Leto XXI., žt. 151
Upravni&tvo: Ljubljana, Hnafljeva 6 — Telefon Ste v. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126.
Inserami oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — Tel 3492 In 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg M. I. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon 4t 190.
Računi pri pofit. ček. zavodih: Ljab* dana «_ 17.748.
Ljubljana, torek 2. julija 1940
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 (fin. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi ee ne vračajo.
Ameriške skrbi
Vseh 20 ameriških republik je dalo pritrjujoč odgovor na povabilo Zedi-njenih držav, da se skliče nova pan-ameriška konferenca. Po dosedanjih vesteh se bo sestala na Kubi in to še ta mesec.
Ni treba posebno pozorno motriti razvoja dogodkov, da razumemo razloge za sklicanje konference. Dogodki v Evropi se podijo s prehitevajočo naglico, pa tudi z neprestanimi presenečenji. A kar je za Ameriko posebno vozno: vsebina evropskih dogodkov je taka, da posega čim dalje bolj izven malega evropskega kontinenta v ostali svet.
Ako so že dogodki na evropskih bojiščih prebivalce ameriškega kontinen-osupnili in jih vrgli iz ravnotežja, koliko bolj se je to zgodilo, ko so katastrofam na bojnih poljanah sledile podobne katastrofe na politični pozornici. Vsi glasovi iz Amerike soglašajo v tem, da je prošnja Francije za premirje pomenila za tamkajšnjo politično javnost skoro porazno presenečenje, dasi se ne more trditi, da bi bila prišla nepričakovano. Z njo je bil v jarki luči prikazano, kakšen je dejanski položaj v Evropi in s kakšnimi rezultati morejo Američani računati.
Toda zadnje vesti pripovedujejo, da je bil višek presenečenja, osuplosti in alarmantnih reakcij dosežen s poročili o pogojih premirja. Ta poročila so napravila tako ogromen vtisk, da se zdi, kakor da bi na mah presekala borbo med izolacionisti in njihovimi nasprotniki ter postavila na dnevni red povsem drugačna gesla.
Predvsem so zadnji dnevi s svojimi viharnimi dogodki postavili v ospredje ameriškega zanimanja in na čelo politične problematike vprašanje kolonialne posesti na ameriških tleh. Res je, da se da govoriti samo še o zadnjih neznatnih preostankih evropskih kolonij, saj Kanade kot britanskega dominiona ne moremo šteti med kolonije, marveč med svobodne države, dasi v skupnosti britanskega imperija. Francozi imajo še nekatere manjše posesti v Južni Ameriki. Na meji in obali Brazilije je malo ozemlje Gvajane, ki je v j ako nezdravem ozračju in se je žalostno proslavila kot strahotna kaznilnica. V srednjeameriškem morju imajo Francozi še nekaj otokov, med njimi dva večja in prav pomembna, Guadeluppe in Martiniaue.
Pogoji premirja ustvarjajo možnost, da zmagovite sile kontrolirajo tudi francosko kolonialno posest. V Ameriki so zato nekateri že začeli razpravljati o usodi navedenih francoskih kolonij v svojem področju. Nedavno so v Zedi-n j enih državah uradno izjavili, da ne bodo nikdar priznali kakih teritorialnih sprememb, ki bi se nanašale na one posesti, ki jih imajo evropske države v Ameriki. Vsa Amerika je pritrdila temu sklepu in v zvezi z njim se je ponovno od raznih srtrani postavil predlog, naj se s pogajanji ali z odkupom pridobijo te evropske kolonije.
Ameriški kongres je pred nekaj dnevi sprejel sklep, da Zedinjene države ne intervenirajo v sedanji vojni, da bi se pa morale vmešati, ako bi bila ogrožena Monroeova doktrina. Z možnostjo, da bi se razvile komplikacije ob francoskih kolonijah, stopa v ospredje tadi nevarnost, da bi se vojna, vihra zanesla na ameriška tla.
Toda to še ni višek ameriškega vznemirjenja. Senator Andrew May je kot načelnik oddelka za oborožitev že pred tedni opozarjal ameriško javnost na možnost, da bi se kar naenkrat Amerika znašla pred Evropo, v kateri bi se v vrstah totalitarnih sil borile tudi ladje francoske in britanske vojne mornarice. Le redki posamezniki so takrat pripisovali resnejši pomen tem besedam. Toda danes se v Zedinjenih državah, kakor pripovedujejo zadnje vesti, nič več ne čudijo takim vznemirljivim tolmačenjem in jih nič več ne zavračajo. Iz Washingtona prihajajoče vesti trdijo, da so se vodilni krogi postavili na stališče, da izolacionizem sploh ni več mogoč.
Tako gledajo sedaj na položaj v ameriški politični javnosti. Toda nikakor ni mogoče reči, da je ameriško javno mnenje temu primerno enotno. Nasprotno, nič manj divergentni programi se ne postavljajo v njem. Kljub poskusu Roo-sevelta, da s pritegnitvijo dveh zelo vplivnih članov republikanske stranke ustvari temelje za koalicijsko vlado, se nasprotje med obema političnima taboroma ni poleglo. Nedvomno je problem predsedniških kandidatov še vedno eden glavnih kamnov spotike.
Med pripravami za novo panameriško konferenco se množijo predlogi za likvidacijo evropske posesti v Ameriki. Velika Britanija ima obilo otokov tako v srednjeameriškem morju, kakor tudi v Atlantskem oceanu v bližini ameriške obale, silno važnih za pot med obema eelinama. Ima vrh tega tudi majhen celinski kos srednje Amerike v Hondu-rasu, pa največji del Gvajane in končno še Falklandske otoke ob južnem koncu
Ruske čete na novi meii
Sovjetska pehota je zasedla že vso severno se poslužujejo močnih padalskih oddelkov
Bukovino in glavni del Besarabije - Incidenti na
Rusi meji
Bukarešta, 1. jul. p. (Rador) Po vsej Rumuniji se z veliko naglico nadaljujejo priprave za narodno obrambo. V Bukarešti in drugih rumunskih mestih je že vse mobilizirano. Glavna pripravljenost je ob meji z Madžarsko in Bolgarijo, kjer so bile vse garnizije že včeraj izpopolnjene. Z veliko naglico se dovršujejo tudi gradnje obrambnih naprav.
čeprav še ni nikake neposredne vojne nevarnosti, posebno še, ker prihajajo iz Rima in Berlina vesti, da je obema evropskima velesilama veliko na tem, da se v jugovzhodni Evropi ohrani mir, vendar dobro poučeni politični krogi v Bukarešti ne izključujejo možnosti, da bosta Bolgarija in Madžarska nastopili s svojimi zahtevami nasproti Rumuniji. Rumunski vojaški krogi gledajo v ostalem mirno na razvoj dogodkov ter opozarjajo, da so rumunske vojne sile sedaj povsem zadostne za uspešno obrambo države na dveh frontah, čeprav splošna mobilizacija še ni dovršena.
Kar pa se tiče gospodarskega položaja države, pripominjajo rumunski politični krogi, da bo imela Rumunija veliko škodo zaradi odstopa Besarabije Sovjetski Rusiji, ker je bila dežela kmetijsko zelo napredna in je v veliki meri prispevala k vsakoletnemu prebitku rumunskih kmečkih pridelkov, ki jih je Rumunija v velikih količinah izvažala. Drugod po Rumuniji so vremenske neprilike letos prizadejale kmetijstvu veliko škodo, tako da bo žetev sorazmerno majhna.
Moskva, 1. julija, br. (Tass) V severni Bukovini so sovjetske čete izpolnile svojo nalogo in zasedle vse v dogovoru z Ru-munijo določeno ozemlje. V Besarabiji končujejo svojo nalogo ter postopno zavzemajo postojanke ob novi meji na Prutu odnosno Dunavu. Mehanizirane čete so dosegle in zasedle kolodvor Ungeni nasproti Jašu, motorizirana pešadija pa je zasedla mesto Kagul na Prutu ter mesto Reni na izlivu Pruta v Dunav. Padalski oddelki so zasedli obmejno mesto Ismail (Tučkov) na Dunavu. Prodiranje sovjetskih čet se izvaja po načrtu in brez slehernega Incidenta.
Bukarešta, 1. julija. AA. (Rador): Poročilo rumunske vlade pravi, da se izpraznitev Besarabije in Bukovine izvaja po določenem načrtu. Včeraj je v Moldavijo prispelo 80 vlakov z izseljenci in materialom. V Moldaviji so vsi zastopniki rumunskih oblasti lz Besarabije in Bukovine. V vseh mestih so ustanovljeni odbori, ki skrbe za namestitev beguncev. Zastopniki rumunskih oblasti so v stalni zvezi s poveljniki sovjetskih čet, da bi se preseljevanje olajšalo. židje iz Besarabije, ki so se dozdaj mudili v notranjosti Rumunije, se vračajo v Besarabijo. Do včeraj se jih je vrnilo 9.000. V vsej državi vlada mir. Uradno zanikajo vesti o evakuaciji še nekaterih drugih pokrajin.
Rusi spuščajo padalske oddelke
Bukarešta, 1. julija, s. (Reuter.) Ameriški novinarji javljajo, da so sovjetska letala ob vsej novi meji med Rusijo in Rumunijo spustila padalske oddelke, ki so z zastavami označili potek nove meje. Na nekaterih mestih so letala spustila s padali tudi lažje tanke.
Bukarešta, 1. juL z. Begunci, ki prihajajo v Bukarešto, pripovedujejo, da so sovjetske čete s silno naglico zasedle severno Bukovino in večji del Besarabije. Sovjetsko poveljstvo je zlasti poskrbelo, da so vse strategično količkaj važne točke prišle čimprej v oblast sovjetskih čet V ta namen se je v izredno velikem obsegu poslužilo padalnih oddelkov. Ogromni tri-motorniki so izkrcali cele čete, ki so bile opremljene ne le z najmodernejšim brzo-strelnim orožjem, strojnicami in lahkimi topovi, temveč tudi z motornimi kolesi in v več primerih celo z malimi tanki. Izkrcani oddelki so se naglo zbrali in zasedli določene kraje. V enem primeru in sicer v Bolgradu je bil izkrcan cel polk motorizirane pešadije, ki je prvi prispel ha novo rusko-rumunsko mejo. Sovjetske čete so nastopile tako naglo, da delavci, ki so bili zaposleni pri utrjevalnih delih v Besarabiji, niti niso imeli časa, da bi bili pospravili vsaj orodje. Vse so morali zapustiti kakor je bilo in se odpeljati s prvim _i______"ir
Južne Amerike, za katere se posebno zanima Argentina. Vsekakor je zgovorno znamenje časa, da vzbujajo te posesti tako silno zanimanje ameriške politične javnosti, in da celo britanske posesti niso izvzete iz novih računov.
Oboroževanje Zedinjenih držav naglo napreduje. Hkrati se postavljajo programi tudi za oborožitev drugih republik. Napovedujejo, da bo v vseh teh pogledih bližnja panameriška konferenca napravila osnovno važne sklepe. Toda pred očmi je treba imeti dejstvo, da so ameriške republike po ogromni večini toliko kot neoborožene, pa da orožja v smislu in obsegu, kakor ga je postavila na dnevni red evropska vojna, sploh nima nobena od njih. Kakršni koli bodo sklepi panameriške konference, v oborožitvenem pogledu se bodo mogli realizirati šele v letih.
Med tem pa se javlja za Zedinjene države nov pereč problem na Pacifiku: japonska dinamika in ekspanzija proti zavezniški posesti na tem področju.
vlakom, ki je bil zanje pripravljen. Sploh so sovjetski poveljniki skrbeli za to, da so najprvo odpravili iz zasedenega ozemlja rumunsko vojaštvo, dočim postopajo napram prebivalstvu skrajno obzirno.
Spopadi med sovjetskimi in romunskimi četami
Bukarešta, 1. jul. z. Sedaj tudi na mero-dajnem mestu priznavajo, da je prišlo na nekaterih obmejnih točkah do resnejših spopadov s sovjetskimi četami, kakor pa se je prvotno priznavalo. To je predvsem posledica slabih telefonskih in brzojavnih zveze, ker posamezni poveljniki na meji niso bili pravočasno obveščeni o nastalih spremembah in niso dovolj hitro dobili povelja za umik. Misleč, da gre za napad sovjetskih čet, so se postavili v bran in je bilo ponekod precej izgub na obeh straneh. Vsi ti incidenti pa so bili na miren način likvidirani.
Protižidovski izgredi v Bukarešti
Bukarešta, 1. jul. o. (»Donaupost«). V rumunski prestolnici je prišlo včeraj in danes do resnih demonstracij proti Židom in Angležem. Demonstranti so se v večjih množicah pojavljali pred javnimi zgradbami ter vzklikali: »Dol z Židi!« Več Židov je bilo napadenih na ulici.
Vladno glasilo >Romania» v svojem uvodniku danes ostro napada Žide, češ da so brezvestno izkoristili paniko, ki je te dni nastala v Bukovini in Besarabiji Kaj takega je bilo od Zidov prav za prav že pričakovati, še vse hujše pa so bile njihove špekulacije v prestolnici. Zato ni čuda, če se sedaj med pojavlja resna reakcija proti njim.
Izgredi v Galacu
Bukarešta, 1. julija. AA. (Rador). V zvezi z nedeljskimi incidenti v Galacu je notranje ministrstvo izdalo naslednje sporočalo:
Skupina 2.000 delavcev, ki je 30. junija zvečer pod vojaškim spremstvom čakala v Galacu, da bi po lastni želji odšla v Besarabijo, se je uprla zaradi tega, ker je iimel vlak zamudo. Delavca so poskušali pobegniti ter so odgovorilli na poziv, da naj obstanejo, s streljanjem. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Več je bilo tudi aretiranih. Od varnostnih organov sta bila mrtva dva vojaka in en policaj. Red je bil hitro vzpostavljen. Postajo so uredili, da bi mogla sprejeti begunce, ki so prihajali iz Besarabije. Izseljevanje se nadaljuje po določenem načrtu. Delo za izkazovanje pomoči in namestitev se nadaljuje. Vse osebe, ki so prispele v preskrbovalna središča, so sprejeli in jim dali potrebno pomoč.
