanju in da je moralo društvo za časa vojne le v skromnem obsegu svoje cilje pospeševati, da je došlo v zadnjem času i!6 pismenih vlog in da so vse rešene. Nadalje poroča, da doslej še noben član dru-itva ni umrl in da šteje danes društvo 204 člane. Namesto opravičenega, blagajnika 'Jermana poda namestnik Čuden sledeče blagajniško poročilo: prejemki 570 K, izdatki 70 K, ostanek imetja torej 500 K.
Računski preglednik Pirman je našel vse račune in knjige v najlepšem redu. Društvena pravila se v dveh točkah nekaj dopolnijo. Posmrtni prispevek za umrlim članom se določi na 200 K. Članarina se zviša 1 K mesečno s 1. julijem, V odbor so se izvolili sledeči funkcijonarji: Karel Zorko kot predsednik, Avgust Jeršek kot njegov namestnik, Ivan Hubšer za tajnika, Ignacij Pučko za namestnika, Anton Schvveiger za blagajnika, Anton Čuden za namestnika, nadalje odborniki: Karel Jeglič, Miha Kosmač, Edvard Gregorič, Rudolf Lukeš, Fran Gaberšek in Jakob Brenčič. Za računskega preglednika sta bila izvoljena: Karel Pirman in Jernej Milavec. Ko so sc končno določili mesečni sestanki vsako prvo soboto in v zimskem času prvo nedeljo v mesecu, zaključi predsednik Zorko zborovanje.
1 Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 27, aprila do 3. maja 1919. Število novorojencev 13, umrlih 23, od umrlih je 20 domačinov in 3 tujci. Umrlo je za jetiko 4 (1 tujec), vsled mrtvouda 3, nezgode 1, samomora 2, za različnimi boleznimi 10, bil zadušen (aelo-mor) 1, za pljučnico 2. Za infekcioznimi boleznimi sp oboleli in sicer; za osepnicami
2	(1 domačin in 1 tujec), za Škrlatico 1 domačin, za malarijo 4 tujci in 1 vojak,
1 Našla sc je srednja vsota denarja z legitimacijo. Kdor ga je izgubil, ga more dobiti pri Neži Fellnar, Udmaški trg 7.
Poslanci iz južne Srbije.
Posebno poročilo »Večernemu listu«. •/
Belgrad, 8, maja. V zadnji seji narodnega predstavništva so bili viharno pozdravljeni poslanci iz južne Srbije (Makedonije), ki so prvič prisostvovali seji narodnega predstavništva.
Neodvisni radikalci.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
Belgrad, 8. maja. Poslanci, neodvisni radikalci (disidenti), so imeli včeraj z ve-čimi svojimi pristaši posvetovanje, na katerem so sklenili, da ohranijo za enkrat svojo samostojnost in da osnujejo v ta namen poseben političen list.
Poštno ministrstvo.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
Belgrad, 8. maja. V poštnem in brzojavnem ministrstvu se snujejo posebni strokovni oddelki, ki jim bodo načelovali tehnično izvežbani uradniki. Ministrstvo za pošto in brzojav bo re-aktiviralo veliko število umirovljenih poštnih uradnikov.
Belgrad, 8. maja. V zgradbi narodnega prestavništva je urejen poseben poštni urad, ki je na razpolago poslancem. —
Skrajšanje študij.
Posebno poročilo »Večernemu listu«, ’
Belgrad, 8. maja. Učno ministrstvo ie odredilo, da se skrajša dijakom bel-
grajskega vseučilišča, ki so bili zadržani vsled vojne pri svojih študijah, učna doba na 5 do 6 semestrov.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
Zagreb, 8. maja. Policija je pod* vzela obsežno akcijo, preiskala vse hotele, gostilne in stanovališča ter aroti« rala veliko tujcev, ki se niso mogli lOf gitimirati. Tekom današnjega dne se odpravijo s posebnim transportom preko ogrske moje, ker so vsi Madžari h' ju d je.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
Zagreb, 8. maja, Vsled pomanjkanja papirja bodo zmanjšali zagrebški listi zopet svoj obseg, in sicer za tretjino. Večin* listov ima papirja samo še za par dni. Ako tekom enega tedna nc dospejo že obljub« ljeni transporti, bodo listi morali ustaviti svoje izhajanje.
ieperiolr narodnega gledališča.
& Iz gledališke pisarne. Radi migi® bolezni gospodične Skalske odpade napovedana opereta »Madam Favart«. Na« mesto tega vprizori se v četrtek dne 8» maja ob 8. uri zvečer opera »Boheme« abonma B 3/42. V vlogi Sehaunard nastopi kot gost Član osječkega narodne-ga gledališča g. Jurij Trebuhovič, k a« kor tudi v soboto 10. maja v opereti »Mamzoll Nitouche« izven abonma v vlogi poročnika Sdhamplatreau. Vlogo obolele Skalske Denize de Flavigny bode pela gdč. Rozika Thalerjeva.
Žena.
