RAZSTAVE
EXHIBITIONS
ETNOGRAFSKA ZBIRKA NA BUKOVJU V
ŠTEVERJANU
Akcija za Briški muzej bnečke kulture seje začela sredi leta 1979. Takratni
tajnik Slovenske prosvetne zveze za Goriško časnikar Marko VValtritsch je dal
zamisel, da bi v Steverjanu uredili etnografski muzejček, stalno zbirko pre-
dmetov in dokumentov o vinogradništvu v Brdih in sploh o ljudski, kmečki
kulturi v tem delu Goriške.
Zavedati se moramo, da kulturna dediščina, kulturno bogastvo ni samo
palača, cerkev, umetnina; tudi mlin na vodo, kovačnica, sodarska delavnica,
kolonska hiša so kulturni spomeniki, ki jih moramo zaščititi. Zelo pomembno
in zaslužno je zbiranje in hranjenje odsluženega starega orodja, kuhinjskega
pribora ipd., ki so z umetniškega vidika lahko nepomembni, v resnici pa priče
in dokumenti o življenju, delu, kulturi naših prednikov in zato vredni vsega
spoštovanja.
Z ureditvijo stalne etnografske razstave bi prikazali domačinom in obisko-
valcem delček preteklosti, omike, dosežkov in scKialnega ter gospodarskega
razvoja našega človeka. To bi prav gotovo pomagalo, da bi se današnja mladina
s ponosom zavedela svojih korenin, posta a bolj samozavestna in prepričana o
enakovrednosti naše kulture kulturi sosednjih nartidov.
Kot član predsedstva SPZ in nekaj let odgovoren za organizacijo poučnih
predavanj po vaseh na Goriškem sem bil v stalnem stiku z večjim številom
aktivnih članov naših društev in z vaščani. Ti so zvedeli za akcijo na
Števerjanskem in so se začeli zanimati zanjo. Po malem je začelo pritekati
raznovrstno zanimivo dokumentarno gradivo s cele Goriške. Po društvih sem
pomagal pri njegovi selekciji. Ob jubilejnih obletnicah društev sem pripravil
nekaj dokumentarnih razstav s pomočjo njihovih požrtvovalnih članov.
Na SPZ smo začeli misliti na nekak.šen zbirni center, arhiv za zbrano gradivo
in kmalu smo ustanovili v sklopu goriške ljudske knjižnice Damirja Feigla tudi
dokumentacijski Odsek za zgodovino in etnografijo Gorica (OZEG). Ta je
deloval pod okriljem SPZ (poznejše Zveze slovenskih kulturnih društev) do
priključitve knjižnice Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Tudi OZEG spada
sedaj k tej ustanovi.
S prijateljem Silvanom Pittolijem, predsednikom Kulturnega društva Briški
grič iz Števerjana, sva se v daljnem letu 1979 lotila organizacijskega in teren-
305
Razstave
Presa iz zbirke na Bukovju, fotografirana še na svojem prvotnem mestu v kleti v Želinju
(Foto Z. Vogrič)
Fotografija razglednice iz bukovške zbirke. Razglednica je izpred 1. svetovne vojne.
306
__Razstave
307
skega dela. S pomočjo nekaj sodelavcev sva nekaj zimskih sezon zbirala poBrdih
eksponate za muzejček. Nabrala sva lepo število primerkov starega orodja, nekaj
značilnih briških vozov pa slik, raznih listin itd.
Pri tem delu sva lahko računala na pomoč in naklonjenost takratnega
ravnatelja Goriškega muzeja v Kromberku (Nova Gorica) dr. Branka Marušiča
in strokovno podporo muzejskega osebja. Konkretno in z dragocenimi nasveti
nama je bil vsestransko na razpolago kustos muzeja etnolog Naško Križnar. Z
njim sva navezala prijateljske vezi; stalno naju je hrabril in spodbujal k delu. Še
danes ohranjamo prav dobre stike z omenjeniin muzejem. Uživamo podporo
ravnateljice gospe Slavice Plahuta, pomoč etnologinj gospe Inge Miklavčič-
Brezigar in gospe Katje Kogej ter ostalega osebja. Izrabljam to priložnost, da se
vsem prav prisrčno zahvalim.
Nekaj let je akcija lepo potekala. Za propagiranje našega delovanja smo
priredili razstavo etnografske fotografije, predavanja, razgovore in s pomočjo
Naška Križnarja tudi nekaj večerov etnografskega filma. Za plačilo sprotnih
stroškov smo imeli podporo ZSKD; honorar za delo je bil minimalen, v g avnem
je vse slonelo na prostovoljstvu.