Bukarešta, 1. jul. br. V zvezi z dogodki v Galacu se je izvedelo, da je bilo pri spopadih med demonstranti in vojaštvom ubitih in ranjenih nad 250 ljudi.
Izselitev Nemcev
iz zasedenega ozemlja
Sofija, 1. jul. br. Bolgarska brzojavna agencija je nocoj objavila, da je bil med rusko in nemško vlado dosežen sporazum, po katerem se bodo izselili v Nemčijo vsi Nemci iz Besarabije in severne Bukovine.
Prvi incidenti na madžarski meji
Budimpešta, 1. jul. s. (Reuter.) Po madžarskih informacijah, ki iz rumunskih virov še niso potrjene, so rumunske čete včeraj vdrle na madžarsko ozemlje. Druga poročila pravijo, da so rumunske čete samo streljale preko meje na madžarsko ozemlje. Madžarska poročila pravijo, da so ti incidenti doslej zahtevali 30 žrtev, med njimi tri smrtne. Madžarska vlada je vložila pri rumunski vladi zaradi teh dogodkov protest.
Vsi dopusti v madžarski vojski so bili ukinjeni.
Varnostni ukrepi
v Rumuniji
Bukarešta, 1. jul. s. (Reuter.) Rumunske oblasti so odredile v notranjosti države nove varnostne ukrepe. Tako morajo biti odslej vse kavarne ob 23. zaprte In prepovedano je brez dovoljenja vojaških oblasti zbiranje skupin nad štirih oseb. Vsakogar, kdor se pregreši proti varnosti države ali javnemu redu, lahko oblasti internirajo.
Bolgarija se ne bo prenaglila
Sofija, 1. jul. AA. (Štefani) Kralj Boris je sprejel v avdieneo zunanjega ministra Popova, ki mu je. poročal o mednarodnem položaju.
V bolgarskih političnih krogih poudarjajo mirnost, prisebnost in realistično stališče bolgarske vlade v zvezi z dogodki v Besarabiji, oziroma z novim položajem, ki je nastal na Balkanu. Bolgarska vlada sicer upošteva življenske interese Bolgarije, vendar pa se nikakor noče prenagliti. Sofija goji podobno kot Budimpešta, upanje v pravico, ki bo popravila krivice, ter poudarja, da je to v duhu politike Nemčije
in Italije in da je sedaj treba počakati na nadaljnji razvoj dogodkov.
V istih krogih izjavljajo, da so glasovi, ki govore o nekakšnih sovjetskih preten-zijah glede nekaterih pristanišč ob Dunavu in črnem morju, neutemeljeni.
Veliko sovjetsko
notranje posojilo
Moskva, 1. juL s. (Reuter) Sovjetski ■finančni minister Zverov je danes po radiu
sporočil razpis novega velikega notranjega posojila v okviru tretje sovjetske petletke. Novo posojilo obsega vsoto osem milijard rubljev. Kakor je izjavil Zverov, bo novo posojilo porabljeno za povečanje sovjetske gospodarske in vojaške sile Finančni minister je dejal, da zahteva povečana vojna nevarnost povečanje obrambne sile države. S sredstvi posojila bo nakupi j enega več premoga, več petroleja, strojev in drugega materiala ter bo povečana produkcija.
Ruski listi o ruski
politiki na jugovzhodu
Po mnenju sovjetskih listov ni nevarnosti, da M bil Balkan potegnjen v vojno — Zakaj so Rusi zasedli Besarabijo in Bukovino
Moskva, 1. jul. e. »Trud« objavlja zanimiv članek, v katerem naglaša, da je treba vedno najprej počakati na uradno objavo sovjetske vlade, preden se delajo kake kombinacije. Opozarja tujo javnost,, da z rezervo sprejme vesti, ki so v večini primerov tendenciozne. List piše, da ima Sovjetska zveza svojo lastno zunanjo politiko, osnovano na potrebi izgraditve osi-guranja na vseh mejah, zlasti na onih, kjer vladajo na drugI strani zmede. Razne anek-sije imajo edino nalogp, da priključijo sovjetski zvezi sonarodnjake ali pa da izpopolnijo nepopoln člen sovjetske obrambe.
Nato piše list o balkanskem polotoku in poudarja, da je ta sektor velikega pomena za vse države pa tudi za Sovjetsko zvezo. Rusija v tem praven ne bo storila ničesar, kar bi lahko ogrožalo mir. Tudi Nemčija in Italija nimata interesa, da povzročata nesoglasja na tem ozemlju. Balkan je po mnenja Berlina področje, ki mora ostati svobodnp in v miru, ugotavlja »Trud«.
Vojna se ne vodi za strateške cilje, nadaljuje ▼ svojem članka »Trud«, niti za kaka pota. V smeri Bližnjega vzhoda Balkanski polotok nima več nikakega strateškega pomena. Na Sredozemskem morju sta Nemčija in Italija organizirali svoja oporišča za napad na drugih točkah. Ni dvoma, da obstoje na Balkanskem polotoka in v Podunavju sporni problemi, a vsi so lokalnega značaja In zanimajo samo male države. Niti ena velika država v tem trenutku nima namena izkoristiti ta lokalna nasprotja. Se nikoli situacija na Balkanskem polotoku ni bila bolj jasna nego danes. Spopad velikih sil gre mimo tega področja in bi pritegnitev Balkana v vojno velikih sil, ki se bore, imela samo škodo za glavno fronto.
Zaradi tega, končuje »Trud«, ni treba pričakovati nobenih komplikacij na tem področja. Balkan bo v tej vojni ostal izven spopadov, a sporni problemi bodo likvidirani po zaključitvi sovražnosti.
M°skva, 1. juL e. »Pravda« piše v uvodniku: Sovjetski narod je z veliko radostjo sprejel mirno rešitev vprašanja glede vrnitve Besarabije in odstopa severnega dela Bukovine Sovjetski zvezi. Srca so polna hvaležnosti in ponosa zaradi modre politike vlade, ki je vzpostavila pravico,
katero je Rumunija kršila leta 1918. Odslej je Besarabija zadinjena s svojo materjo domovino, z veliko sovjetsko državo.
Nato list opisuje, kako je bila leta 1918 odstopljena Besarabija Rumuniji in nadaljuje:
Sovjetska zveza se ni nikoli strinjala z dejstvom okupacije Besarabije, kar je ves čas odkrito izjavljala pred vsem svetom. Stališče sovjetske vlade je bilo v tem vprašanju nespremenjeno v teku vseh 22 let okupacije Besarabije po rumunskih četah. Nedavno, 29. marca t. 1. je Molotov v svojem referatu na seji vrhovnega sve-SSSR še enkrat opozoril, da med SSSR in Rumunijo obstoji še nerešeno sporno vprašanje, vprašanje Besarabije, katere okupacije SSSR ne prizna in nikoli ni priznala.
Vprašanje Besarabije je organično zvezano s vprašanji izročitve severnega dela Bukovine, ki je zaradi svoje skupnosti vezan z Ukrajino. Znano je, da pred letom 1919 Bukovina ni pripadala Rumuniji, temveč Avstro-Ogrski. Vlada Sovjetske zveze je smatrala za neobhodno potrebno, da skupno z Rumunijo reši vprašanje vrnitve Besarabije in izročitve severnega dela Bukovine Sovjetski zvezi. Izročitev Bukovine je tem bolj upravičena, ker bo to v neznatni meri nadomestilo škodo, ki jo je sovjetski zvezi in prebivalstvu Besarabije napravilo 221etno gospodarstvo Rumunije v Besarabiji. Dovolj je omeniti, da je moralo samo v teku prvih 10 let okupacije Besarabije več nego 300.000 njenih prebivalcev prisiljeno bežati.
Industrija in poljedelstvo Besarabije sta pod upravo rumunskih oblasti stalno propadala. število živine se je na gospodarstvu siromašnih in srednjih kmetov samo v teku prvih 15 let okupacije zmanjšalo za 48 do 50 odstotkov. 80 odstotkov odraslega prebivalstva Besarabije je nepismenega. Rumunsko gospodarstvo v Besarabiji je povzročilo materialno in kulturno propast delovnega sveta.
Vest o novi zmagi sovjetske politike ter o osvoboditvi naših bratov se je razširila po vsej naši državi, zaključuje ^Pravda«. Vest o povratku Besarabije je izzvala pri patriotih v naši državi voljo za nove podvige.
Sirija stopa v ospredje
Uradna izjava, da se bo Anglija uprla vsakemu poskusu napada na Sirijo in Libanon
London, 1. jul. s. (Reuter) Angleška vlada je objavila nocoj ob 18. izjavo glede svojega stališča do položaja v francoskih mandatnih ozemljih v Siriji in Libanonu. Izjava opozarja, da se bo Anglija uprla vsakemu poskusa napada na obe deželi z nemške ali italijanske strani in pravi med dragim:
Angleška vlada je obveščena, da je vrhovni poveljnik francoskih čet v Levanti, general Mittelhauser ugotovil, da 90 sovražnosti prenehale. Angleška vlada smatra, da to ne pomeni, da se te dežele ne bi uprle, če bi Nemčija ali Italija poskusili napad na Sirijo ali Libanon. Da pa bi bili vsi dvomi odstranjeni, izjavlja kr. vlada, da ne bi mogla dovoliti, da bi bili ti deželi od katerekoli sovražne sfle zasedeni, ali uporabljeni kot oporišči ca napad na Bližnjem vzhodu na države, ki »o pripravljene, da se branijo, ali pa- da bi v teh deželah nastali neredi, ki bi povzročili nevarnost za države na Bližnjem vzhoda. Kr. vlada si pridržuje svobodo za vsako akcijo, ki bi jo pod gotovimi okoliščinami smatrala kot potrebno za zaščito svojih interesov. Anglija bo podvzela vsako akcijo, ki je potrebna za izpolnitev te izjave, toda ne da bi take akcije prejudicirale bodočemu položaju Sirije in Libanona, ki sta sedaj francosko mandatno ozemlje.
Berlin, 1. juL p. Nemški tisk ugotavlja v svojih današnjih komentarjih o položaju na evropskem jugovzhodu, da je sedaj be-sarabski problem likvidiran ter položaj v Podunavju in na Balkanu stabiliziran, urejevati pa se je pričel problem Bližnjega vzhoda, kjer skuša Anglija izzvati spore, da bi odvrnila vojno na svoje ozemlje. Angleži hočejo okupirati Sirijo. V Turčiji se širijo vesti, po katerih naj bi se zgodilo to v zvezi z bližnjo demobilizacijo francoskih vojnih sil v tem doslej francoskem
mandatnem področju. Zaradi tega so pričeli tudi Turki koncentrirati svoje čete na severni meji Sirije, ker nočejo Angležem prepustiti vse Sirije.
Nemški listi pa domnevajo, da so vse te vojaške operacije le prikrivanje pravih namer Turčije in Velike Britanije. Obe hočeta Sirijo res okupirati in si jo razdeliti. Prav to je bil tudi glavni predmet razgovorov in pogajanj, ki so jih imeli turški državniki zadnje dni z zunanjim m pravosodnim ministrom Iraka.
Weygand odpotoval v Sirijo
Berlin 1. julija, br. (DNB) Iz Bordeauxa poročajo' da je vojni minister general Wey-gand odpotoval v Sirijo, kjer se bo sestal z generalom Mittelhauser,jem ter skupno z njim izvedel demobilizacijo francoskih vojnih sil na Bližnjem vzhodu.
Italija in Francija
Rim, 1. jul. AA. (DNB) »Giomale d' Ita-liac piše o poskusih tujega časopisja, ki govore o slogi med Italijo in Francijo. List poudarja, da Francija od začetka svoje zgodovine ni bila nič manj sovražno razpoložena do Italije, kakor je bila do Nemčije. Francija bo pri novi ureditvi Evrope dobila mir, ki ga je zaslužila. Rehabilitacija v zadnji minuti je brezpredmetna. Italijanski narod ni nikdar ljubil Francije, ki je napram Italiji kazala zmerom sovražen in napadalen duh. Nam ni jasno, zaikaj naj bi prav sedaj italijanski narod spremenil svoje načrte in zakaj naj bi vzljubil Francijo.	t
Desnobilizacftja v Franciji
Maneille, 1. julija. AA. (Havas) Vojno ministrstvo je objavilo svoja navodila, ki se nanašajo na demobilizacijo francoske vojske.
Vojna v Sredozemlju
Maršal Graziani poveljnik čet v Afriki — Spopadi na morju in na kopnem v Severni Afriki
Rimu
Rim, 1. juL br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo opoldne naslednje vojno poročilo:
Maršal Rodolfo Graziani, ki je že dospel z letalom v Libijo, je prevzel poveljstvo vseh vojnih sil v Severni Afriki.
Neki naš rusilec je napadel in z bombami zadel neko sovražno podmornico ter jo potopil. Neka naša podmornica je sestrelila angleško štirimotorno letalo. Ruši-lec »Espero«, ki se je zapletel v junaško borbo s tremi sovražnimi križarkaml in nekaj rušilci, se ni vrnil v svoje oporišče in ga je treba smatrati za izgubljenega.
V	Severni Afriki so se spopadli naši oddelki s skupino sovražnih oklopnih avtomobilov. Več angleških težkih in srednjih oklopnih avtomobilov je bilo onesposobljenih za nadaljnjo borbo. Naša lovska letala so uspešno napadla skupino oklopnih avtomobilov in oddelke sovražne vojske na področju n>ed Sollumom in Sidi Omar-jem ter pri Sidi Baraniju. Protiletalsko topništvo Je sestrelilo eno angleško letalo. K štirim sovražnim letalom, ki so fcila sestreljena, kakor je bilo objavljeno v včerajšnjem vojnem poročilu, je treba dodati še eno letalo, ki je bilo sestreljeno po zanesljivih podatkih ter še nadaljnji dve. ki sta bil bržkone prav tako uničeni.
V	Vzhodni Afriki so naši bombniki izvedli uspešne ponočne na E1 Teb kakor tudi na pr morska in letalska oporišča v Adenu in Port Sudanu. Eno naše letalo se ni \rnilo v svoje oporišče. Sovražna letala so bombardirala mesto Harar.