ž Žena v revoluciji. Stoletja so tajil* vsako politično sposobnost ženske, * kljub temu so ravno ista stoletja stale žene na najvišjem mestu v državi — bile so kraljice. Ena žena je vladala kakor kraljica ali cesarica, a milijoni njenih sester niso imeli niti najmanjšega državnega prava, Šele francoska revolucija je povlekla ženo na politično polje, V zadnjih dneh revolucije vidimo nežen pojav gospe Le« gros. Bila je posestnica neke male trgo-vine. Nekega dne je našla na ulici sveženj spisov. Markiz Latude je sedel radf neke spletke 32 let po nedolžnem v je^* in napisal cel sveženj listov v svoj zag®" vor. Ta sveženj je poveril nekemu stražniku, ki ga je pa izgubil. Gospa Legr®* ga je našla in prebrala. Začela je boj osvobojenje Latuda, Preprosta trgovka )® razvnela množico pariškega ljudstva in J1*1 napolnila z mržnjo proti samovoljnim v'a' darjem. Umrla je kratko pred onim som, ko je ljudstvo navalilo na Bastiljo jo zravnalo z zemljo. Pariška komuna J® zgrabila veliko število Parižanov, med mi tudi gospo Roland. Gospa Roland bila poslala tajno na deželo po P0®1
proti tiranu Maratovu. Ta klic je našel poseben odziv v srcu neke mlade republikanke, Charlotte Corday, Nikomur ni delu4 n*^esar» ^a j® v Pariz in sc javila pri Maratu, On jo je sprejel, a ona ga je, medtem ko je sedel poleg nje, zabodla z no-*ero in usmrtila. Ko so jo privedli pred sodišče, je dejala na vsa surova vprašanja jasno in Čvrsto: »Ubila sem onega člove-a *ato, da tisoče rešim.« Umrla je na borišču skupaj z Marijo Roland 1. 1793. ~~ Od neštetih žrtev revolucije je poseb-
110	ganljiva usoda mlade Lucije, brezbrižne in vedre žene Camila Desmanlinsa, Ko 2firabili njenega moža, je blodila noč in dan okrog ječe in zahtevala, da deli ž njim usodo. Po njegovi smrti je tudi ona umrla "a morišču. Maratove ženske pripadnice imenujejo »žene konventa«. One so napravile največ strahot. Gospo de Mcri-^ourt so v nekem vrtu tako strašno mu-C,lc, da je za vedno zblaznela.
ž Pranje ickavic. Svilene rokavice Se rade strgajo pri pranju vsled premnogega drgnenja. Da jih operemo brez Posebnega trenja, jfh je treba položiti v mlačno milnato vodo, pridodati žlico 8a? mi jalt a in posodo pokriti. Čez eno uro jih je treba, polagoma izpirali. Bele Rokavice je treba sušiti,na solncu, pisane pa na zraku.
s Astronomija in ruski narod, O astronomiji ne ve ruski kmet dosti več flkor nič. Ali vendar igrajo nebesna te-esa v ruskem narodu precejšnjo vlogo, uski zvezdogled prof, Stojan, ki je skozi Vee let proučeval rusko in ukrajinsko nakano astronomijo, je napisal o njej naslednjo zanimivo poročilo: Solnce in me-sec sta po naziranju ruske narodne vere krata. Solnce jc starejši brat, ki je ljudem naklonjen in jim nudi blagotvoren in bogat blagoslov, dočim je njegov mlajši brat taesee manjšega pomena, ki se iz bojazni red solncem podnevi nič kaj ne upa po-azati in se torej samo ponoči, ko njegov starejši brat spi, razodeva ljudem, Dočim hna solnce v sebi veliko toploto, obstoji ^esec iz samega ledu. Kakor vsi drugi Narodi, si tudi Rus mesečno senco različno fazlaga. Najbolj razširjeno je naziranje, da Predstavljajo Kajnovo bratomorstvo. Tudi jp mesec mužiku važen vremenski prerok.
to velja i glede zvezd. Ko se bliža večer, Prižge Bog veliko lučic in sveč, da raz-®Vetli temo, zjutraj jih pa pogasi. Skupine večkrat jako primerno označujejo. alto n, pr. pravijo, da so plejadi polno ohrf ° ognjenih živali? rimsko cesto, ki
*	toji i2 brezštevilnih zvezd, imenujejo j .^lemsko pot. Utrinek zvezde pomeni, 1® ravno nekdo umrl. Zvezde repatice °znanjevalke božje, s katerimi Bog na-" veduje veliko bližajočo se nesrečo.
s Kaznovano hvalisanje. Komaj je bil ,'^coln izbran za predsednika Zedinjenih )JZav* so ga obiskovali mnogi hvalkovci r®u zatrjevali od vseh strani, da so oni i ?°S° pripomogli k temu, da je prišel na . častno mesto. Na ulici, doma, na vseh ajih je srečeval take ljudi. Nekoč ga je
napadel urednik nekega lističa, prepričujoč ga, da je prinesel on v svojem časopisu prvi predlog ia ime Abrahama Lincolna, a vsi ostali listi so se potrudili šele pozneje, da so prinesli predlog in ga odobrili. »Rezultat tega pisanja je bil ta, da ste Vi, gospod, izbrani za predsednika,« je končal urednik. — Lincoln je napravil kisel in začuden obrazs »Kaj govorite? Nikar si nič ne očitajte; jaz vam odpuščam.«
s Labirinti. Kakor pripoveduje pravljica, je dal kralj Minos s Krete zgraditi labirint, ki je imel brez števila hoanikov in sob, a samo en izhod, tako da je človek težko prišel iz poslopja. Ko je Tezej ubil Minotavra, jc prišel iz labirinta, a le s pomočjo Ariadne, ki mu je dala klopčič^ To poslopje, ki ga jc zidal Atenec Dodolus, jc dalo pozneje vsem sličnim stavbam svoje ime, Herodot in Strabo pripovedujeta o velikem labirintu v Egiptu, ki so ga stari narodi prištevali k sedmerim svetovnim čudežem. Stal je na vzhodni strani Fajurna, kjer je našla Flinders Petrie pri vasi Havara ostanke popolnoma porušenega orjaškega poslopja. Kakor piše Strabo, je bil labirint neke vrste svetišče s 27 dvorišči. Herodot pravi, da je obstojal iz dveh dvonšč, med katerimi so stale zaprte dvorane, predsobe in sobe. Število sob ceni na 3000. Po odkritih sledovih je sklepali, da je rečena zgradba zavzemala 9 5 ha površine. Tudi v Jeruzalemu jc bil labirint, in od tu so prinesli križarji idejo za labirinte, ki so jih zidali v srednjem veku v Evropi. Tu naj bi bil labirint vsem vernikom znak, kako težko' se dosežejo nebesa, V prvi polovici 13. stoletja je sezidal nadškol Alberih v Remsu labirint, ki jc kazal vse zapreke, katere ima kristjan v življenju premagati. Romarji so skušali v velikih množicah skozi zvite in vijugaste hodnike priti k veliki sinji sveti podobi, ki je stala sredi labirinta. V letu 1778, so ta labirint porušili, ker so ga mestni otročaji zlorabljali ter motili in kalili sveta cerkvena opravda. Dandanes stojita še dva labirinta, in sicer v Oinerju in Bayenxu.
