PREMOŽENJE IN SKLADI KMETIJSKIH ZADRUG
V zadrugi je treba razlikovati dve vrsti premoženja: premoženje, ki pripada za-drugi,  in  ptemoženje, ki ga  je zadruga vzela v  zakup  ali  na  posodo  od  svojih članov, drugih oseb ali gospodarskih or-ganizacij.
Prvo premoženje, to je tisto, ki ptipada zadrugi, je družbeno premoženje in ima zadruga do njega samo pravico uprav-ljanja. To pomeni, da ga lahko uporablja (obdeluje in redi) ter da pospravlja nje-gove sadove, ne inore pa z njim razpola-gati (da bi ga podarila ali kako drugače odtujila brcz nadomestila). Pravice in ob-veznosti zadruge so v razmerju do tega premoženja določene z zakonom in za-družnimi pravili.
Drugo premoženje, to je premoženje vzeto v zakup ali na posodo, je zasebno premoženje zadružnikov, drugih oseb ali gospodarskih organizacij in ima do nje-ga zadruga samo tiste pravice, ki ji jih daje pogodba (sporazum), s katero je pri-šla v njegovo posest. Pravice zadruge v razmerju do premoženja, ki ga ima za-druga od svojib. članov, se odredijo s po-godbo mcd njenimi člani in njo samo, a po zadmžnih pravilih.
V   zadružno   premoženje   spadajo   vse stvari, ki jih zadruga proizvede, ali stvari in pravice, ki  jih pridobi pri ustanovitvi ali med svojim delovanjem. Za to premo-ženje velja kot načelo, da ga ni mogoče pod   nobcnim   pogojem   zadrugi   odvzeti. Tega premoženja ni mogoče razdeliti med zadružnike   niti   v   primeru,   če   zadruga prenchn obstajati, ali pa če člaoi iz nje izstopijo.
Pooblasfila zadruge ali njenih organov niso enaka glede vsoh delov zadružnega premoženja. Različna so po posameznih katcgorijah premoženja. Razlikujemo na-slednje dele premoženja: zemljišča, osnov-na sredstva, sklad obratnih sredstev, in-vesiicijski sklad, amortizacijski sklad, re-zervni skJad in druge sklade, ki jih lahko ustanovi zadruga sama. Vsak izmed teh delov ima svoj poseben namen, ki veči-noma ustrcza nnmenu, kakršnega imajo ti skladi  v podjetju.
V  ¦vseh  gospodarskih  organizacijah  so zemljišča   izločena   iz  osnovnih   sredstev. ker ne pomenijo vloženega čioveškega de-la — razen melioracijskih del in zasaje-nih zemljišč. Praviloma jih ni mogoče od-tujevati, kcr bi se tako ztnanjšal splošno družbeni zemljiški  sklad.  Iz.jemno pa je možno odtujiti  tudi  ta zemljišča, vendar pod pogojem. da to ne  zmanjša  zemljiš-kega sklada. Z odobritvijo sekretariata za gospodafs-tvo okrajnesra ljndskepa odbora lahko zadrusra zamenja zemljišče z zascb-nim lastnikom ali ga proda, da bi kupila dmgo v skladu s potrebajtni svoje dejav-nosti.
Osnovna sredstva
Kakor v gospodarskih organizacijah tvo-ri osnovna sredstva zadrtige tisti del nje-nega premožeDJa, ki služi za opravljanje njene osnovne dejavnosti, a ki se v pro-eesu  proizvodnje  postopno   troši   (ne  da
bi spreminjal svojo obliko). V zadrugi bi to bili: dolgoletni zasadi (sadovnjaki, .vi-nogradi, hmeljniki), nadalje osnovna čre-da, h kateri prištevamo vso živino, tako veliko kakor drobno, celo tudi čebele in ribe (v ribnikih),in to tnko odraslo živi-no kakor mlado živino. Med osnovno čre-do ne spada samo pitovna živina (prašiči in goveda, ki jih pitamo). Med osnovna sredstva spada nadalje v zadrugi tudi strojni in prevozni park ter druga ročna kmetijska orodja kakor tudi gospodarska poslopja, ki služijo gospodarski dejavno-sti (žitnice, skladišča, upravna poslopja itd.). Medosnovna  sredstva spadajo tudi
firavice do stvari, ki jih zadruga iiporab-ja na osnovi pogodbe z zadružniki.
V upravljanju osnovnih sredstev je za-druga samostojna kakor vsaka druga or-ganizacija v našem sistemu. To pomeni, da ji ni mogoče z nobenim upravnim ak-tom ljudskega odbora ali kakšncga dr-žavnega organa odvzeti osnovnih sred-stev, a prav tako ni nobenega prenosa osnovnih sredstev. Ljudski odbor na pri-mer ne bi mogel izvršiti neke reorgani-zacije ali razpustiti zadrugo r nasprotju z voljo njenih članov in da bi del ali vsa osnovna sredstva izročil kakšni drugi zadrugi (sklep o prenehanju zadruge lan-ko izda samo, kadar poslovanje zadruge ni v soglasju z zakonom). A tudi ko za-druga preneha obstajati, njena osnovna sredstva (in drugo premoženje) ne pripa-dejo ljudskemu odboru, temveč se izro-čijo osnovni zvezi kmetijskib zadrug, ki jih lahko da tisti zadrugi na svojcm ozem-lju, katere poslovanje je najbolj sorodno poslovanjn zadruse, ki je prenehaJa ob-stajati. Izjemno, ko gre za potrebe na-rodne obrambe (vojaške potrebe) je mo-goče na osnovi posebnega odloka zveznega izvršncga sveta prisilno odkupiti osnov-na sredstva od vsake gospodarske orga-nizacije in tudi od zadrug, dasi se lo red-ko zgodi. Niti osnovne zveze kmetijskib zadrug niso upravičene razpolagati z osnovnimi sredstvi zadrug. Niso nobeni administrativno operativni organi (ka-kršne je naš sistetn poznal prej) in se njihova pooblastila lahko gibljejo le v tnejah instruktorske službe in nudenja raznih nasvetov in pomoči zadmgam.