Rim. 1. jul. br. (Štefani) Maršal Graziani, ki je prevzel vrhovno poveljstvo vojnih sil v italijanskih področjih severne Afrike, vej j i; za najbolj sposobnega italijanskega vojaškega poveljnika za kolo-n".a*ne operacije. V kolonijah se je boril že leta 190H Odlikoval se je v borbah za oazo Kufro pri pomirjenju Cirenaike, iz-vojevanju Fezana in v abesinski vojni, kjer je vodil južno italijansko vojsko.
Rim. 1. jul br. O smrti maršala Balba je davi cbjavil »Popolo di Roma« naslednje podrobnosti:
Maršal Balbo je v petek obljubil novinarjem v Cirenaiki. da se bo sestal z njimi nekje za vzhodno fronto. S svojim letalom je bil v petek popoldne baš na poti v kraj. kjer jih je nameraval sprejeti. Ko je prispel nad Tobruk, so bila nad oporiščem angleška letala, ki so ga bombardirala. Maršal je s svojim letalom takoj posegel v borbo in se je pognal proti skupini sovražnih letal. Tisti hip pa je salva izstrelkov iz strojnice zadela Balbovo letalo, deloma v motor, deloma v bencinske tanke. Letalo se je tedaj zaokrenilo z repom navzdol ter je s silno brzino v spirali padalo proti tlom. Sredi padca se je vnelo. Ko se je zrušilo na tla, so bila trupla vseh ljudi, ki so bili v letalu, že zoglenela.
Bengazi, 1. julija. AA. (DNB) Posmrtni ostanki maršala Itala Balba so bili v soboto zvečer prepeljani iz Tobruka v Ben-ghasi. Truplo kvadrumvira in njegovih tovarišev, padlih v boju ,so spremljali iz Tobruka domači konjeniki, ki so jahali v dveh vrstah. Čete. ki so pričakovale posmrtne ostanke maršala Balba, so izkazale vojaško čast, medtem ko je ljudstvo, ki je stalo ob cesti, izkazalo počaščenje z globokim molkom Pozno zvečer je žalni sprevod prispel v Benghasi.
Vlak z Italijanskimi ranjenci
Rim, 1. julija. AA. (DNB) V Rim je prispel sanitetni vlak s prvimi italijanskimi ranjenci z zapadnega bojišča.
Mussolini na fronti
Rim, 1. jul. br. (Štefani) Ministrski predsednik Mussolini, ki je že dva dni na inšpekcijskem potovanju po krajih na nekdanji alpski fronti, je danes prispel v Mentone na francosko-italijanski meji. Mesto je napol razdejano.
Nemško vojno poročilo
Uspehi nemških podmornic in letal — Napadi angleških bombnikov v severni in južni Nemčiji
Berlin, 1. jul. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes opoldne naslednje vojno poročilo:
V	Franciji ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Neka podmornica je potopila več sovražnih trgovinskih ladij s skupno tonažo 23.000 bruto registrskih ton ter južno od Bresta tcrpedirala sovražno križarko tipa »Orion«. Dve izmed potopljenih trgovinskih ladij sta bili v konvoju, ki je bil zavarovan od znatnih sovražnih pomorskih vojnih sil.
Kapitan Plien je zadnje dni potopil več nadaljnjih sovražnih trgovinskih ladij. Na ta način se je tonaža sovražnega ladjevja, ki ga je potopila njegova podmornica, kakor je bilo to objavljeno že v vojnem poročilu vrhovnega poveljstva z dne 28. junija, povečal na 51.086 ton.
Nemška bojna letala so v noči na 1. julija znova bombardirala več luk ob obali vzhodne škotske kakor tudi vzhodne in za-padne Anglije. Pri tem je bilo zadetih več sovražnih objektov.
Dne 30. junija opoldne je poskušala skupina 9 angleških bojnih letal tipa Blenheim ped zaščito angleških lovskih letal napasti letališče Merville 1' Estreme pri Lilleu. Protiletalsko topništvo jo je, še preden je dospela na cilj, razpršilo, nakar so jo nemška lovska letala prisilila k borbi. Pri tem jim je uspelo 6 sestreliti letal tipa Blenheim kakor tudi 3 lovska letala.
Napadi sovražnega letalstva na nevojaške objekte v severni, zapadni in južni Nemči.ii so se nadaljevali tudi v noči na 1. j:>1j.ia, vendar ni bila povzročena pomembnejša materialna škoda.
V	teku 30. junija je bilo sestreljenih gkv.pno 18 sovražnih letal, od teh 11 v letalskih sponadih, 7 na cd protiletalskega topništva. Eno nemško letalo se ni vrnilo v svn'p oporišče.
Berlin, 1. jul. z. United Pre^s poroča, da je nemško zunanje ministrstvo obvesti-
lo vse inozemske diplomatske predstavnike, da se morajo tuja diplomatska predstavništva najkasneje do 15. julija umakniti iz Belgije, Nizozemske in Norveške. Od tega dne dalje bo z vse te države pristojno samo nemško zunanje ministrstvo, ki bo s tem dnem prevzelo varstvo interesov teh držav glede na to, da so vlade teh držav pobegnile v tujino in niso več v položaju, da bi stvarno ščitile interese teh držav, ki so sedaj pod nemško okupacijo.
Nemci zasedli
v dva angleška otoka
Berlin, 1. jul. br. (DNB) Nemške oborožene sile so danes nenadno zasedle angleška otoka v Rokavskem prelivu Guerm-sey in Jersey. Kakor je znano, sta bila otoka že pred nekaj dnevi demilitarizirana. Nemška letala so otoka in posebno vojaška oporišča na njem že ponovno bombardirala. Tudi davi so nemška letala v bližini otoka Guermsey sestrelila dve angleški letali tipa Bri3tol-Blenheim.
Pastirski list koelnskega kardinala
Koln, 1. julija. AA. (DNB). Kolnski nadškof kardinal Schulte ie objavil poslanico v cerkvenem glasniku, v kateri govori o ogromnih zmagah nemške voiske Dod njenim močnim vodstvom. Kardinal ugotavlja v svoji poslanici, da ie nemška domovine s tem kontno zavarovana ored sovražnimi napadi. Nemški narod se mora v soglasju s pozivom svojega vodie ponižno zahvaliti za to Bogu. V poslanici se izraža hvaležnost hrabrim voiakom in njihovemu velikemu delu. ki nai naide izraza na ta način, da civilno prebivalstvo še nadalie z dobro volio in požrtvoval-niem orenaša vse omejitve in napore, ki jih narekuje vojna.
- ogromna trdnjava
Londonski vladni krogi izjavljajo, da se bo Anglija vse drugače branila, kakor države, ki so doslej prišle pod
nemško oblast
London, 1. jul. p. (Reuter). Vesti, da se angleški otroci selijo iz Anglije v domini-one, so vzbudile v tuiini vtis. kakor da ie to beg iz Anglije, nastal spričo spoznanja, da bo tudi Anglija prišla pod nemško oblast. Vladni krogi ooozariaio. da se bo Anglija v najkrajšem času izpremenila v ogromno trdni avo. v kateri bi ne bilo prostora za ljudi, ki se ne moreio v nika-ki obliki angažirati za narodno obrambo. Angliia se bo v vsakem primeru branila na vse drugačen način kakor države ki so doslei prišle pod nemško oblast.
London, l. jul. s. (Reuter) Danes povzema tudi »Daily Telegraph« misel, ki so jo te dni prvič izrazili »Times«, da naj bi namreč nad vsemi obrambnimi ukrepi in ustanovami v Angliji prevzela vrhovno poveljstvo ena oseba pod nadzorstvom ministrskega predsednika. List naglaša, da je treba tak ukrep takoj izdati. General Iron-side ima sedaj sicer polnomočje, da vodi vse vojaške obrambne ukrepe, toda njegova polnomočja ne gredo izven področja vojske. Obramba pred letalskimi napadi spada v drugo kompetenco, civilni ukrepi pa zopet pod drugo. List pravi, da bi moglo nadaljevanje take razdelitve povzročiti nesrečo. Zato naj bi bila vsa obramba združena v rokah enega človeka, za čigar določitev naj bi odločala njegova sposobnost.
Rim, 1. julija. AA. (Štefani) »Giornale dTtalia« piše. da se mora angleška vlada boriti z velikimi težavami. Nihče v Evropi ne verjame več v Veliko Britanijo, medtem ko so pristaši politike osi Čedalje bolj številni. Navzlic blokadi doživlja Velika Britanija stalno izgube na kontinentu. Sedaj je izgubila tudi vse železo, ki ga je izvažala iz Francije. Anglija je izgubila vsak stik z državami v Sredozemlju in vse preskrbovanje iz kolonij ne more nadome-
stiti izgub, ki jih je zadevno Anglija utrpela zaradi zmag nemškega in italijan-
Berlin, 1. julija. AA. (DNB) Nemški tisk smatra, da sta zadnja govora Chamber-laina in Nicolsona izraz vznemirjenosti, ki se vedno bolj širi v Angliji. »Berliner Borsen Zeitung« pravi, da Nemčiji ni potrebno računati z notranjimi angleškimi razprtijami in da Nemčiji ni potrebno vedeti, kako je Anglija pripravljena pogajati se za mir. Po Chamberiainovem govoru bi se lahko smatralo, da je Nemčija angleško območje, ki naj vendar že enkrat neposredno vloži prošnjo za mir. Toda ni razumnega človeka, ki bi to izjavo vzel resno, ker je vsem jasen obupen položaj Anglije. »Deutsche Allgemeine Zeitung« se dotika Chamberlainove izjave, da bo Anglija zdaj napadla sovražnika in pravi: Zdaj, ko je Anglija pustila na kontinentu na cedilu vse narode, katerim je obljubila pomoč, govori Chamberlain, da bo napadel sovražnika, . napasti sovražnika pa pomeni vse, kar živi na kontinentu.
»Nachtausgabe« naglaša ugotovitev angleškega državnega podtajnika Nicolsona, da živijo v Angliji ljudje, ki trdijo, da povprečni Anglež ne bo ničesar plačal zaradi nemške zmage. Jasnejše se res ne more označiti pravo razpoloženje srednjega sloja in delavstva v Angliji, pravi list, ko je angleške ministrstvo za informacije prisiljeno odkrito priznati, da obstoji v Angliji mnenje, da nemška zmaga ne bi napravila škode srednjemu sloju in delavstvu. To pomeni, da je to mnenje v Angliji zelo razširjeno.
Rimski poslanik
prispel v London
London, 1. jul. p. (Reuter). Danes so se vrnili v London dosedanji acgleflkž pcsla-
I oflc v Rimu sir Percy Lotnadn, funkcionarji poslaništva, novinarji in še nekatere druge angleške osebnosti ter njihove rodbine. ki so že 10. junija zapustile Rim. Po velikih oeripetiiah na poti od Rima do Lizbone so pred dvema dnevoma nadaljevali svoje Dotovanje v Anglijo.
Vojni Izdatki Anglije
London, 1. jul. br. (Reuter). Po podatkih finančnega ministrstva izda Anglija dnevno za vojno 7,720.000 funtov, (to ie v našem denarju dnevno 2.4 milijarde dinarjev. približno eno četrtino državnega proračuna Jugoslavije za vse letoV
Avstralija gradi vojne ladje za Anglijo
Canberra, 1. Jul. s. (Reuter) Avstralska vlada Je sporočila, da je v avstralskih ladjedelnicah v gradnji več vojnih ladij za Anglijo. Gre predvsem za rušilce in korvete. Za gradnjo bo porabljen skoro izključno avstralski material.
Francoski parlament v Vichyju
Marseille, 1. julija. AA. (Havas) Francoska poslanska zbornica in senat bosta začasno zborovala v Vichyju. Večina poslancev Je že prispela v to kopališko mesto.
Poveljnik svobodnih
francoskih vojnih sil
London, 1. jul. br. (Reuter.) Glavni stan generala de Geullea je nocoj objavil, da je bil viceadmiral Luzelier imenovan za vrhovnega poveljnika vseh svobodnih francoskih vojnih sil in za začasnega vrhovnega poveljnika francoskih letalskih sil, ki se niso podredile francoski vladi.
Hitler In Mussolini
v Franciji
London, 1. julija s. (Reuter) Kakor javljajo iz Berlina in Runa sta se včeraj tako kancelar kakoc tudi ministrski predsednik Mussolini mudila v Franciji. Kancelar Hitler je posetil Mulho^se v Alzaciji ter je pregledal tudi več utrdb Maginotove linije. Ministrski predsednik Mussolini pa je v spremstvu maršala Badoglia prestopil fran-cosko-italijansko mejo v Alpah ter inspi-ciral oddelke italijanske vojske pri Col de Larchu.
Maršal Goring pa se te včeraj za obletnico podpisa versajskega miru mudil v Parizu ter se je peljal v avtomobilu po pariških ulicah.
potopljene ladje
New York, 1. jun. br. »Mackey Radio« poroča, da sta bili na Atlantskem oceanu včeraj potopljeni 5700 tonska angleška tovarna ladja »Guido« ter nizozemska 4800 tonska ladja »Zarian«. Obe ladji sta bili torpedirani in sta se potopili.
Iran ostane nevtralen
Teheran, 1. Julija. AA. (Štefani.) Iranski šah je sprejel ob navzočnosti predsednika vlade ravnatelje časopisov v Iranu. Pri tej priliki je izjavil, da je potrebno zaradi sedanjega mednarodnega položaja voditi določnejšo politiko kakor dozdaj. Politika, je dejal iranski šah, mora biti jasna, odločna in daljnovidna, žalostno je, da dozdaj niso bili izdani gotovi ukrepi, da bi se čim bolj obvestilo ljudstvo o svojih potrebah in o mednarodnem položaju. Na koncu je Iranski šah dejal: Iranska vlada se naslanja na vojsko, čuvarja varnosti. Iran bo ostal še dalje nevtralen in bo delal na to, da prebrodi vse morebitne težave.
Nemsko-finski gospodarski sporazum
HelsinKi, l. julija. AA. (DNB) Finska vlada Je podpisala nemško-flnski gospodarski sporazum, ki daje Finski nove velike možnosti za njen razvoj. Sporazum določa znatno povečanje izvoza v Nemčijo, v prvi vrsti surovin za papirno industrijo. Po drugi strani bo Nemčija na Finsko izvažala zlasti premog in koks.