s Danski kralj Friderik VIL je bil znan po svoji naklonjenosti do nižjih slojev, rad se je pomenkoval s poljedelci in vaščani
—	ti so ga pa tudi imeli tako radi, da bi ga bili na rokah nosili. Bilo je v letu 1340., ko je kralj slučajno korakal preko dvorišča kraljevega gradu ter zazrl starejšega kmeta z majhnim vozom, v katerega sta bila vprežena dva mršava konjiča. »I. kaj pa delate tukaj?« ga je prijazno vprašal Friderik. »Čakam na g. majorja N. Vojaške vaje so pri nas, stanuje pri meni, in kakor veste, ga moram peljati, kamor hoče. Danes je prišel semkaj obiskati prijatelja, pa čakam nanj.« Rilo jc ob štirih popoldne. Zvečer je šel Friderik spet čez dvorišče, a ljubeznivi kmetič je še stal na dvorišču in čakal na gospodo majorja. Zjutraj je pogledal kralj skoz okno — a koga vidi? Kmetič sedi sključen na vozu, konjiča povešata glavo, a majorja ni od nobene strani. Kralja je ta prizor ozlovoljil, Pohitel je po stopnicah k kmetiču, mu stisnil v roke zlat in rekel: »Kar idi mirno domov, z gospodom majorjem sc bova že zmenila. In kmet jc ves vesel pognal
konjiča in se odpeljal proti domu. Med tem je kralj naročil svojemu strežaju, naj reče majorju, da pride k njemu v avdijenco še dopoldne. In ni preteklo Četrt ure, ko se Je odpeljal kmetič, ko je gospod major ves jezen razgrajal na dvorišču ter klef{ da se jc vse treslo. »Kje jc moj voznik?« jc vprašal pristopivšega kraljevega komornika. »Njegovo Veličanstvo ga je poslalo domov, a Vi morate še dopoldne v, avdijenco,« se je glasil odgovor. Major sc jc umiril in ob enajstih j že čakal v dvorani, Ali bila jc dvanajst, bila je ena, dve« tri, štiri — in major še zmiraj čaka in ne ve, kaj se ž njim godi. Komornik mu je javil, da je njegovo Veličanstvo utrujeno
—	naj še malo potrpi, češ, pred južino bode gotovo poklican. »Gotovo bom povabljen na obed,« si je ves srečen mislil major, A bila je pet, šest, sedem — pa ga še ni nihče povabil k obedu. Ubogi major sc je jel na tihem jeziti, nejevoljno je stopical po sobani — ali v avdienco le še ni šel., »Njegovo V eličanstvo se gotovo dobro ima — zdaj ga ne bom motil,« si je mis-*
lil	major. Navsezadnje se prikaže ob '11, uri ponoči kral v dvorani [er reče majorju: »Dolgo ste čakali, kaj? — Pa Vam ni bilo-to tako t«žko kakor'onemu kmetiču* ki je stal stronak s ki>nji na dvorišču in zmrzoval. S tem sem Vam hotel samo povedati, da ‘e kmet ravno tako človek ko Vi in da ni sep;), da je častnik do svojih nižjih takšen k-dot ste bili Vi danes. Le zapomnite si današnji dan •— pa idile z Bogom!«
h četrta »otja. Nek mlad angleški podčastnik, ki sc je udeleževal nngle-ško-burske vojske, je pisal svojemu očetu tako-le: »Ljubi oče! V zadnji bitki z Buri sem prišel ob nogo in ležim sedaj v bolnici brez vsakega denarja. Pro-i sim Vos, pošljite mi 50 funtov šterlin-gov.« Nato mu jc oče tako-le odpisal: »Moj ljubi sin! Z največjo bolestjo in žalostjo sem bral tvojo nesrečo, ki je pa Se tem večja, ker je to že četrta noga, ki si jo po svojih sporočilih izgubil na bojnih poljanah. Denarja ti ne morem poslati, ker ga nimam, da bi dejal* Samo to glej, da kmalu ozdraviš in prideš čem prejo tem bolje iz bolnice pa ostalih ti nogah, ki jih še imaš.«
s Kaj je čitala bivša kraljica Viktorija. Kraljica Viktorija je rada čitala, zato je imela tudi krasno knjižnico, ki je štela 120.000 zvezkov. Med pisatelji, ki jih je najrajša brala, so naslednji: Shakespeare, Walter Scott, Tennyson, Procter, Geronte, Bonar in Faber; daljo Schiller, Goefhe in Heine; med Francozi: Saint Simon, Racine, Corneille in La-martine. Velikega ruskega pisatelja Tolstega je pa naravnost sovražila. Jako rada je brala Dickensa. Nekoč je poslala avtorju Davida Copperfielda en od-tisk svojega dnevnika z naslednjo posvetitvijo: Največjemu angleškemu pt* satelju — najmanjši.
s Dragocena vezavo. Afganistanski emir je poslal v dar perzijskemu šahu opis korana. Platnice rečene knjige so iz suhega zlata in so okrašene s 107 biseri, 122 rubini ter 109 diamanti. Te platnice se cenijo na 800.000 K
s Sardou in njegov dramatični recept.