Zadruge ali njihovi organi lahko posa-mezne stvari iz osnovnih sredstev prodajo (na primer kakšen stroj, kakšen rep iz osnovne črede itd.). Dobljeno rrednost pa morajo vložiti v amortizacijski sklad ali v nakup novega ustreznega sredstva. Za-druga je družbi odgovorna za vrednost osnovnin sredstev, a ne zanje kot za fi-zične stvari. To pomeni, da je mo/na ta prodaja le za nadomestilo. O tem bi po analogiji s pravili, ki veljajo za podjetja, moral odločati občni zbor ali zadružni svet zadruge. Tudi tu bi bilo mogoče do-pustiti občnenvu zboru, da prenese za ne-katere stvari ali za osnovna sredstva manjše vrednosti pravico do razpolaganja na zadružni upravni odbor v skladu z zadružnimi pravili.
Med osnovna sredstva spadajo tudi stva-ri, ki jih zadruga pridobi z izdelavo v svoji režiji Isama izdela, postavi itd.). KonCno lahko tudi zadruga pridobi pra-vico do upravljanja nekatetih stvari (in zemljiaž) s priposestvovanjem, to je z dalj 6asa trajajočo posestjo nekega pred-
meta in z izvrievanjem pravic do uprav-ljanja pod pogojem, da kakšaa druga or-ganizacija ne postavlja zahieve, da naj se ji ta stvar ali zemljišče izroči, ker ga ima ona pravico upravljatu
Sklad obratnih srredstev
V razliko od osnovnih sredstev spadajo med obratna sredstva zadruje stvari, ki se v proizvodnem procesu potrošijo na-enkrat ali ki spreaienijo obliko. VJcžijo se kot denar v proizvodnjo ter prevzame-jo tako obliko blaga, da bi se na koncu znova spremenila v denar. žadruga jih. lahko vlaga v zelo različne premoženjske vrednosti (stvari), pač ˇ skledu s potre-banii svoje dejavnosti. To so lahko zalo-ge snrovin, drobni inventar. polizdelki, ki jih zadruga predeluje. Obratna sred-stva so lahko sestavljena tudi iz tcrjatev do drugih gospodarskih orjanizacij in oseb za prodano blago ali opravljeno uslugo. Končno lahko ležijo mdi kot go-tovina na zadružnem računu v baDki.
Obratna sredstva zadruge so dmžbeni sklad namenskega znataja, ki ga uprav-lja zadruga. Do nastanka tcga sklada v gospodarskih organizacijah js prišlo la-ni. Do te spremembe so dobivale gospo-darske organizacije in tudi zadruge obrat-na sredstva s kreditom v banki, danes pa nastajajo iz dohodka zadruge in od njih. plačnje stalni prispevek družbeni skup-nosti kakor za osnovna sredst^a. Ta spre-memba pomeni določeno približevanje ali izenačevanje položaja osnovnih in obrat-nih sredstev v zadrugi.
Ker so zadruge v trenutku uveljavitve predpisov o ustvaritvi sklada obrtnih sredstev v gospodarskih organizacijah (prej so bila to obratn-a sreds:va, pridpb-ljcna na osnovi kredita) že poslpvale, so si morale zagotoviti sredstva ža sklad obratnih sredstev, ki naj zadostuje za ves obseg poslovanja zadruge, s posojilom pri banki tako, da se odplačila :a to poso-jilo vlagajo r sklad obratnih sredstev. Tako postaja postopno stalni družbcni sklad, ki ga upravlja zadruga. Ta sklad lahko nastane tndi iz dotacij politično tcritorialnih enot, dotacij dmge gospo-darske, družbene ali zadružne organiza-cije.
Sklad   obratnih   sredster   naj   zagotovi likvidna sredstva za normalno poslovanje zadruge. Zato teh sredstev ni mogoče upo- | rabljati v druge namene.  Postbno je po- ' udarjena prepoved uporabljanja teb. sred-stev za nakup osnovnih sredstev in za od-pis poslovnih tzgub. To bi namreč dove- j dlo zadrugo do tega, da ne b   imcla de- ; narja  za  redno  poslovanje  in da  bi  ne-kontrolirano   investirala.
Ko je bil enkrat dan v upravljanje, tega sklada ni mogoče odvzeti zadrugi ali ga zmanjšati z upravnim akiom (tako državnega kakor kakšnega drugega or-gana), in to niti trajno niti začasno. Za-druga pa lahko s kratkoročnitni krediti pri banki dobi določena sredstva (ki so po svoji naravi obratna) za opravljanje kakšne izTedne dejavnosti. Banka je upravičena kontrolirati uporabo tega kredita in ga v primeru nenamenskega uporabljanja ustaviti. V odnosu do skla-da obratnih sredstov odgovarja zadruga družbeni sknpnosti za njegovo nominalno vrednost (za številčno vrednost ne glede na morebitne dejartske razlike v kupni vrednosti denarja). Vsak priraanjkljaj je dolžna nadomestiti v breme drugih svojih sredstev, s katerimi lahko prosto razpo-laga.