Pomanjkanje živil
na Norveškem
Stockholm, 1. jul br. (Tas). Švedski listi poročajo, da ie nastalo na Norveškem, zlasti v severnih pokrajinah, predvsem v Narviku, zaradi pomanjkania uvoza veliko pomanjkanje živil. Prebivalstvo dobiva le neznatne količine najpotrebnejših živil. Nekaterih vrst kakor kave. slacLkaria. itd. sploh ni dobiti. Posebno občutno pa je pomanjkanje zelenjave.
Borbe v zraku
Kairo, 1. juL s. (Reuter). Povelistvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so izvedli angleški bombniki napad na zbirališče italijanske voiske v Sabderatu v italijanski Vzhodni Afriki. Bombe so ponovno direktno zadele cilj. Druga skupina letal ie napadla dve italijanski ladji v neki luki v Eritreji. Letala so ob tej priliki naletela na močan ogenj protiletalskih topov in na odpor italijanskih lovskih letal. Eno angleško letalo s tega poleta pogrešajo.
Južnoafriška in tužnorodeziidtaa letala »o izvedla več izvirindSkih poletov nad italijansko Majalo ter so ob tei priliki bombardirala taborišče afriške italijanske voiske.
Naknadno je ugotovljeno, da so bila pri angleškem napadu na Tobruk v Libiji preteklo soboto sestreli ena sigurno tri italijanska letala. Včerai so amgleška letela sestrelila dve nadaljnji italijanski letali
Dve skupini po štiri italijanska letala sta včeraj napadli Malto. Pri vsakem napadu je bilo vrženih po 42 bomb. Povzročena ie bila le majhna Scoda. Dva civilista sta bila ubita in štirie ranjeni
London. 1. jul br. (Reuter). Danes oooi-dne je letalsko ministrstvo »dalo komunike. v katerem pravi da ie skupini angleških letal tipa Hurrican v teku včerajšnjega dne uspelo sestreliti pet nemških letal. Angleška eskadrila ie na poti v Nemčijo srečala 17 nemških letal in jih takoi napadla. Pet letal so Angleži sestrelili 7 nadaljnjih na precei poškodovali, tako da se ie le 5 nemških letel nepoškodovanih VTrV^krvilft fcz boxfa&
Predsednik Cvetkovič o sodelovanju z Italijo
Pri socialnih reformah bodo upoštevane izkušnje italijanskega korporativnega sistema — Odnošaji z Madžarsko in Bolgarijo — Balkanski mir
Rim, 1. julija. AA. (Štefani) Včerajšnji italijanski časopisi objavljajo na vidnih mestih izjavo, ki jo je dal predsednik jugoslovenske vlade Dragiša Cvetkovič predsnočnjim beograjskim zastopnikom italijanskega tiska. V svoji izjavi je predsednik vlade poudaril predvsem željo, da bi se obstoječi prijateljski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo čim bolj okrepili in poglobili. Zatem je predsednik Cvetkovič poudaril, da se mora pri reševanju delavskih in drugih socialnih vprašanj italijanski korporativni sistem vzeti v poštev, ker je rodil odlične uspehe. Pripomnil je, da bo srečen, če bo mogel v kratkem v Jugoslaviji pozdraviti zastopnike italijanske organizacije, kar naj bi bilo v okviru širšega itali j ansko- j ugoslovenskega socialnega sodelovanja. O priliki svojega obiska v Italiji — je dalje na-glasil ministrski predsednik — je imel priliko osebno se prepričati o uspehu velikih reform na socialnem polju, predvsem glede vprašanj delavske zakonodaje. Predsednik jugoslovanske
vlade je posebno poudaril, da vioi v sodelovanju Jugoslavije z njeno veliko sosedo Italijo enega najmočnejših stebrov srečne bodočnosti natodov v tem delu Evrope. To sodelovanje bo po mnenju predsednika Cvetkovifca imelo splošno korist tudi na polju socialne politike.
Glede položaja na Balkanskem polotoku po zasedbi Besarabije, je jugoslo-venski ministrski predsednik izrazil prepričanje, da se bo mir na Balkanskem polotoku ohranil. Glede jugoslo-vansko-madžarskih odnošajev je na-glasil, da so odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko zelo dobri.
Končno je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič dejal: »Glejte, naši odnošaji z Bolgarijo so tudi zelo prisrčni. Na nobenem področju z jugoslovanske strani ni kakega razloga za kakršnakoli nesoglasja, ker jugoslovenska vlada odločno in vestno dela na to, da se spori med balkanskimi narodi rešujejo po mirnih sporazumih.«
Posledice ruske zasedbe Bukovine in Besarabije
Po švicarskem mnenju bo imela najnovejša sovjetska akcija močan vpliv na zunanjo politiko jugovzhodnih
držav
Curih, 1. julija z. Zopetno pridobitev Besarabije s strani sovjetske Rusije smatra »Neue Ziircher Zeitung« za tako važen dogodek, da ne bo ostal brez posiedic glede zunanje politike sosednjih držav. Rusija si je s tem zagotovim vse kontrolo nad izlivom Dunava io ji niti ni potTebno, da bi imela kontrolo še nad rumunskimi luka-mi, ker že samo s tem lahko docela kontrolira ves promet na D ima v u na Črnem morju pa ji je s tem zagotovljena absolutna nadmoč, kar bo kmalu čutila vsa juž-novzhodna Evropa. Mnoge tuje ladje, ki so se doslej mudile v črnomorskih lukah, so jih že zapustiile trn se umaknil« v rumun-ske dunavske luke.
Bukarefita, 1. Jul. z. Kakor sodijo v tukajšnjih diplomatskih krogih, bo imela izguba Besarabije in severne Bukovine v Rumuniji velike notranjepolitične posledice, ki ne bodo prišle toliko do izraza glede režima samega, kakor glede metod vladanja in položaja posameznih vodilnih ru-munskih osebnosti. Približanje osi Rim-BerHn ni moglo preprečiti daiekosežnih zunanjepolitičnih sprememb, a prav tako se tudi v notranji politiki že kažejo konture novih smernic. Kar se tiče ostavke Mi« halake na položaj člana kronskega sveta, se doznava, da je odstopil zaradi tega, ker se ne strinja s sodelovanjem železne garde v vladi in s smernicami, ki jih zastopa.
Moskva, 1. jul. z. V tukajšnjih diplomatskih krogih je zbudil, kakor poroča dopisnik cNeue Ziircher Zeitung«, veliko pozornost zelo ostri ton, v katerem pišejo
sovjetski listi o Rumuniji, zlasti pa o romunskem režimu, kateremu očitajo, da je zatiral narodne manjšine v Besarabiji in Bukovini in jih puščal dobesedno gladova-ti. V moskovskih krogih zaradi tega na-glašajo, da Rumunija ne sme računati na nikako podporo Sovjetske Rusije glede morebitnih zahtev Madžarske ln Bolgarije. V ostalem izjavljajo v oficioznih moskovskih krogih, da vodi Sovjetska Rusija na Balkanu predvsem slovansko politiko, dasi ne gre za vseslovansko idejo v nekdanjem smislu. Ruska slovanska politika ima prednost le v toliko, v kolikor je v skladu z vojaškimi in političnimi interesi Moskve. Na novi rusko-rumunski meji bo Sovjetska Rusija takoj začela z zgradbo modernih utrdb in so že določene tehnične čete, ki bodo nemudoma prijele za delo.
Angleško jamstvo
London, 1. julija, s. Komentator v angleškem radiu je v zvezi s sovjetsko okupacijo Besarabije izjavil glede garancije, ki jo je svoj čas dala Anglija Rumuniji, da je bilo rumunskim merodajnim krogom vedno «?obro znano, da je imela Anglija name a jam&ti Rumuniji varnost samo zi primer nemSkega napada na Rumunijo. V času, ko je Anglija Rumuniji dala garanr cijo, se je v ostalem ravno pogajala z Ru* sijo za pakt o medsebojni pomoči, tako, da še celo ni moglo biti govora, da bi garancija Rumuniji veljala proti Rusiji. V sedanji krizi se rumunska vlada na angleško vlado sploh ni obrnila s prošnjo za pomoč.
Položaj v vil®

Japonski vojni minister za energišnejšo japonsko zunanjo politiko — Pritisk na Veliko Britanijo
Tokio, 1. julija, s. (Reuter). Ob priliki razgovora z ministrskim predsednikom je izročili vojni minister vladi zahteve vojske glede japonske zunanje politike, ki so bile sprejete na včerajšnji konferenci vodilnih japonskih vojaških osebnosti. Kolikor je mogoče izvedeti, želi japonska vojska v sedanjem trenutku energičnejšega nastopa za uresničenje japonskih ciljev. V tem smislu pišejo tudi mnogi japonski listi zlasti »Ničiniči« in »Ašaki«.
London, 1. julija, s. (Reuter). Današnji »Times« se bavijo z onim mestom v najnovejšem govoru japonskega zunanjega ministra Arite. v katerem je omenil, da spadajo v japonske interesno področje tudi vsa južna morja, od Jave do Tahitija. List pravi, da druge države, ki imajo v Pacifiku svoje zakonite interese, ne bodo mogle lahko sprejeti tega japonskega stali- , šča, v kolikor bi Japonska na ta način < hotela izločiti tuje vplive Če pa pomeni 1 izjava Arite samo, da se hoče Japonska le posvetovati z drugimi državami glede političnih in teritorialnih sprememb v Pacifiku, potem je izjava japonskega zunanjega ministra razumljiva.
Evakuacija Hongkonga
Hongfcong, 1. julija, s (Reuter). Z nekim kanadskim potniškim pomikom je odpotovalo danes iz Hongkonga v Manillo na Filipinih 2.000 žen in otrok angleških državljanov. Do p etika bodo iz Hongkonga evakuirane vse žene in vsi otroci. Oblasti pojasnjujejo, da so ta ukrepi v zvezi z dejstvom, da prično v sredo Japonci blokirati Hongkong » kopnega na kitajskem ozemlju. Angleške oblasti tudi zagotavljajo, da gre pri evakuaciji samo za varnostne ukrepe, ki naj utrdijo obrambni položaj Hongkonga.
Ameriški, hokuidski, norveški in franco-ooski konzulata v Hongkongu so pozvali vse svoje državljane, ki bi želel' zapustiti Hongkong, da naj se istotako čimpreje izselijo.
Tokio, 1. julija, s. (Reuter). Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izrazil danes začudenje japonske vlade »uradi evakuacije žensk in otrok iz Hongkonga. Dejal je, da japonska vlada ne more razumeti, zakaj je nastalo ▼ Hongkongu tolikšno vznemirjenj« in zakaj ie evakuacija potrebna.
Zbiranje angleškega
brodovja v Singapuru
Singapur, i. jul. br. Tu se je pričela koncentracija vsega angleškega vojnega bro-dovja na Daljnem vzhodu. Poleg angleških vojnih ladij iz vseh večjih oporišč na Tihem oceanu prihajajo v Singapur tudi ladje avstralskega vojnega brodovja. Iz Hongkonga je na poti v Singapur eskadra angleškega brodovja iz kitajskih luk pod poveljstvom admirala sir Pecya Noblea.
Ameriški ukrepi
Washington, l. jul. br. Nenadoma se je ameriško vojno brodovje na Tihem oceanu vrnilo v Honolulu. Pomorski krogi v Ameriki so pričakovali, da bo v četrtek plulo skozi Panamski prehod na Atlantski ocean. Poveljnik brodovja. admiral Ric Harson, je novinarjem izjavil, da je bilo brodovje le na kratkih taktičnih vajah ln da bo še večkrat nenadno zapuščalo svoja oporišča. Mornariški krogi sodijo, da je bilo brodovje po ukazu iz Washingtona nenadoma pozvano nazaj, ker se je med tem položaj na Daljnem vzhodu močno poostril.
VVashington, l. jul. s. (Reuter) V pristanišču v New Orleansu so izdale oblasti posebno ostre varnostne ukrepe. Nameščenih je bilo novih 50 stražnikov. Vsakomur je prepovedano približati se brez posebnega dovoljenja luškim napravam, prav tako pa je prepovedano fotografiranje. Oblasti pojasnujejo te ukrepe s povečano nevarnostjo sabotaže.
Nadzorstvo nad tujci v Ameriki
Wa*hingt*>n, 1. jul. AA. (Štefani) Predsednik Roosevelt je podpisal zakon, s katerim pride 3 in pol milijona tujcev v Zedi-njenih držav pod policijsko nadzorstvo in bodo prisiljeni oddati prstne odtise.
V Španiji sestreljeno francosko letalo
London, 1. jul. s. (Reuter). Iz Gibraltarja javljajo, da so španski protiletalski topovi nad španskim ozemljem ob meii Gibraltarja sestrelila dvomotorno francosko letalo. Letalo se je očividno hotelo spustiti v Gibraltarju, pa ie pomotoma .raslo na luaaske <x*mlja.
»JUTRO« St 151
3
VIL VSS5
Naši kraji in ljudje
Prvi slovenski ravnatelj rudnika TPD
Inž. Sil vin Burger bo vodil rudnik v Zagorju
Trbovlje, 1 julija Kratko smo že poročali, da je g. inž. Silvi n Burger, rudniški višji inšpektor v Trbovljah, s 1. julijem postavljen za ravnatelja rudnika v Zagorju. Gospod ravnatelj inž. Burger spada med one naše rudarske strokovnjake, ki so vsa povojna leta z žilavo vztrajnostjo pospeševali razvoj našega rudarstva Rodil se je leta 1895. v Kostanjevici. Po realki se je vpisal na tehnično visoko šolo v Gradcu, kier je dovršil 3 letnike, po preobratu pa se je vpisal na mon-tanistično visoko šolo v Pribramu. Že leta 1920. vidimo g. inž Burgerja kot mladega rudarskega inženjerja na rudniku v Trbovljah, kjer je kot obratni asis služboval na vzhodnem obratu Takrat so bde razmere v rudarskih revirjih še posebno težke in kot mlad inženjer je imel še posebej priliko delati v teh težkih razmerah, ki so bile zanj praktična šola, katera mu je v poznejših letih mnogo koristila. —
Leta 1921 je bil g. inž Burger kot obratni inženjer premeščen na rudnik Hrastnik, kjer je najprej služboval na obratu Oj-strem, nato pa na obratu Hrastniku Povsod je kazal izredno st tokovno sposobnost in zgledno delavnost, zato ga je družba
kmalu imenovala za obratovodjo in nekaj let nato za rudniškega inšpektorja. Ko je bil leta 1936 imenovan za rudniškega višjega inšpektorja in namestnika rudniškega ravnatelja v Trbovljah, je bilo vsakemu jasno, da bo družba tega sposobnega rudarskega strokovnjaka kmalu poklicala na vodilni položaj enega svojih največjih rudnikov, kar je sedaj tudi storila. Pte vsem tem je najvažnejše, da je gospod inž. Sil-vin Burger prvi slovenski ravnatelj na rudnikih Trboveljske premogokopne družbe in da je ta položaj zavzel kot najstarejši rudarski inženjer.