Slavni francoski dramatik Sardou, katerega je nekoč znanec vprašal, kakšen razloček je med žaloigro in med veseloigro, je to razložil tako-lc: »No, to je povsem enostavno. V žaloigri je jedro umor, v veseloigri pa ženitev. V burki gre za to, ali bo poroka ali je ne bo. Izvrši se poroka, pa umor tudi; to je prvo dejanje. Vmes pride nov dogodek, pričakuje se nov umor ali nova poroka: to je tretje dejanje. Potem se zgodi nekaj, kar umor ali poroko prepreči: to je četrto dejanje. V petem dejanju pa se izvrši umor ali poroka. Zakaj vsaka reč ima svoj konec.«
s Letna razstava. Iz Benetk javljajo, da se bo običajna letna razstava, ki se se vrši že od leta 1914., vršila leta 1920. Organizacija razstave je poverjena gosp. Vittoriu Pico, pisatelju in kritiku,
s La Tourove slike. V Sourcu je predsednik Poincare prisostoval otvoritvi štirih novih dvoran La Tourovih slik, ki so bile po večjem prinešene iz Nemčije.
Profesor in dijak.
Neki profesor modroslovnoga odlika na nekem večjem vseučilišču, ki je predaval materijalistično svetovno uaziranje, je pogosto vpletel v svoja predavanja sledeče ali slične stavke: »Bog ie z naravoslovnega stališča povsem nemogoč. Zato je duhovščina od nekdaj sovražila vedo, umetnost in sploh vsak napredek; njim je edino všeč nevednost in tema!« Med njegovimi slušatelji jo bilo veliko takih, ki so se čutili v svo-jiem prepričanju užaljene in premišljevali, kako bi temu duševnemu januku Eaprli sapo. Tu se je ponudil eden izmed visokošolccv, priden, nadarjen in zelo naobražen mladenič, da prevzame to nalogo.
Ob priliki, ko je profesor zopet udrihal po veri in duhovščini, je šel ta mladi mož, ki se ni dal z lepa ugnati, po predavanju na stanovanje gospoda profesorja in ga vprašel:
»Gospod doktor, ali ne bi bili tako prijazni in me rešili nekaterih dvomov, ki se mi vrivajo, odkar obiskujem Vaša predavanja?«
»Zakaj pa ne, dragi prijatelj! Z največjim veseljem! O, zelo rad! Kar začnite!« je hitel profesor, vesel, da ima med slušatelji take vedeželjne dijake.
»Samo nekaj vprašanj, gospod doktor! Kdo pa je ohranil stare klasike? Kako to, da ni vse takrat izginilo, ko je srednjeveško divjaštvo preplavilo ves kulturni svet?«
»Menihi so jih. prepisali v svojih Samostanskih celicah in jih tako rešili.«
»Kaj, menihi so jih rešili?«
»Da, menihi, posebno benediktinci!«
»Ti vražji duhovniki! Torej menihi so jih prepisali in tako ohranili svetu. To je moralo biti pač težavno delo? In ieveda so si nakopali s tistim knjižničnim prahom jetiko, ker je tako nevaren? Kaj ne, to je bilo takrat, ko niti Vladarji, kaj še priprosto ljudstvo, niso tnali podpisati svojega imena? Čudni
Časi in čudni oni menihi, da so jim je ljubilo prepisovati črko za črko iz Livi-ja, Cezarja, Cicorona, Vergilija in vrh tega še iz Proporca, Tibula, Ovida itd. In kako vam izgledajo ti prepisi! Skrbno pisani — kakor slikani in začotnico so prave umetnine! O ta vražja duhovščina! — Potrpite, gospod doktor! Ali je res, da bi brez duhovščine tudi ne imeli Kolumba in Vasco de Gama? Pravijo, da je neki menih, fra Mauro, narisal leta 1450. oni slavni zemljevid, ki je obudil Kolumbu misli!«
»To je res, ampak tak zemljevid bi lahko narisal tudi kdo drugi!«
»Se razume! Zakaj naj bi imela le duhovščina tako pametne misli? Poslu-šajtel Nekje sem bral, gospod doktor, da je uvedel namesto nerodnih rimskih številk arabske številke neki papež!« —
»Papež Silvester II. jih je upcljal. Seveda bi to storil tudi kdo drugi, če se ne bi papeži silili vedno v ospredje.«
»Trdijo tudi, da je daljnogled in mikroskop izumil nek duhovnik. A to skoro ne more biti res! Duhovščina bi si pač rada vsega prilastila.«
»To se pravi, je že res. Frančiškan Roger Bacon si je izmislil te inštrumente, ampak to je bil moderen frančiškan in ne kak poljuben mračnjaški kutar.«
»Ti presneti Bacon! Kdaj pa je živel?«	'
»Umrl je leta 1292.«
»Bil je zelo zgodaj modern, kaj no? Še nekaj! Pred kratkim sem bral, kdo je prvi učil, da stoji solnce mirno, da pa se zemlja vrti. Tega gotovo niti Vi ne veste, gospod doktor.«
»Kopernik!«