Medtem je Slovenska kulturno gospodarska zveza odkupila na Bukovju
(zaselek na Števerjanskem) večjo hišo, v kateri naj bi uredili sedež kulturnega
društva, večjo dvorano za razne prireditve, administrativne prostore, skladišča
in klet Vinogradniške zadnige Brda. V njeneirt pritličju so bili predvideni večji
prostori za etnografsko zbirko in enoteko. Sčasoma je zadruga nujno potrebo-
vala dodatne prostore, in smo morali preseliti vse zbrano gradivo. Porazdelili
in nakopičili smo ga po neprimernih lokacijah, po kleteh, "podstrehih" (lopah)
in barakah na domovih zvestih sodelavcev. Ostali smo brez primernih pro-
storov, usahnil je vir ginotne podpore, načrt je zaenkrat propadel. Zanimanje in
pomoč vaščanov sta začela pešati in delovanje se je upočasnilo. Predmeti v
zasilnih skladiščih so začeli počasi propadati. Nismo več zbirali predmetov in
svetovali ljudem, naj jih hranijo doma. Od vsega začetka smobili prisiljeni zbirati
samo predinete, ki so jih ljudje prispevali brezplačno; ni bilo sredstev za odkup.
Nekatere predmete so nam "posodili" saino za morebitno razstavo in za določen
čas. Orodja, družinske listine, fotografije, pisma..., ki jih ljubosumno hranijo,
smo samo evidentirali, popisali, preslikali.
Na tihem sem tuhtal, kako bi se dalo na Števerjanskem odkupiti staro
kolonsko hišo za postavitev stalne etnografske razstave, poleg nje pa še centra
za zbiranje dokumentarnega gradiva za proučevanje zgodovine Brd, kolonstva,
vinogradništva ter njihovega splošnega socialnega in gospodarskega razvoja.
Kasneje sem projekt predstavil nekaterim "veljakom", a do danes na to pobudo,
razen običajnih lepih besed, ni bilo še pravega odmeva. Glavno krivdo sicer
pripisujemo kar pogosti finančni suši, ki se na žalost redno in točno ponavlja,
co gre za podobne pa tudi pomembnejše kulturne akcije.
Zbrano gradivo pa le ni popolnoma propadlo in delo se nadaljuje. Že pred
leti smo prikazali del zbirke vinogradniškega orodja ob prvomajskih prazno-
vanjih v Števerjanu. Vsi razstavljeni predirteti so bili označeni z domačim,
knjižnoslovenskiin in italijanskim imenom. Del shranjenih predmetov je bil
dobrodošel na mladinskem raziskovalnein taboru Brda 88. Mladi raziskovalci
etnološke skupine pod vodstvom etnologinje gospe Inge Miklavčič-Brezigar so
zbrali lepo število predmetov, jih očistili, zaščitili, fotografirali, vpisali in
Razstave
Pogled na del razstavljene zbirke na Bukovju v Steverjanu (Foto Z. Vogrič, 1992)
katalogirali. Na zaključnem večeru tabora so prikazali zanimivo in bogato
razstavo kmečkega in rokodelskega orodja.
Po večtedenskem delu sino s pomočjo zaslužnih članov društva lahko 22.
februarja 1992 odprli v društvenih prostorih stalno etnografsko razstavo. Ta
obsega del zbirke (blizu 120 predmetov), urejen po namembnosti predmetov
(vinogradništvo, poljedelstvo, obrt, kuhinjska in druga hišna oprema...). Na
stenah visijo reprodukcije starih fotografij in novi posnetki, ki prikazujejo kmeč-
ko življenje in delo nekoč in daries. Razobešene so tudi fotokopije starih doku-
mentov, izvlečki iz urbarjev za Števerjan iz 16. stoletja, kopije katastrskih map
za Števerjan iz 1. 1889 (posodobljene različice "francoskih" iz 1. 1812) in druge
zanimivosti, npr. podatki o Steverjanu iz Gabrščkovih Kažipotov po Goriško-
Gradiščanskem, izdanih ob preloinu stoletja, o Brdih in kmečkih uporih, foto-
grafije in risbe nekdanjih briških noš, reklame starih goriških gostiln itd. Tudi
na tej razstavi je vsak predmet označen v dveh jezikih in narečju. V načrtu
imamo, da bi dodali še imena v furlanščini in opremili, vsaj bolj značilne in malo
poznane predmete, s kratkim opisom in njihovo namembnostjo.
Razstavo je predstavil študent etnologije Andrej Furlan iz Trsta. Poudaril je
pomen, ki ga zbirka ima za vas in za celotno Goriško, ter priporočil domačinom,
naj še dalje prispevajo k rasti in bogatitvi svojega "inuzeja". Razstava bo s svojim
sporočilom gotovo pripomogla k utrjevanju prizadevanja nas vseh za ohranitev
slovenskega značaja teh krajev.
Zdenko Vogrič
308l