Kakor je g ravnatelj inž. Burger v službi strog, piavičen in nepristranski, tako je v zasebnem življenju vseskozi demokrat, ljubezniv in prijeten družabnik Že iz rane mladosti pripada gospod ravnatelj številnim našim nacionalnim, kulturnim in dobrodelnim organizacijam, prav tako pa je tudi njegova ljubezniva soproga gospa i Kristina odbotnica, članica in podpornica ! mnogih, zlasti ženskih narodnih pokretov. i Ko odhaja gospod ravnatelj inž Burger iz i Trbovelj, želimo njemu kakor njegovi dru-! zini mnogo sreče, zedcvoljstva in uspehov na novem službenem položaju.
Som v Kočevfu ko prodali
Dražba bo 2. avgusta pri okrajnem sodišču
.
Kočevje, 30. junija
V preteklih dveh letih smo že opetovano poročali o vprašanju kočevskega dijaškega doma in o težavah, v katere sta zabredla društvo in zavod. Poudarjali smo. kako važen je dijaški dom ravno v Kočevju in kako tesno je z njim povezan uspešni razvoj naše gimnazije.
Dijaški dom je bi1 obremenjen z dolgovi že od vsega početka, ko ga je prevzel slovenski odbor. Dolgo vrsto let je bilo videti, da se jih bo polagoma rešil. Toda številni negativni vzroki, med katerimi je treba poleg drugih o-meniti večno nestalnost kočevske gimnazije in premajhno skrb slovenske javnosti za svoje ustanove, so zavrli sanacijo.
Konec leta 1938. so bitli dolgovi že tako narasli, da je kočevsko okrajno sodišče na zahtevo Mestne hranilnice in pozneje tudi mestne občine postavilo prisilnega upravitelja nad premožer jem Dijaškega doma. Pred pričetkom preteklega šolskega leta se je odbor odločil, da začasno zaprti zavod ponovno odpre, nakar je bila prisilna uprava ukinjena Tako tudi do javne dražbe premičnin avgusta lani ni prišlo.
Poslovanje Dijaškega doma v preteklem šolskem letu ni uspelo ker se je javilo premalo gojencev. V začetku šolskega leta jih je bilo komaj ena petina nekdanjega števila, pa še ti so po'aeoma odpadali Moralo je priti do odločitve
Dne 2. avgusta letos ob 10 uri bo pri okrajnem sodišču javna dražba premoženja Dijaškega doma Na dražbo prideta po skupinah obe poslopji ter razne pofljske in gozdne porcele. Ceniilna vrednost znaša 1.904.566 din varščina pa 190.475 din Najmanjši ponudek je seštevek vseh doseženih najvišjih ponudkov za posamezne skupine oziroma najnižjih pri skupinah, za katere ne bi bilo ponudnika. Dolgovi znašajo nad poli milijona dinarjev.
Za nakup se baje zanimajo vojaška ob-lastva. V tem primeru bi bilo upati, da se premoženje ne bo razpršilo. Če bo prišlo do posameznih prodaj, bodo šle parcele verjetno pod ugodnimi pogoji. po6ilopji pa ne, želeti je, da se premoženje čim ugodneje proda. S preostalim denarjem bi se dal potem urediti ati na novo zgraditi nov, modern dijaški dom za kakih 70 dijakov. Tako misli sedanji dolgoletni predsednik društva »Dijaški dom«.
Zločin treh študentov v Bakru
Ponoči so ubili staro lekarnar]evo vdovo
Zagreb, 29. junija.
»Jutro« je poročalo o strašnem zločinu, ki so ga izvršili trije sedemnajstletni študentje v Bakru. Zločin je vzbudil v Zagrebu veliko senzacijo, tembolj, ker se je zvedelo, da je žrtev nepremišljenih mladeni-čev postala sedemdesetletna vdova po lekarnarju Amalija čepuličeva in da so mladi zločinci pri njej našli samo 2 din 25 par. Vsi trije mladoletniki so po aretaciji skesano priznali svoj zločin in so izpovedali podrobnosti te svoje skrajno žalostne senzacije.
Pred sedmimi dnevi so pobegnili ti trije falirani študentje iz Zagreba v Bakar. Vedli so se nekam čudno. Niso poiskali prenočišča v ferialnem zavetišču, marveč so prve dve noči prespali na neki livadi blizu Bakra. To so storili zato, da bi jim ne bilo treba napisati prijavnic. Čez dva dni so vendarle najeli postelje pri neki stari ženici, vendar s pogojem, da jih ne prijavi policiji, kar bi bila po zakonu sicer dolžna storiti. Ob prihodu v Bakar so imeli že izgotovljen načrt, kako bodo oropali staro lekarnarko, o kateri so vedeli, da ima nekaj denarja. Saj so imeli njenega znanca v svoji družbi m ta znanec se je podal v liišo Amalije čepuličeve in potrkal na njena vrata. Starka je prišla pogledat in je vprašala, kdo je in kaj želi.
—	Jaz sem prijatelj vašega nečaka iz Zagreba. Prihajam na njegovo prošnjo, da vam nekaj sporočim.
—	Prijatelj mojega nečaka? Kar izvo-
lite notri — se je nasmehnila starka, polna zaupanja do mladega dijaka. Ponudila mu je južino in se je celo uro razgovarjala o Zagrebu in o svojem nečaku, o katerem ji je rekel, da pravkar dela izpite na realni gimnaziji in da bo čez nekaj dni prišel k njej na obisk. Mladenič je medtem kot ogleduh ogledoval pohištvo, da bi izvohal, kje je kaj denarja. Ko se je poslovil, ga je starka vabila, na le še pride in da ga bo vedno rada sprejela.
Naslednje jutro je mlada trojica krenila iz Bakra. Kdor jih je vprašal, so mu rekli, da gredo v Kraljevico. V resnici pa so se ustavili v prvem gozdiču pri Bakru in se tam skrivali do večera, nakar so se odpravili nazaj v Bakar, da izvršijo zločin.
Tisti večer je lilo kakor iz škafa. Valovi morja so butali ob bregove. Nikjer ni bilo žive duše, vse se je poskrilo na varno. Trije sedemnajstletniki so dobro vedeli, da se hišna vrata Amalije čepuličeve zapro ob 21. uri. Zato sta se dva izmed njih pol ure prej splazila v prvo nadstropje in se potuhnila v kot, tretji pa je ostal na cesti na straži. Toda starka ni prišla zaklenit hišnih vrat. Saj je Bakar na glasu poštenega mesta. Mladeniči so čakali. Nekaj pred polnočjo, ko je najbolj lilo, je pa oni s ceste šel razbijat na sobna vrata stare lekarn arke. Starka mu je prišla odpret in ko se je tudi ta predstavil kot znanec in tovariš njenega nečaka iz Zagreba ter prosil prenočišča, mu je starka rada ustregla. Pripravila mu je prenočišče. Takoj
i pregled
K pregledu našega glasbenega naraščaja
Ob sklepu glasbenih produkcij
Za zaključek nam je Glasbena akade- j mija predstavila na sklepni produkciji ; nekaj svojih učencev, ki se jih mora naša ' javnost močno radovati. Predvsem velja omeniti absolventko gdč. Liljano županič. Izšla je iz šole ravn. Betetta. Po tem, kar nam je zapela, kaže, da je ena najboljših pevk tega mojstra. Pokazala je vse vrline svojega učitelja, kakor: dodelano tehniko, čisto izreko, najskrbnejši koncertni izraz in interpretacijo vobče ter v vseh legah precizno intonacijo. V Mozartovi koncertni ariji »Pridi na moje srce« in v »škr-jančku« Jomellija se je predstavila s ko-loraturnim znanjem, v Peterelkovi »Mesečni noči«, v Musorgskega »V kotu«, v S. Hubadovem »Vetru« in v Krekovi »Kaj mi to... pa kot tenkočutna interpretka sodobnih liričnih občutij. Mlado pevko čaka lepa koncertna prihodnost, njen glas bo na moči šq, pridobil in bo kmalu presedlal na oder, v opero. Tam se bo še močneje sprostil, s svojim nezmotljivim posluhom in izdelano tehniko bo povsod v čast naši akademiji in svojemu učitelju.
Ivan žižmond (šola prof. Pfeiferja) je zaigral Vitalijevo Ciaccono. Delce je močno hvaležno, vendar ga je mimo tega žižmond predvajal s tolikšnim čustvom, s takšno frazeološko preciznostjo in pa s tako nenavadno čisto intonacijo prav vsakega glasu, da je med poslušalci zapustil močan dojem. To je šola, ki obeta najlepše
nato je zopet zavladal mir. Ko je mladenič v sobi zanesljivo vedel, da je starka spet legla počivat, se je tiho splazil v vežo in spustil svoja dva tovariša v sobo. Najprej so utrujeni nekoliko zadremali na otomani, po drugi uri pa so se odločili za zločin. Stara žena se je prebudila, ker je čula sumljiv šum. Pojavila se je v prvi sobi kakor strah in je naenkrat zagledala tri mlade neznance. Prebledela je in začela, kolikor so ji dopuščale moči, vpiti: »Razbojniki, na pomoč, razbojniki!«
Eden izmed mladeničev jo je zgrabil za vrat, a njeni nohti so globoko ogrebli njegov obraz. Borba je bila huda, ker so tudi mladeniči drhteli od strahu in razburjenja. Podrli so ubogo starko na tla. Ker je še ječala, so ji z robcem zamašili usta. Eden izmed mladeničev jo je začel s svečnikom udarjati po glavi, da je krvavela. Nato jo
je drugI mladenič dotolkei s daljnogledom,
ki ga je našel v bližini. Uboga starka se ni več zganila, zunaj se je že svitalo in nevihta je pojenjavala. Zločinski nilariffliifl so se drug za drugim oprezno splazili iz hiše, kakor so to videli v kriminalnih filmih. Pobegnili so proti Bakarcu in dalje v Kraljevico. Toda orožniki so jim bili kmalu za petami in mladeniči so skesano takoj vse priznali. Orožniki so jih na Vldovdan izročili državnemu tožilcu na Sušaku.
Kakor pripovedujejo pokojničinl sorodniki, je Amalija čepuličeva slutila, da ne bo umrla naravne smrti ln je večkrat zatrjevala: »Mene bo nekdo zadavil.« Večkrat se ji je tudi sanjalo, da jo nekdo davi in je bila po taki noči vedno zelo potrta. Sušak in Bakar z vso okolico razpravljata o tem žalostnem zločinu. Lahko pa si je misliti, kako trpijo starši teh treh mladih zločincev. Vsi trije mladeniči so se vedno družili s pokvarjenci in jih od njih kar ni bilo mogoče odtrgati. Staršev niso ubogali, učili so se slabo, kradli in prodajali knjige, se pretepali in potepali, dokler ni prišlo do velike zločinske zablode.
Ljubavna žaloigra v Mariboru
Mlad pomočnik je ranil izvoljenko in se ustrelil
uspehe. Čista intonacija je pri godalih, kakor tudi drugod, začetek vsega, osnova, ki na njej graditi ostalo ni več posebna umetnost.
Beethovnove sonate v A-duru za čelo in klavir sta zaigrala Bogomil čehovin (šola prof. Mullerja) in Osterc Marta. Njen drugi stavek, Scherzo je čudovit domislek, vreden najlepših podobnih stavkov v velikih simfonijah tega skladatelja, če upoštevamo, da je čehovin šele v H. letniku akademije, moramo priznati, da je svojo težko nalogo častno rešil, zlasti ker gaje spremljevalka na nekaterih mestih s svojim iskrim tempom gnala in jo je čelo komaj dohajal. Učenci iz te šole imajo mnogo smisla za široko izrazno Igro, le tehnično morda v celoti niso brezhibno dorasli prevzetim skladbam. Kajpak, tudi instrument ne proizvaja glasov s tako čistostjo v hitrih tempih in frazah, kakor bi si ga želeli. Podjeten učenec, ki bo s tehnično izpopolnitvijo še postal izvrsten čelist. Ga. Osterčeva je svoj levji delež odigrala ognjevito, pristno komorno, beethovensko navdušeno, popolno.
Edita Loger si je izbrala (šola redn. prof. J. Ravnika) Chopinov Scherzo v b-molu, težko skladbo, ki zahteva silen moški udarec, hkratu pa nenavadne interpre-tacijske premene. Iz otroške, podivjane razigranosti se zateka v otožnost, iz te nazaj v skercozen razmah celotne klavia-
Maribor, 1. julija
Danes okoli pol 10. ure dopoldne je bilo poslopje v Tomšičevem drevoredu 14 prizorišče pretresljive ter izredno razburljive ljubezenske žaloigre, ki je terjala mlado življenje V poslopju je izdelovalni ca papirnih vrečic. Podjetje zaposluje več delavk. med katerimi je bila tudi 17-letna Frančiška Repinova, stanujoča v Smetanovi ulici 46. Omenjeno uro je stopil v delavnico 21-letni mehanični pomočnik Oto Cvetko iz Lknbuša pri Mariboru štev. 35. Šel je k Repinovi in spregovoril z njo par besed. Kmalu zatem pa je potegnil samokres in ustrelil proti Repinovi. Ranil jo je v dlan levice. Repinova je kriknila in pobegnila na prosto Cvetko ii je sledil s samokresom v desnici. Drugič je sprožil in jo zadel v vrat. Toda Repinova je bežala še naprej. Cvetko je tretjič ustrelil. Zadel jo je v levo bedro. Dogodek je seveda močno vznemiril vse prisotne.