»Ne, gospod doktor! Ta kanonik ni bil prvi. Skoro sto let pred Kopernikom je to učil — kaj mislite, kdo? — Rezni-ški škof, Regiomontanus, umrl 1. 1476.«
»Mogoče!«
»Blagovolite oprostiti! Zakaj pa se imenuje doba, v kateri so znanosti, umetnosti in književnost prav posebno cvetele, zlati vek Leona X.?«
»Zakaj? Ker je bil Leon X. poseben podpornik in zaščitnik učenjakov, umetnikov in pisateljev svojega časa.«
»Kaj? Leon papež in obenem zaščitnik in pospeševatolj vsega kulturnega napredka? Kako pa se to ujema?«
»Meni se dozdeva, prijatelj, da se iz mene norčujete?«
»Kaj pa mislite, gospod doktor? To so le dvomi, dvomi, prav nadležni dvomi! Jaz bi namreč rad povedal duhovščini par krepkih, da so sami nazadnjaki in mračnjaki, toda ti vsiljivi dvomi mi ne dado miru. Ali je to tudi res, gospod doktor, da je prve brezplačno ljudske šole otvoril duhovnik de la Salle?«
»Da, Francoz de la Salle!«
»In da se je prvi zavzel za gluho-nemco španski menih Pedro de Ponče in za njim duhovnik l' Epče?«
»Tudi to je res!«
»Ne hudujte se, gospod doktor, saj midva nisva kriva, da ta vražja duhovščina ne da v zgodovini miru. Bral sem
namreč še to-le: Ni dovolj, da je iznaše, menih Berthold Schwarz smodnik, menih Gvido d‘ Arezzo skalo in temeljne nauko ter pravila o harmoniji, neki menih v Tegernsee na Bavarskem okrog leta 1000 slikarstvo na steklo, jezuit Ca* valtori leta 1747. mnogobarvenost in je* zuit Secchi spektralno analizo . . .«
»Dovolj tej burki! Ze vidim, da s® norčujete iz mene! Grom in strela!«
»Prav da me spomnite! Prvega stre4 lovoda ni napravil Franklin, temveč Žfl lota 1754. premoristranski menih, žup4 nik Prokop Dewisch! To ima celo Kur* schnor v svojem konverzacijskem lek< sikonu!«
»Držite jezik, žlobudra!«
»Aha, največji jezikovni umetni* našega časa je bil pač kardinal MezzO' fanti!«
»Vi ste nazadnjak!«	_
»Nikakor ne! Največji nazadnje* je bil najslavnejši paleograf devetnaj' stega stoletja, kardinal Mai, ta nam 1® odkril palimpsesto.«
»Dovolj neumnosti! Idite ven!« ■ ,
»Takoj, toda v katero smer? To K* vam vedel povedati kvečjemu dijako® Flavij Givia; zakaj on je krog leta 136* izdatno izboljšal kompas!«	■	■
»Vam so se menda vneli možgani'®
»Če se kaj vname, je treba gasiti' Gasilno brizgalno pa so uvedli beli mej nihi, cistercijanci in pariški kapucin1 so bili do sedemnajstega stoletja ognje4 gasci francoske metropole!«
»Če no boste takoj molčali, zletite ven!«
»Kam gospod doktor? Mogoče ? zračne višave? Prvi zrakoplov je izna* šel že 60 let pred Montgolfierijem mej nih Bartolomen Lorenco de Gusmao, ki ga je spustil v zrak v navzočnosti p0*“ lugalskega dvora. —- Čemu si brišetfr naočnike, gospod doktor? Saj to je tun* duliovska iznajdba! Naočniko je iznase* v 13. stoletju dominikanec Aleksander Spina. Kaj se Vam tako mudi, da date na uro? Tega bi sploh ne smeh storiti, ura je vendar iznajdba duho^-ščine. Prvo uro imamo od cerkvene#8, pisatelja Cassiodora, umrl leta 505., P°“ pravil pa je to iznajdbo Gerbert, P®* znejši papež Silvester II., katerega sh1® že enkrat omenilL Prvo astronomičP® uro je sestavil opat Rihard WallinfoIj leta 1316. — No, sedaj pa grem, zunw že prižigajo plinovko. Samo to Še, 8°* spod doktor: Gotovo še no veste, da iznašli plin jezuitje. Kaj si ne izmislIJ® vsega ti mračnjaki! A ne pomaga m*? iznašli so ga jezuitje in vpeljali najpr®* leta 1794. v Stonyhurstu na AngleŠkejPj Jezuit Dunn pa je ustanovil leta
v	Prestonu prvo plinarno. — Z Bo#oI~ gospod doktor, blagovolite oprostiti h* jo nadležnost! Toda, kaj vidim, k0..* imate tudi? Tega si je vendar iznd91. duhovnik Pianton, ki se je že lota vozil s kolesom. Lahko noč! Še enkr® Vas prosim, da mi oprostite! Kar Jo rc ' je resi Le resnico govdri učenjak!«
Še enkrat je rekel dijak »z u gom!«, gospod profesor pa mu ni oti^ voril. Udarci so sedeli.
Smrtni žreb.
Mark Twiin,
Prevci Igu, MuH.
{Da«'.)
"Mali oddelek je vkorakal, se postavil
*	*rsto, z orožjem v roki. Njih častnik je Pozdravil, obsojeni polkovnik je stopil Pokoncu in odzdravil, njegova žena je sta-J®* Poleg njega, smrtno bleda, s potezami, M bolečine spačenimi — sicer pa ni z nobenim znamenjem kazala svoje obupne bolesti. Otrok je gledal prizor z Žarečimi fttoni,..
Dolgi objem očeta, matere in otroka; »ato povelje:	»Na	Tower — naprej!«
Krepko vzravnan in z^vojaškim korakom k zapustil polkovnik svojo hišo, sledil mu J* oddelek. Potem so se duri zaprle,
»O mamica, ali ni bilo to čudno lepo! Vedno sem ti pravila, da sc bo povest tako končala. In zdaj gredo na Tower, in tam
9o videl polkovnike. On------------«
»Pridi v moje naročje, ti uboga, nedolžna stvar!..,«
* * *
Drugo jutro nesrečna mati ni mogla /stati iz postelje. Zdravniki in usmiljenke So sedeli pri nji in so v presledkih šepetali med seboj. Anica ni smela priti v sobo; rekli so ji, naj gre na cesto in se igra — Karaa da je zelo bolna. Dobro zavita v 2imsko obleko je šla pred hišo in se nekaj casa igrala. Nato ji je prišlo na misel, da j® vendar čudno in pravzaprav krivično, da ostaja očka toliko časa v Towru, ko je mamica tako hudo bolna. Sklenila je, da Ure gledat za očkom .. f
Uro pozneje je stopil vojni svet pred mišjega generala. Pokonci, s temnim oblič-jem, s členki prstov oprtimi ob mizo je Stal in predsedujočemu častniku s kret-*»jo dal znamenje, naj govori. Ta je rekel: J>Nujno smo jih prosili, naj si stvar še enkrat premislijo; rotili smo jih, toda vstraj-no se branijo, da bi potegnili žreb. Voljni in pripravljeni so, da umrjejo, a predpisov svoje vere nočejo prestopiti.«
Protektorju se je stemnil obraz, a ni odvrnil besede. Nekaj časa je bil vtopljen
7	misli, potem je rekel: »Vsi naj ne urar-fejo; naj kdo drugi za nje potegne jreb.« Navzroči so čuli s hvaležnostjo le oesede- »Pripeljite jih sem[ Peljite jih v to-sobo tukaj! Tam naj se postavijo. Z obrazom obrnjenim proti steni, roke naj dr-zadaj prekrižane. Sporočite mi, ko bodo tu!«
Ko je bil Cromvvell zopet sam, je sedel ,ri dal adjutantu povelje: »Pripeljite mi pr-Vega malega otroka, ki ga dobite zunaj!«
Komaj so se za mladim častnikom duri aprle, že se je ZOpet vrnil, peljal za roko nic°! ki se je na njeni obleki bleščal ®ne^. Mala je šla brez bojazni k državnemu Poglavarju, pri katerega samem imenu so Se tresli knezi in kralji. Splezala mu je v Naročje in rekla:	'
. »Tebe poznam; ti si višji general; v,dla sem ^ nek0č( ko si nekoč šel mi-jj10 moje hiše. Vsi so se te bali, toda j a z e< ker mene nisi tako hudo pogledal. Kaj-e' tega se še spominjaš? Bila sem v svoji
rdeči 6bleki tisti z modrimi naši vi spredaj, Ali več ne veš?«
Nasmeh je spreletel trde protektor-jeve poteze in diplomatski se je obotavljal z odgovorom. '
»Da, vendar, ,, moram se spomniti,,. bilo je..,«
»Stala sem ravno pred hišo, pred mojo hišo, veš.«
»Hm!,., ti ljuba mala stvarca, sramotno je, pa v resnici,..«
Otrok ga je očitajoče prekinil;
»Ah, ti si vendarle pozabil, jaz pa ne,«
»V resnici se sramujem tega, a zdaj te gotovo nočem več pozabiti, in midva hočeva biti odzdaj vedno dobra prijatelja?«
»O, seveda, — čeprav ne razumem, kako si me mogel pozabiti. Moraš pač biti zelo pozabljiv. Pa saj sem ja/, tudi večkrat; moja Špelica mi je rekla. Pa ti odpuščam, ker mislim, da si vendar dober, pravtako dober kakor... toda posaditi me moraš bolje na svoje naročje, in vzeti na roko, tako kakor očka — mrzlo je.«
»Daj, le dobro se pritisni k meii, ti moja nova prijateljica; od zdaj si ti moja stara prijateljica, kaj ne? Spominjaš me na mojo malo deklico — zdaj seveda že dolgo ni več mala — pa bila je ljuba, sladka, čedna, mala stvarca in ravnotako dražestno mična, kakor si ti, ti mala vila.
S	svojo ljubko zaupljivostjo do vsakogar, bodisi prijatelj ali tujec, storiš radovoljnc-ga sužnja vsakogar, na katerega pade tvoja čarobna moč. Tako kot ti sedaj je ležala tudi ona na mojih rokah, mi preganjala utrujenost in skrb iz srca in mu dala mir, pravtako kakor ti zdaj. In midva sva bila prijatelja in sva se skupaj igrala. Dolgo, dolgo je že tega, odkar so ta nebesa polna veselja zame izginila v temi časa, in ti mi jih zopet prinašaš. Sprejmi zato blagoslov utrujenega in obteženega moža, ti mala stvarca, ki mi za nekaj trenutkov odvzemaš breme in skrb za Anglijo.«
»Ali si jo hudo, hudo, hudo rad imel?«
»To vidiš na tem: treba ji je bilo samo ukazati in jaz sem jo poslušal.«
»Ti si tako dober! Me hočeš poljubiti?«
{Konec prihodnjič,)
a Prodaja moke za kuho oziroma pecivo, Na vsako B izkaznico za moko se dobi po 1 kg bele moke št, 0, ki stane 4 K 66 vin,
a Kruh na izkaznice št. 6 se dobi v pekarni g. Žužka, Sv. Florijana ulica, in sicer od nedelje 11. t, m, dalje, ker je vg. Zalaznik opustil peko aprov, kruha.
a Amerikanski špeh za HI, okraj dobe stranke iz Muhleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št, 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V petek, dne 9, t. m, pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami it. 37 (Leskovec), št. 38 (Steiner) dopoldne od
8	do 9, št. 39 (Pock), št, 40 (Soklič), št.
41 (Škrjanc) od 9. do 10. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha, Kilogram stane
18	kron. Strankam se je točno ravnati po predpisanem redu,
a Amerikanski špeh za četrti okraj dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek Štev, 1 sladkornih izkaznic za mesec maj, in sicer po naslednjem redu: V petek, dne
9. t. m, pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št, 42 (Meinl) dopoldne od 10. do 11. ure, št. 43 (Stacul) popoldne od pol 2. do pol 3. ure, št. 44 (Eli bert) od pol 3. do pol 4. ure, št, 45 (Tav-< čar), št, 46 (Premk) od pol 4. do pol 6, ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha. Kilogram stane 18 kron. Strankam se je točno ravnati predpisanega reda,
a Kis ca VII. okraj. Stranke VII okra-<
E’ i prejmejo Iris v petek, dne 9, I, m. na rompirjeve izkaznice pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa sc ta-Ie red: dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 180, od 9. dof
10, št. 181 do 360, od 10. do 11, ure St. 361 do 540, popoldne od 2. do 3, ure štev, 541 do 720, od 3. do 4, ure štev. 721 do 900, od 4. do 5. ure št, 901 do konca. —. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa. Liter kisa stane 2 K 20 vin. Pripravite; drobiž,
a Meso na rdeče zkaznice B bo delila: mestna aprovizacija v petek, dne 9. t. m* in v soboto, dne 10. t. m. v cerkvi sv. Jožefa, Določen je ta-le red: V petek, dne
9, t. m. popoldne od 1. do pol 2. ure štev. 1 do 170, od pol 2. do 2. ure št, 171 do 340, od 2. do pol 3. ure štev, 341 do 510, od pol
3. do 3. ure št. 511 do 680, od 3, do pol
4, ure štev. 681 do 850, od pol 4 do 4 štev, 851 do 1020, od 4 do pol 5 št. 1021 do 1190, od pol 5 do 5 štev. 1191 doi 1360, od 5 do pol 6 št. 1361 do 1530,
V	soboto, dne 10, t, m, dopoldne od 7 do pol 8 žt. 1531 do 1700, od pol 8 do 8 St. 1701—1870, od 8 do pol 9 št. 1871—2040, od pol 9 do 9 št. 2041—2210, od 9 do pol
10. ure št, 2211 do 2380, od pol 10, do 10. ure štev, 2381 do 2550, od 10, do pol 11, ure št, 2551 do 2720, od pol 11, do 11. ure št. 2721 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 15 dkg, pripraviti je drobiž. — Strankam se je držati strogo predpisanega reda.