Očitno je bil Cvetko prepričan o tem, da je prizadejal Repinovi smrtonosne poškodbe. Stopil je za hišo in si pognal ob bližnji ograji iz samokresa strel v desno sence. Nato je v poslednjem trenutku za-
vesti zgrabil samokres z levico in si pognal kroglo še v levo sence . Zgrudil se je ves krvav in je bil pri priči mrtev. Vso preplašeno in na treh mestih ranjeno Repinovo so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer si zdravniki zelo prizadevajo, da bi ji rešili življenje. K sreči njene poškodbe niso smrtnonevarne.
O žalostni novici so se razširile govorice že v dopoldanskih urah. Dogodek je vzbudil razna ugibanja hi je zapustil globok vtis, zlasti pri delavkah omenjenega podjetja, ki so bile priča vznemirljivemu nepričakovanemu dogodku.
Med Repinovo in Cvetkom je bilo že delj časa prisrčno ljubezensko razmerje. V zadnjem času pa so se odnošaii med obema vse bolj ohlajevali. V ozadju so bili razni očitki in sumničenja. Napetost se je stopnjevala zlasti zadnje dni. ko bi bil moral Cvetko k vojakom Davi je sledila bridka žaloigra, pri kateri je bMo po srečnem naključju obvarovano življenje 17-letne Frančiške Repinove, ki je sicer dobra in marljiva delavka Cvetko je bil zadnje čase nekam umaknjen in nezaupen. Njegova melanholična narava ga je nagnila k usodni, krvavi odločitvi.
Dan prometnih nesreč
Vrsto ponesrečencev so prepeljan v bolnišnico
Ljubljana, 1. julija j
Današnji ponedeljek je bil precej živahen dan. Trije praznik' so prav za prav za njim, povrhu je datum padel na prvega, pa ni čuda, da si je v mestu in na deželi razgibal vrvež. O tem priča tudi kronika nesreč, ki je mestnim reševalcem in kirurškemu oddelku splošne bolnišnice dala precej dela.
V St. Vidu nad Ljubljano je popoldne neibi avtoanobilist povozil 30-letnega Vla-dimirja Goloba, trgovca iz Gajeve ulice. Golob je pravkar hotel stopiti na tramvaj, ko se je avto zaletel vanj, ga vrgel na tla in mu prizadejali precej nerodne poškodbe po glavi, rokah in nogah. Iz Blagovice pri Trojanah so pripeljali na kirurški oddelek 6-letno posestnikovo hčerko Frančiško Lipovškovo Na znanem trojanskem klancu sta se pravkar srečavala neki avtomobilist in voznik s konjsko vprego, ko se je dekletce znašlo med njiima in po usodnem naključju zašlo prav pred avtomobil, da je dobile precej hude poškod-
be. Podobna nesreča se je pripetila 18-letni Darinki Vokljevi, deflavki tekstilne tovarne Siegel in drug z Viča Ko se je s prijateljem peljala na motornem kolesu, jima je prišel naproti kmečki voz pe so se konji na lepem splašili m pdirkali prav pred motorno kolo, da je padla in ®e nerodno poškodovala na levi nogi.
Žrtev prometne nesreče je pc*ta' tudi 60-letni šolski upravitelj Josip Primožič iz Železnikarjeve ulice v Spodnii S«ski Ko se je s kolesom peljail po Jernejev* cesti, je trčil vanj neki avtomobilist in mu prizadejal poškodbe po glavi Josip Derglin, 25-letni mesarski pomočnik s Sv Petra ceste, je padel s kolesa wi si zlomil desno roko. France Martinčič. 18-letni posestnikov sin z Dolenjega Jezera pri Cerknici, je peljal s konji, pa so se mu živali splašile, da je padel pod voz in mu je kolo zlomilo desno nogo. — Prav tako je moa' v bolnišnico 14-letni posestnikov sjn France Me-serko iz Vodic pri Sv Križu v litijskem okraju, ki je doma padel z lestve in dobil hude notranje kn zunanje pošktdbe.
Komaj sta ušla vešalom
Konec dolgotrajne kriminalne zadeve v Karlovcu
Karlovec, 29. junija.
Dva zloglasna zločinca sta komaj ušla vešalom. V spominu je čitateljem »Jutra« velika razprava, ki se je vršila pred nekaj mesci v Karlovcu. Zagovarjati sta se morala trgovec Sima Djakovič in njegov prijatelj Lazar Eremija, in sicer zaradi strašnega zločina, ki sta ga bila izvršila v šibi-nah pri Glini. Trgovec Djakovič je naročil umor svoje žene Milke. Da bi njegov zločinski naklep uspel in da bi zločin ostal prikrit, je obljubil nagrado Lazarju Ere-miji z nalogom, da zažge hišo v šibinah. V strašnem požaru sta zgoreli Djakovičeva žena in služkinja, otroka pa so rešili.
Orožniki so prijeli Djakoviča nekaj dni
potem, ko so po govoricah sosedov in pa raznih zanesljivih indicih dognali, da je vse skupaj bil zločinski naklep trgovca Djakoviča. Z njim vred so prijeli Lazarja Ere-mijo, ki je že vnaprej prejel nekaj denarne nagrade od Djakoviča. Poizvedbe so dognale, da se je Djakovič hotel rešiti žene Milke in povrhu še dobiti po požaru zavarovalnino za hišo in za ženo, ki jo je bil visoko zavaroval.
Prva razprava je bila v Petrinji, kjer je bil Djakovič obsojen na dosmrtno ječo, Eremija pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Djakovič je vložil revizijo, enako tudi državni tožilec, nakar je Stol sedmorice odločil, da se pred sodiščem v
Nj. kr. Visočanstvo kneginja Olga je na Vidov prisostvovala svečani razdelitvi nagrad novim diplomiranim sestram pomočnicam, ki so letos dovršile zadevno šolo Rdečega križa v Beogradu. Ta šola je v teku 19 let dala Jugoslaviji že 365 sester pomočnic. Vsako leto na Vidov dan odhajajo nove med narod. Letos je Nj. \T«. 'kneginja Olga podelila nagrade, in sicer dve zlati uri, srebrna nalivna peresa in različne knjige, 26 sestram pomočnicam, prvi in drugi letnik pa je dovršilo 41 gojenk. Kneginja Olga je z lepim nagovorom poudarjala pomen poklica sester pomočnic in je bila ob slovesu toplo pozdravljena
Karlovcu razprava obnovi. Ponovna razprava je trajala več dni in se je veliki senat prepričal, da je poleg Djakoviča kriv tudi Eremija. Nato je bil Djakovič obsojen na smrt na vešalih, Eremija pa kot izvršitelj zločina na dosmrtno ječo. Oba obsojenca sta vložila revizijo in priziv na Stol sedmorice. Zdaj je Stol sedmorice izrekel sodbo, s katero se sodba karlovškega sodišča v pogledu krivde obeh obsojencev potrjuje, vendar je Djakoviču smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo, obsodba Ere-mije pa je v celoti potrjena.
Učiteljski tečaji
Ljubljana 1 julija Kaikor kažejo vabila raznih stano%rskih in pedagoških organizacij, naši učitelji v času velikega šolskega odmora ne bodo mirovali. V raznih tečajih se hočejo poglobiti v sodobna šolska vprašanja, da bodo jeseni z novimi pogledi stopili med mladino in v učilnice. Omembe je vredno vabilo ministrstva prosvete, ki bo organiziralo poseben tečaj za ljudsko šolske učitelje v eni izmed beograjskih ljudskih šol. Ob sodelovanju Podmladka Rdečega križa bo omogočeno učiteljem iz vseh banovin naše kraljevine prisostvovati tečaju, kjer se bo med drugim razpravljalo o dušeslovn ih opazovanjih našega šolarja, o osnovah sodobnega vzgojstva. o metodičnih vprašanjih pouka v teoriji in praksi, o vlogi risanja iin ročnega dela v sodobni šoli, o higieni šole in deteta, o negi dojenčka in o prvi pomoči Tečaj bo pod vodstvom zastopnika prosvetnega ministrstva. Beograjski tečaji so važni in j<m bodo prisostvovali učitelji iz vseh predelov širne domovine.
Poseben pedagoški tečaj pa bo tudi v Ljubljani in sicer pod okriljem Pedagoškega društva v drugi polovici avgusta. Tečaj bo trajal teden dni in odbor Pedagoškega društva je že povabil k sodelovanju najvidnejše osebnosti iz našega pedagoškega življenja. Ljubljanski tečaj bo razpravljal o pouku v elementarnem razredu, o strnjenem in predmetnem poaiku o pripravljanju učil, o posrednem pouku, o zaposlitvi šoli odrasle mladine, o spoznavanju šolskega razreda o učitelju kot socialnem delavcu, o smislu sodobnega pedagoškega prizadevanja, o učitelju med učitelji, o učitelju na vasi, o šoli in s>ta>rših. o občem kultiviranju učiteljstva, o poklicni vzgoji, o državljanski in narodni zavesti.
Navajamo samo dvoje vabil za bližnje počitnice. Že iz tega sledi, kako se naše uči-teljstvo zaveda važnosti svojega poklica in se stalno peča z najnovejšimi učnimi in vzgojnimi vprašanji. Naše učiteljstvo razpravlja stalne o perečih šolskih zadevah tudi na svojih mesečnih konferencah pa tudi na rednih zborovanjih okrajnih učiteljskih društev JUU, kar je gotovo pohvale vredno.
IIIIIIIIIHIIIIII ULB I I II I 1 I II I
Kdor pristopi k narodno-obrambni kreditni zadrugi v Celju, pomaga očuvati našo posest in našo mejo!
ture. Svojo nelahko nalogo je rešila Lo-gerjeva frapantno, z nadarjenim smislom za oblikovno podobo in interpretacijsko globino predvajane skladbe.
Iz iste šole nastopivša učenka Olga Jelene kaže močan vpliv svojega učitelja. V Chopinovem Nocturnu v f-duru in v valčku v a-molu je poleg izdatne tehnike po-svedočila tudi svoje resne nagibe za intimno poglobitev in rahločutno izvedbo.
Zorka Bradač (šola prof. Zarnikove) je zaigrala dve Chopinovi etudi ln Burlesko Jurija Gregorca. Nadarjena Igralka je zlasti v Gregorčevi Burleski pokazala svoj smisel za plastiko ob solidni tehnični igri.
Na tej produkciji smo čuli tudi dve izvirni skladbi, pravkar omenjeno Gregor-čevo Burlesko in samospev »Veter« Huba-da Sama. Burleska kaže močne formalne osnove, že dobršen vpogled v Izrazne možnosti klavirja in je ritmično krepka skladba. želeti je mlademu Gregorcu večje razgledanosti po sodobni klavirski produkciji, večje načitanosti, da ne bi zašel v suhoparno enostransko smer, ki Ob oblikovni in tehnični izgrajenosti zanemarja bistveno čustvena ali invencijska tvorila. Njegova skladba preseneča po svoji tehnični dograjenosti, .le žal vsebinsko nekoliko peša in ne dohaja z invencijo in primerno sugestivno harmoniko.
.Lep samospev je prispeval Samo Hubad. »Veter«, ki ga je zapela 2upaničevaH kaže vse odlike sodobnega samospeva: moderna harmonika, smisel za notranjo napetost, čut za dramatično sugestivni razplet. Skladbica izzvani proti koncu s tako močjo, da je poslušalec kar prisluhnil. V Hubadovem samospevu ni videti znakov začetniškega dela in je kar zaokrožena, iz čiste kovine vlita umetnina. Pač dokaz za inspiracijo, ki jo je rodila. •
Zaključna produkcija osvetljuje našo Glasbeno akademijo in njena prizadevanja
(le na skladateljskem področju bo treba nekoliko večje živahnosti) v najlepši luči!
Dr. B.
Zapiski
Knjige »Mladinske Matice«. Mladinska matica v Ljubljani je pravkar izdala svoje redne publikacije za leto 1940. Izšle so tri knjižice, in sicer: Arnošta Adamiča povest o koncu vojne z naslovom »Ljudje v viharju«. To knjižico, ki obsega skoraj 100 strani, je ilustriral Božidar Jakac. Druga knjiga obsega Josipa Ribičiča povest iz življenja čebel z naslovom »Upornice«. Povest je ilustrirala Marija Trč-k o v a. V tretji knjigi »Zakladi sveta« prikazuje Pavel K u n a v e r med drugim bombaževe plantaže v Združenih državah, gumijeve nasade v Južni Ameriki, gojitev čajne rastline na Kitajskem, nasade datelj-novih palm, ogromne avstralske pašnike, riževa polja v Zadnji Indiji, nordijske gozdove, oranžne nasade v Italiji in Španiji i. dr. Tudi ta knjižica je ilustrirana. Redne publikacije, kakor tudi glasilo Mladinske matice »Nad rod«, so izšle v nakladi 21.500 izvodov. O knjigah te najpomembnejše slovenske mladinske založbe in o njenih zaslugah za slovensko mladinsko književnost bomo priobčili še podrobnejši prikaz.