I
VII
[NERVOZNE
bol), pritisk krvi, pomanjkanje spanj«, migreno, prenapetost, migljanje pred ofmi, slabe oči, Šumenje v uSesih odpravlja Fellerjev
Elsa-Kluid
6 dvojnatih ali 2 specijaini steklenici
19	kron. — Staro preiskuSeno odvajalno, tek vzbujajoče in zaprtje odstranjujoče sredstvo so Fellerje-ve rabarbarske
Elsa-krogljice
6	Skatljic 9 K 50 v. Edino prave pri lekarnarju E. V. reli«, Stablca, Elsa fr n št 245 (Hrv. Zag.). Omot in poštnina se računa posebej najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani.
Povest o dveh zdravnikih.
Francosko 'spisal Louis Ulbach, (Dalje.)
Prestuvil Pal.
»Potem pojdi trmoglavec! A ie gro-0ca umrje?«
vGrožica je sedaj rešena. Če se bo vsled mojega odhoda žalostila, bo postala celo Ui bolest oživljajoč element njenega življenja. Vsled bolesti brez vzroka je zbolela, resničnost pa ji more le koristiti.«
»Sto vragovi Krasen konec! Kako pe-$antičen ljubimec si, dečkol«
»Ljubi oče, jaz moram v mesto, da se Izročim sodniji. Hrup vsled mojega dvoboja, bo kmalu prišel do tja; dovolite mi, da se odpeljem z vašim vozom; prej pa moram napisati še nekaj pisem.«
In Louis, ki ga je trpinčila bolest, sra-cnpta, in kar mu je bilo še ostalo iluzij in želja, je odhitel v svojo sobo in se zaklenil. Ko je bil oče Ceret sam, je premišljeval npkaj minut, vzel potem svoj klobuk, -ga skrbnoi okrtačil, izbral najboljše roka vit e in odšel v grad. Drzna misel'se Še bila porodila v njegovi, glavi. Treba je bilo uporabiti svoj veleum in z drzno pb-tčžo. pospešiti razvoj dogodkov. Četrt ure pozneje je zmagoslavno potegnil za zvoneč pri ograji.
.Olitapija je bila zelo izpremenjena, To ni bila več Usta meglena podoba, ki Saio i jo poizkusili opisati. V oči se je bil fcapet povrnil tisti lepi odsev in napol odprte ustnice je obkrožal ljubek nasmeh. Z njenega obraza je odsevalo zdravje, mla-klost in ljubezen; vse v njej je dihalo veselje, pričakovanje, poezijo; ona dolga bolezen ni bila zapustila nikakih sledov, le čudovito nežnost občutkor in skoraj pohotno mehkobo* ki pa je bila v resnici le posledica nedolžne otožnosti in poetične pobožnosti. S prekipevajočo prisrčnostjo je sprejela doktorja; on pa je pri vstopu napravil očetovsko skrben obraz, kar je presenetilo grofico.
»Kaj vara je?« je vprašala, ko ga je Videla tako v zadregi,
»Ah, milostljiva gospa, danes sem jaz Krčno bolan in iščem nasveta in zdravil pri vas.« . '
»Govorite, kaj je?« je Olimpija živahno odgovorila In ponudila doktorju stol.
Ves skrušen se je sesedel in zmajal z glavo.
»Kaj je? Da je bil tisti dan, ko je zopet stopil moj otrok v to hišo, zelo usode-pioln, in vendar je imel Bog pri tem svoje namene, ko ga je poslal sem!«
Gospa Fouchy je bila presenečena, ko je prvikrat slišala ime Boga iz doktorjevih ust, in vendar se je strinjata ta misel z'njenimi lastnimi sanjami.
»Poslušajte me,« je nadaljeval stari C&ret. »Mi mislimo, da smo v tej vasi daleč proč od ljudi in njihovega obrekovanja; živimo nedolžno kakor najbolj vemo in znamo, med tem pa vendar prežijo na Bas ljudje, nas opazujejo in zdi sc mi, da ■e tudi o Louisovih pogostih obiskih na gradu zelo veliko govori.w
»To je brei. pomena,« je rekla Olimpija in zardela, »ali nimam pravice, si pfo-|Mo Ubirati svbfih prijateljev?«
»A vaš sorodnik; gospod Solignac, ni. bil tega mnenja.«
»S kakšno pravico si upa gospod Solignac . «,«
»Ne bo.si upal nikdar več, madame.«
»Kaj hočete s tem reči?«
»Louis, čigar viteške gorečnosti ne bora mogel nikdar ukrotiti, je hotel temu nesrečnemu sodniku * nravnosti zamašiti usta. To ni bilo lahko delo. Gospod Solignac je bil izurjen dvobojevalec, moj ubogi sin pa zna rabiti le puščalo,«
»Vi me pripravljate v strah!« je vzkliknila Olimpija in prebledela.
»Pomirite se. Louis je imel v tej prvi operaciji srečno roko; gospod Solignac je mrtev.«
»In on? Ali je ranjen?« je vprašala gospa Fouchy, katere srce se je odkrivalo doktorjevim prodirajočim pogledom bolj in bolj..
»On je nepoškodovan; a moralno se čuti toliko slabšega. Izročiti se hoče celo sodišču!«
»Moj Bogi Ali ga more kdo soditi? Njega — obsoditi? Mi ga moramo skriti, doktor. Bežati mora, daleč, daleč od tukaj.«
»Da! Bežati! Zapustiti nas in nikoli več videti! To najbolj želi vsekakor sam, nehvaležnež!«
»Kako?« je zaklicala Olimpija, »jaz vas ne razumem.«
»To je vendar zelo enostavno. Louis je poštenjak. Kaznoval je gospoda Solignaca; a sedaj hoče kaznovati še samega sebe. Ko je prišel sem, da bi vas rešil bolezni, v katero sem bil — odkrito priznam — nekoliko zapleten, ni niti oddaleč mislil, da bodo zlobni ljudje napravili nekega dne i z njegove požrtvovalnosti zločin. Sto vragov, zakaj pa imajo bolnice take oči? Louis misli srdaj bežati, da ne bi več videl teh lepih oči, v katere je v svojo nesrečo pogledal vse pregloboko!«
Olimpija je povesila trepalnice. Eno minuto dolgo je bilo vse tiho. Stari Ceret, kj ie govoril sentimentalno kot oče na gledališkem odru, je z mežikajočimi očmi opazoval učinek tega malega manevra.
»Ali ne bo prišel vsaj po slovo?« je obotavljajoč se in z velikim naporom vprašala gospa Fouchy.
Oče Cčret je zategnil obraz. Zdelo se mu.jfc, da je odhod njegovega sina vse premalo vplival na grofico. „
»Sedaj je treoa odločilne poteze,« je reke! sam pri sebi; »prižgimo in spustimo to srce v zrak.«
»Milostljiva gospa, po mojem mnenju,« je nadaljeval s krepkim glasom, »ne bo Louis nikdar več prestopil praga te hiše. On in gospod Soligpac sta imela strašen pogovor. Treba je le, da ponovi kdo par besedi tukaj, in mojega ubogega, tako čir siega in požrtvovalnega otroka nadene smrt in/sramota.«. \	v	\
•• .»Kakšne besede? Govorite jasno.«
-	■ »To je zelo težko, mildstftVngospSi; ». obotavljam se. le zaradi sebe. A v ne-
varnosti, da za vedno izgubim tako dobr* ga, plemenitega, velikodušnega sina, ju* naka, ki je obenem učenjak, ne moreni storiti nič drugega, kot izpostaviti svojo glavo vsema poniževanju. A Louis mi n* bi nikdar odpustil tega razkritja, ki bi razžalilo njegovo skromnost in ponižnost, dasiravno bi ga pokazalo v vsej njegovi vzvišenosti.«
»Doktor, rotim vas, povejte mi vse, kar se je zgodilo; strašno me mučite s svo* jim obotavljanjem. Ne bila bi hvaležna vam in.., vaši družini, če ne bi zahtevala, i* tudi jan sočustvujem z vami.«
»Res je, le on vam je rešil življenje,« je rekel oče Ceret z dobro igrano prosto* dušnostjo.
»Da, hvaležna vam moram biti za fiaj* srečnejše dneve, za najslajše, kar mi jih j® podelil Bog,« je vsa navdušena odgovoril* Olimpija. »Pri tem dolgu, ki ga ne boi# mogla nikdar povrniti, vas rotim, povejt® mi vse.«
'-Bakija gori,« st je mislil doktor, taknimo jo v smodnik. Napravil je cioi**1' žen ir skrušen obraz in rekel:
> Gospod Solignac najbrže ni nrc
4ba-
cival Louisu samo prevelike zaupljivosti -i občevanju z vami, gospa. Mi smo revni i11
vi	ste bogati, zelo bogati. Vsak ve, da jaz lakomen človek; in ljudje so si misli" da bi tudi Lcuis bil lahko kaj takega, >n da ni namerava! s svojo dobro pruračunjc' no marljivostjo doseči nič manj kot...
»Kaj! in ta nesramnost je Louis* ostrašila? In če bi končno sama želela, me ljubi kdo vsled mojega preinožcnja> kdo ima pravico, čez to kritizirali?« njene ustnice je obkrožil svoječlaven na-smeh poln mladostne objestnosti.
»Louis ne misli tako, gospa. Njegov** poštenost se protivi že samim sencam kaJ kega sumničenja; poleglega ima ubogi lant rano, ki šs bolj krvavi. Ta gospod Solignac si je celo drznil trditi, da sem mu obljub' zdraviti vas v njegovo in mojo korist..**
»Tega ne razumem,« ga je prekini)3 Olimpija in neprestano gledala star«# zdravnika.
»Stvar je zelo enostavna,« je mir®® odgovoril doktor; »vaše ozdravljenje sc ni' kakor ni skladalo z željami gospoda So* lignaca; podedoval bi bil veliko premoč' nje in tako mogel zdravnika velik0' dušno,,,«
»Kako ostudno!« je vzkliknila go*P® Fouchy in z obema rokama zakrila svul obraz.
»Kajne da? Strašno je spšati. kaj kega. In še strašne j.4eje, verovati-kaj. kega, in Louis je tej obtožbi v er jek«
»Ali se niste zagovarjali?«	...
»Hotel sem se zagovarjati... a 7' se mi, da sem se slabe zagovarjal.. <« (Dalje.)
v
<*» n e
I B
Irdnialcli fconsorcii •Vcčcrucgp *[?!**’ u Odgovorni urednik Viktor Ceofic,_ Tiska Jugoslovanska tiskarn* v LiuO(>a