Debut gdč. Slehanove. Na Vidov dan je Donizzettijeva »Lucia Lamermoorska« zaključila operno sezono 193&/40. Izvrsten obisk in veliko zanimanje občinstva je veljalo v prvi vrsti koloraturnemu sopranu, Slehanovi, ki si je ljubljanske deske izbrala za svoj debut. Ob strani dovršenega g. Gostiča se Je gostja a glasom nadpovprečne kakovosti ugodno uveljavila. Pevka more naraščati in pojemati z glasom v vseh legah ter ga razvija posebno t višini
do bleščeče prodornosti, kar priča o lepi stopnji izvežbanosti. Če je bil glas v in-tonaciji previsok in mestoma manj blagoglasen, utegne biti krivo samoobvladanje pri prvem nastopu v tako težavni vlogi, kakršna je »Lucia«, deloma pa pevka še ni dovolj usločila svojega pevskega nastavka. Igralsko se gdč. šlehanova ni omejila na skromne kretnje, ki bi le nakazovale duševno stanje in prepuščale pretežno glasu izraz vloge. Potrebna skladnost z značajem vloge in nepretrgani prikaz doživljanja sta kajpak veščini, ki zahtevata bogatejše odrsko izkustvo, kakor ga more imeti debu-tant. Gdč. šlehanova je pela v slovenskem jeziku razumljivo in do tolikšne mere pravilno, da smemo sklepati na njega vajenost. Močno odobravanje po vsakem dejanju in krasno, obilno cvetje je pevki olepšalo večer njenega debuta. Gostja bo ob resnem izpopolnjevanju svojih sposobnosti upoštevanja vredna kreatorka prvih opernih vlog.	P- š-
Umetnostne razstave v izložbenih oknih. Po vzorcu podobnih naprav v velemestih se je v zadnjem času uvedla v Ljubljani navada, da se v nekaterih trgovinah s slikami uporabljajo izložbena okna za docela seriozne razstave umetnostnih slik. Kakor koli ima tako razstavljanje prvenstveno komercionalen značaj, je vendar združeno tudi z neko kulturno funkcijo, saj po tej poti približuje domače umetnostno stvar-janje širšemu občinstvu. Kulturno je ta pojav tembolj -vreden upoštevanja, ker nekako sodeluje v prepotrebnem boju zoper importirani slikarski kič in za uveljavlja-nje kvalitetne domače tvorbe v meščanskih stanovanjih. Razen g. Obersnela, ki je svoje poslovne prostore že združil z majhne galerijo, v kateri se prirejajo umetnostn« razstave brez vstopnine, misli na otvoritev podobne galerije tudi g. Kos, ki za sedai
Kmetska modrost
V zmedenih letih, kakršno je letošnje, se radi vračamo k starim izkušnjam in resnicam. Poglejmo, kaj nam letos pravijo kmetova! čevi zapiski o juliju! O kresi se dan obesL Polagoma se spet krči dan. Pratikarji pravijo, da se na današnji dan Marijinega obiskovanja srečata leto in zima. Ostrogledci celo prerokujejo: Če na Marijino obiskan je deži, potem 40 dni dež trpi. če je letos vse narobe, bo tak rek pač izjemoma veljal za nazaj.
Sv. Marjeta je velika priprošnjica, godo-▼=ia bo 13. julija in o njej pravijo: če na sv. Marjete deži, orehov pričakovati ni, seno se ne more posušiti, lešniki bodo čr-voviti. Dne 22. julija pa bo godovala »pokorna sv. Magdalena, ki rada joče kot otroče in zato takrat rado dežuje. Pasji, vsako leto najbolj vroči dnevi bodo seveda tudi letos obdržali svojo veljavo. Prično se 25. julija in bodo trajali do 25. avgusta, Splošno znan je vremenski rek: Če pasji dnevi dež prineso, obilo sladkosti vinu vze-mo. Notranjski kmet sodi: če je sv. Jakob deževen, bo jeseni kmet prav reven. O sv. Jakobu velja kratko, jedrnato pravilo: Zor* ali zgor'!
Da posveča kmetič največjo pažnjo malemu srpanu, ni nič čildnega, saj je to najvažnejši mesec v letu. Kmet pospravlja pridelke v kozolec in je v strahu: Ako obilo dežuje in grmi, le pičlo bo ječmena in rži. če je julij moker in hladžn, v gnilobi rad je sati končan. Ljubitelji prirode pripisujejo znatno veljavnost temule ljudskemu reku: če mravlje preko navade mravljišča znašajo, zgodno in hudo zimo oznanjajo. Vinogradniki pa sodijo: če je ta mesec pre-suh6, ostane grozdje prav drobnč; če dež le včasih prirosi, se pa grozdje osoči in zde-beli. Tudi za zdravje imamo svoj rek: če se bolezen pojavi, povprašaj najprej, kaj želodec pravi!
France Levstik nam je s svojim Janezom Pogodnikom imenitno razložil kmečka vremenska pravila. Za letos bi nemara izdal naslednji generalni rek: »če bo šlo z vremenom In s politiko še naprej narobe, bo šel še marsikdo — po gobe.«
e vesti
I metropolo. To je zlata bula, imenovana tako i j zlatem pečatu, ki je na buli. Z zlato bulo je kralj Bela IV. leta 1242. proglasil mesto Zagreb (Grič) za kraljevsko svobodno mesto, čez dve leti, za 7001etnico tega dogodka, bo prirejena velika- proslava. Nadalje bodo na razstavi različni dokumenti s podpisi Marije Terezije, knezov Ziinjskih in Frankopanov in raznih hrvatskih banov. Poleg teh znamenitosti bodo na ogled tudi razne srednjeveške kuriozitete: recept za zdravljenje kuge in zapisnik o sežiganju čarovnic.
fiot^cctue
'LJUBLJANA MARIBOR
*	Prva modelarska šola za jadralce na
Hrvatskem se bo pričela ta teden v Zagrebu. Njen namen je izvežbati čim več modelarskih učiteljev, da bodo lahko po končanem tečaju po raznih hrvatskih mestih poučevali, kako je treba napravljati letalske modele. V zagrebški tečaj se sprejemajo samo visokošolcL Trajal bo 15 dni in ga bo vodil Boris Puhlovski, ki je priredil že več podobnih tečajev po Hrvatskem. Letalski klub banovine Hrvatske je pridno na delu. Nedavno se Je pričel jadralni tečaj v Posavskih Bregih, kjer je bilo zemljišče brezplačno oskrbljeno in se zdaj že vežba lepo število mladeničev In deklet, navdušenih za letalstvo.
*	Hrvatski izletniki hitijo na morje. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu so številni Zagrebčani izkoristili zadnje tri praznike za izlet na Jadran. Vlaki, ki bo vozili proti Splitu in šibeniku, so bili prepolni izletnikov. Na Sušak sta peljala dva posebna izletniška vlaka. Zagrebški župan
POČEN*
^počUNICE
Crepe de Chine, rožast DIN 29 Crepe Marocain, rožast. DIN F reton Indanthren • . Din jj
Ostanki polovična cena
uvan
Llubliana, Mestni trg 24.
!B
*	Na zagrebški glaSbeni akademiji sta
bila pri profesorju Humlu diplomirana z odličnim uspehom že znani violinist Viher Miran iz Ljubljane in B a č i č Vilko iz Dolnje Lendave. Obenem jima je bila podeljena nagrada zagrebškega glasbenega zavoda, katero si delita. Mladima umetnikoma iskreno čestitamo!
*	Sodne počitnice se vsako leto pričnejo s 1. julijem in trajajo šest tednov, do 15. avgusta. Sodišča seveda v tem času ne počivajo; vršijo pa se le nujne kazenske in civilne razprave. V sodnih počitnicah je omogočeno pretežni večini sodnikov in sodnega osobja, da. uživa dopust. Ker so letos bili pred 1. julijem trije prazniki, bo se sodne počitnice dejansko pričele že pretekli petek.
*	Razstava hrvatskih zgodovinskih dokumentov. V državnem arhivu v Zagrebu pripravljajo razstavo najvažnejših listin in aktov iz hrvatske zgodovine. Tako bo občinstvo imelo priliko videti tudi dokument, ki je najpomembnejši za hrvatsko
Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Jose-fovo« vodo.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
je z Jadransko stražo vodil Izlet ▼ Novi Vinodol, kamor se je napotilo 846 izletnikov. Pa tudi hrvatska mladina hiti na morje uživat počitnice. Snoči je odpotovala skupina zagrebškega dijaštva v Dom Jadranske straže na Jelši. Kakor je videti, ni nobenih predsodkov glede letošnjega letovanja na Jadranu in se lahko mirno vsakdo poda k morju, če je potreben in željan oddiha na Jadranu.
♦ Natečaj za sprejem gojencev pomorske vojne akademije. Kakor smo že poročali, bo pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejela prihodnje leto 40 gojencev. Pravico do natečaja imajo oni naši državljani, ki so uspešno opravili višji tečajni izpit na srednji šoli (na humanistični ali realni gimnaziji ah na realki) ali pa zaključni izpit na pomorski trgovski akademiji, kakor tudi oni, ki so pri višjem tečajnem ah zaključnem izpitu dobili popravni izpit iz enega predmeta. Gojenci pomorske vojne akademije dobijo od države: plačo, hrano, obleko ln opremo, stanovanje in vse šolske potrebščine. Po triletnem teoretičnem in praktičnem šolanju bodo povišani v poročnike korvete. Prijave se bodo sprejemale do 1. avgusta, a v početku septembra bo zdravniško-komi-sijski pregled in sprejemni izpit. V natečaju so navedeni vsi pogoji, ki jih je treba priložiti, kakor tudi spored sprejemnega izpita. Adjutantura pomorske vojne akademije v Dubrovniku n. bo na željo
(z dopisnico) brezplačno poslala pogoje natečaja vsakomur, ki se oglasi na njen naslov.
• V državno železniško prometno šolo
bo z novim šolskim letom sprejetih 70 kandidatov, ki morajo biti državljani Jugoslavije, absolventi sedmih razredov realke, gimnazije ali trgovske akademije z zaključnim izpitom. Biti morajo telesno in duševno zdravi, ne mlajši od 18 m ne starejši od 22 let; če pa so že odslužili kaderski rok, ne smejo biti starejši od 23 let. Starši morajo dati privoljenje. Prvenstvo za sprejem imajo oni z odličnimi ocenami in odsluženim kaderskim rokom. Absolventi te šole imajo kvalifikacijo za uradnike od 9. do 5. pol. skupine. Lastnoročno napisane prošnje z 10 din se morajo do 31. julija poslati upravi državne saobračajne železniške škole, Beograd, Vojvode Mišiča 2. Napisati je treba natančni naslov in najbližjo železniško postajo. Predavanja se bodo pričela 15. septembra. Sprejeti kandidati bodo imeli v internatu brezplačno oskrbo in bodo prejemali po 100 din na mesec.
Ing. PREZLJEV
M0RT0M0LJ
prašek in tekočina zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah. Zahtevajte ga v drogerijah in specerijah. Navodila in pojasnila daje fltopatolog poobl. agronom inž. Prezelj, Wolfova S, tel. 34-73, Ljubljana
*	Strela v Zagrebu. Iz raznih krajev prihajajo poročila, da v letošnjih neurjih skoraj dan za dnem padajo žrtve strele. Na Petrovo pa je strela ubijala tudi v Zagrebu, ne sicer sredi mesta, vendar tudi ne na daljnji periferiji. Ko je okrog 18. ure lilo kakor iz škafa in so treskale strele, se je kočijaš Josip Roškar, star 51 let, umaknil v zavetje pod košato jablano na Selški cesti. Naenkrat je v jablano treščila strela in se je Roškar zgrudil mrtev.
•	Lep uspeh malih novinarjev. Na deški ljudski šoli v Vukovaru že nekaj let uspešno gojijo med učenci višjih razredov ljubezen do pisanja povestic in pesmi. Izkazali so se že nekateri talenti. Otroci izdajajo svoj »Dečji list«, ki so ga v teku preteklega leta tiskali v več sto izvodih. Z oglasi so vzdrževali tiskarniške stroške, z razprodajo lista pa so zbirali prihranke in bo te dni lahko vsi sotrudniki lista priredili izlet v Zagreb in na Plitvička jezera, V Zagrebu jih je sprejel ban ln jih pogostil, ko so mu čestitali h godu.
BRAMOR JE ^ VOLUHARJE
uniči preizkušeno sredstvo Bramorin. Navodila v drogeriji Kane, Ljubljana, Židovska 1
*	Vojvodina brez izvoza sadja in povrt-nine. Letos je popolnoma izostal izvoz rane povrtnine in sadja z vojvodinskih tržišč. Prejšnja leta je v tej dobi polno vagonov odhajalo z novosadskega »zelenega tržišča«. Letos pa ni bil odposlan niti en vagon. Zaradi hude zime so se sadovnjaki in vrtovi zapoznili za nekaj tednov. Razen tega je velika povodenj v Vojvodini uničila mnogo povrtnine. V ostalem, če bi tudi bilo rodno leto, ni povpraševanja iz tujine. Nemčija, Id je najboljši kupec, Be letos ni pojavila na vojvodinskem tržišču. Doslej je šlo največ vojvodinskega sadja ln povrtnine na Dunaj, čeprav ni izvoza, so vendar cene na domačem tržišču znatno višje kakor prejšnja leta.
Vsa damska oblačila Vam najmodernejše izgotovi v teku 24 ur tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. — Na zalogi velika izbira modernih tkanin.
•	že teden dni pogrešan. Brodarja me-lanjskega broda pri Gornji Radgoni, 701et-nega Alojza Duha že teden dni pogrešajo. Zadnjič ga je videla nemška straža, ko je krmaril brod z nemške na jugoslovansko stran. Promet na tem brodu je zlasti zadnje leto znatno omejen ter obratuje le po potrebi. Domnevajo, da je Duh na brodu zadremal, zdrknil v Muro in utonil. Doma je bil iz črešnjevcev pri Gornji Radgoni, bival pa je po prevratu stalno v Potrni (Laafeld) v Nemčiji, kjer ima svojo domačijo; pridržal pa si je jugoslovansko državljanstvo. Zadnja leta je prišlo doma večkrat do nesoglasij, zaradi česar je začel popivati.
- Hišo Je zidal In obupal. V Jaši Tomi-ču je zbudil pozornost samomor premož-
SPECIALITETE
»NEPTUN«
tunina (Thunfisch) je posebna delikatesa v ekstra finem olju — proizvodi največjih domačih tovarn sardin NEPTUN d. d., Split.
razstavlja dela domačih umetnikov v velikih izložbenih oknih pasaže »Nebotičnik«. Tu so pravkar razstavljene nekatere slike Jakopiča, Jame, Pavlovca, Slapernika in Koželja ter dvoje del kiparja in medaljer-ja Staneta Dremelja.
Statistika in šola. Učiteljska zadruga »Ivan Filipovič« je nedavno priredila pod vodstvom šole narodnega zdravja v Zagrebu statistični tečaj. Ta tečaj je vodil naš rojak, šef oddelka za vitalno statistiko na tej šoli, g. dr. Fedor Mikič. V junijskem zvezku hrvatskega pedagoškega časopisa »Napredak« je izšel tekst uvodnega predavanja, ki ga je imel na tem tečaju dr. Fedor Mikič. Predavatelj je prikazal pomen statistike za šole. V svoji, kakor vedno temeljito podprti in dokumentirani razpravi prihaja k sklepu, da je statistika šoli potrebna za napredovanje pedagoških disciplin s kolektivnim naporom učiteljev, kakor tudi po svoji aplikaciji za praktične namene v korist učencev. Dejstvo, da je hrvatsko učiteljstvo priredilo statistični tečaj in da namerava svoje reformatorsko delo nasloniti na znanstveno izdelane statistične temelje, na sistematično prirejanje anket in drugačno metodično zbiranje gradiva, to dejstvo samo potrjuje, koliko volje do napredka obstoji v hrvatskih učiteljskih vrstah. V omenjenem zvezku »Napredka«, ki mu daje razprava dr. Mikiča posebno važen pomen, je izšla tudi vrsta drugih na statističnem gradivu zgrajenih razprav in doneskov, že to kaže, da je delovanje odseka za vitalno statistiko, ki ga v zagrebški šoli narodnega zdravja vodi dr. Fedor Mikič, našlo s svojimi podneti ln novimi metodami rodovitna tla tudi na pedagoškem področju.
František Taborskf. češka kultura je izgubila pesnika in esejista Františka Taborskega. Leta 1858 rojeni Taborsky je bil
ravnatelj Višje dekliške šole v Pragi. Izdal je že v devetdesetih letih več pesniških zbirk, pozneje pa se je posvečal likovno-umetnostnim pojavom in zgodovini. Pisal je kritike, zgodovinske članke in eseje o likovni umetnosti. Med drugim je obdelal v posebni knjigi rusko umetnost, dalje je izdal krasno monografijo o poljskem slikarju Arturu Grottgerju, leta 1933 pa je izšla Taborskega študija o Ivanu M e -štroviču in njegovem delu (z mnogimi reprodukcijami). Izdal je tudi razkošno opremljeno knjigo o Pragi z ilustracijami Fr. Vika. V zadnjih letih je spisal nekaj memoarskih knjig in študijo o Puškinu. Taborski je bil te dni v Pragi vpepeljen. Posmrtni govor je imel prof. dr. J. Hor&k, praški učitelji so zapeli Smetanov »Sončni zahod«, Ondričkov kvartet pa je zaigral Smetanovo skladbo »Iz mojega življenja«.
O Slebinger-Marentičevi »Bibliografiji slovenske kmetijske literature 1919—1938« je prinesla »Revue Internationale d' Agriculture«v4. letošnji številki poročilo, ki je signirano S. v. F. in M. C. Iz ocene posnemamo: Za vedno bolj naraščajoče zanimanje za kmetijsko bibliografijo je značilno, da so tudi publikacije maloštevilnega naroda dovolj interesantne, da jih podvržejo podrobni bibliografski razčlembi. Presenetljivo je, da slovensko kmetijsko literaturo reprezentira — v razmeroma kratki dobi 20 let — v celem 300 del (knjig, brošur), 10.000 periodičnih člankov ter 40 revij in dnevnikov. Upoštevajoč, da velik del te literature nima verjetno drugega kot lokalen značaj — ta literatura je v glavnem posrečena — se nam zdi poizkus vreden posnemanja, kajti v mednarodni literaturi niso enako zavzeti s striktno lokalnimi problemi. — Nato prisca označujeta razdelitev knjige in razporeditev gradiva ter končujeta svoje poročilo takole:
Kljub nekaterim napakam v načinu podajanja snovi je slovenska poljedelska bibliografija zelo koristna iniciativa, ki naj opogumi ostale države, kjer do sedaj še niso izdali kmetijske bibliografije, da slede temu dobremu zgledu. — Navedena revija je glasilo Mednarodnega instituta za agrikulturo v Rimu.
Marjan Bohorič, Spolno življenje. (Kratek oris zdravega in nezdravega spolnega življenja za spolno zorečo mladino in za vse ostale starejše ljudi. Založil Deziderij Mizerit, Zidani most, 96 str.) Knjižica je razdeljena v uvod, ki označuje v nekaj stavkih anatomske pojme, in v dvoje poglavij, katerih prvo obravnava naravno spolno življenje, drugo pa nenaravno spoL no življenje. V zaključni besedi pisec nekako utemeljuje in opravičuje svoje delo. Bohorič ni zdravnik. Vprašanje je, ali je vsaj pedagog? Kot pedagog bi pač vedel, da ni mogoče pisati o tako kočljivi temi hkrati za pubertetnike in za »vse ostale starejše ljudi«. Spolno zoreči mladini je treba pisati o spolnem življenju drugače, kakor je avtor te knjige zagrabil snov, ki obravnava celo vrsto pojavov, katerim bi človek prisodil upravičenost v knjigi za zakonce, ne pa za pubertetnike in mladostnike (zlasti str. 14—28). Pisec je .postavil na čelo knjige geslo: »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažjo in zablodami.« Ni pa vseeno, kdaj in kako povemo resnico o zadevah, ki ne prenašajo ne tistega moralističnega hinavstva, kakor ga pisec delno upravičeno graja, a tudi ne izrazito naturalističnega opisa, s katerim skuša zadostiti »resnicoljubnosti« pubertetne mladine. Kajti resnica o najkočljivejših rečeh je orožje; treba je presoditi, komu ga daš v roke. V ostalem naj knjižico presojajo pedagogi.
I SAMO SE DANES predvajamo ljubko komedijo
»TEBI NA LJUBO«
z LUISE ULL
KINO SLOGA,
teL 27-30.
DE KOWA.
Danes nepreklicno zadnjikrat!
OGNJENA ZEMLJA
PREDSTAVE ob 16., 19. in 21. uri!
V glavni vlogi slavni operni tenorist TITO S C HIP A
KINO UNION, teL 22-21
nega gospodarja Hansa Merleja, starega 61 let. Njegova družina, ga je nedavno nagovorila, naj zgradi novo hišo. Hans Mer-le se je po daljšem prigovarjanju vdal. Ker je bil štedljiv človek, je venomer razglabljal koliko bo stroškov, in je sodil, da bo z novo hišo vse zapravil. Pred nekaj dnevi je že nakupil gradivo in vse potrebno za zidavo hiše. Nato pa je bil še bolj potrt in je govoril, da ne bo prenesel lastne propasti. Naposled je res obupal in se obesil.
*	žrtve steKHne. v Malem Torku v Vojvodini je stekel pes ogrizel 13 krav, ki bo nato takisto stekle in napadle več ljudi ter jih poškodovale. Izpočetka niso mogli ugotoviti, kaj je kravam, da so začele tako divjati, šele preiskava je dognala, da je imel vaški pastir psa, ki je stekel in ogrizel krave.
» Kamion se je zvrnil v prepad. Tovorni avto trgovca Hamziča iz Priboja je vozil material iz Nove Varoši proti Priboju. Kakih 14 km pred Novo Varošjo je na klancu nastal defekt in je kamion treščil v prepad. V zraku se je nekajkrat obrnil. Vendar sta šofer in pomočnik pravočasno izskočila in nista hudo poškodovana, škoda pa je znatna.
*	Služkinja je ustrelila bogataša. V Vrnjački Banji je prebival 601etni bogataš Ljuba Veselinovič v svoji krasni vili »Jugoslaviji«. V nedeljo zjutraj je končal tragične smrtL S šestimi streli ga je usmrtila njegova služkinja 251etna Smilja Koračeva. Podrobne vzroke uboja bo ugotovila preiskava. Pokojni Veselinovič Je bil znan kot zbiralec srebra in splošno kot ljubitelj denarja pa tudi kot ljubitelj žensk.
*	Pregled motornih vozil v Kranju. Predstojništvo mestne policije v Kranju naznanja, da bo pregled motornih vozil dne 3. julija ob 13. uri pred občinsko hišo in poziva vse v poštev prihajajoče lastnike, da vozila zanesljivo pripeljejo na pregled.
*	Dom na Polževem vabi izletnike in letoviščarje. Dnevna oskrba Je 50 din. (—)
*	Dobrna je stopila s polnim obratom v glavno sezono. Otvoril jo je prvovrsten orkester z odličnimi godbeniki, profesorji in absolventi ljubljanskega konservatorija. (—)
*	Družba sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani je prejela mesca junija letos: I. podružnice: Dol pri Hrastniku 100 din; Gornji grad 350 din; Maribor, m. 5.500 din; Maribor, ž. 2.500 din; Celje ž. 2.215 din; Ljutomer 100 din; Medvode 450 din; Dravograd 660 din; št. Pavel pri Preboldu 250 din; Ljubljana mestna ž. 500 din; Ljubljana, šentjakobsko-trnovska m. 160 din; Ljubljana, Šentjakob, trnovska ž. 160 din. II. Ivana Vrhovnika sklad: Ana Letnar Ljubljana, 100 din. 11 L. Obrambni sklad: dr. J. Rebernik, Celje, 134 din. IV. Razni prejemki: šašel Gregor, Ljutomer, 150 din; K Mavrič Gornja Radgona 100 din; Kvartopirsko omizje, Ljubljana, 150 din; Fr. štrukelj, Ljubljana, 100 din; uprava »Jutra«, Ljubljana, 300 din; Kolinska tovarna, Ljubljana, 250 din; neimenovan 1.000 din; skupaj 15.229 din.
*	V našo ponedeljsko križanko se Je včeraj vrinila nerodna pomota, ki bi jo bistro-umnejši reševalci lahko sicer sami razbrali, a jo vendar še posebej popravljamo, štev. 32 navzdol pomeni kratico za pri v latinščini (apud), štev. 35 navzdol pa jaz v bolgarščini.
*	»Razvoj zagorskega revirja«. Glede na članek, ki smo ga objavili v »Jutru« dne 10. aprila 1940 na 6. strani z naslovom »Razvoj zagorskega revirja«, nas je naprosil predsednik občine št. Jurij pod Ku-mom g. Knez, da objavimo naslednji uradni popravek: »Ni res, kakor trdi člankar v 5. stolpcu, da je naša občina opozorila TPD, da ji prah in pepel cementarne delata škodo na drevju, travnikih in rastlinstvu v obče, pač pa je res, da se je pritožilo dne 13. februarja letos 60 posestnikov iz vasi Dobovca, ki spada v našo občino in vsi tamkajšnji uradi. Ni res, da je naša občina izročila, ker doslej pri družbi vsi protesti niso bili vpoštevani, zadevo v roke advokatu dr. žužku iz Ljubljane, pač pa je res, da že od 26. novembra p. 1. deluje na Dobovcu poseben 15 članski »Pripravljalni odbor za elektrifikacijo Dobovca«, ki si je nadel nalogo vprašanje odškodnine rešiti na miren način. Ni res, da so se pri šklen-drovskem mostu zastopal; to pa zato ne, prihodu advokata dr. žužka iz Ljubljane vsi oškodovanci; pač pa je res, da naša občina ni pooblastila nobenega svojega občana — oškodovanca, da bi jo pri šklen-drovskem mostu zastopal, to pa zato, ne ker spada vsa zadeva v delokrog »Pripravljalnega odbora za elektrifikacijo Dobovca«. Ni res, da bi z naše strani zahtevali kako preureditev obratovalnih naprav, da ne bo škode, pač pa je res, da zahteva omenjeni »Pripravljalni odbor« odškodnino za doslej povzročeno škodo. Ker je splošna želja Dobovčanov, da se napelje v vas električni tok iz električne centrale TPD, je tu namišljena finančna podpora TPD in to iz naslova odškodnine. Ta sklep je omenjeni odbor že priobčil družbi, ki ga zdaj proučuje. Naposled moram podčrtati, da sem bil iz popolnoma opravičenih razlogov v Interesu občine prisiljen poslužiti se tiskovnega zakona in zavzeti nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu.«
Iz Ljubljane
n— Poslednja pot univ. prof. dr. Josa Jurkoviča. V soboto popoldne je Ljubljana ob številni udeležbi občinstva spremila dekana juridične fakultete unlv. prof. dr. Josa Jurkoviča na njegovi poslednji poti. Pred hišo žalosti v Cegnarjevi ulici se je v imenu univerze kralja Aleksandra poslovil od pokojnika rektor dr. Slavič, ki je slavil neutrudjjivo delo pokojnega profesorja in njegove velike zasluge za znanost. Po blagoslovitvi krste se Je razvil ogromen žalni sprevod, v katerem so bili ugledni predstavniki našega nacionalnega in kulturnega življenja pa rektor ln vsi dekani fakultet s člani profesorskega zbora, zagrebško univerzo in njeno pravno fakulteto pa je zastopal univ. prof. dr. Leonid
Pitamic. Od odprtem grobu ta, pokopališču pri Sv. Križu se je od pokojL°ga tovariša poslovil prodekan pravne faKuitete dr. Viktor Korošec, nato pa se Je iiad krsto zgrnila prerana gomila. Prof. dr. Jurkoviču ohranimo blag spomin!
u— Poročila sta se v soboto g. Inž. Ladislav C e r a r iz Vrbovskega in gdč. dipl. phil. Majda Magoličeva iz Ljubljane. Bilo srečno!
u— Odlikovanje. V »Jutru« smo 26. t. m. objavili poročilo o odlikovanju nekaterih funkcionarjev Jugoslovansko-bolgarske lige. Bilo je navedeno, da je bil predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačln odlikovan z bolgarskim redom za državljanske zasluge 4. stopnje. Poročilo popravljamo v toliko, da je bolgarski poslanik g. minister Stoilov v Beogradu izročil g. Ivanu Jela-činu komanderski križ za državljanske zasluge 3. stopnje.
Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo
se oglasite pri
Foto Touristu Lojze Šmucu
Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjeno torbico in 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske izdelave, posebno pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč ceh Jugoslaviji po prvovrstni
in hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film in napravimo slike. Fotoamaterjem
izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča:
Foto Tourist — Lojze Šmuc
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8.
u— Običajno žegnanje v dveh ljubljanskih župnijah, V Trnovem k prazniku bv. Janeza Krstnika (24.) in pri Sv. Petru (29.)i se je v nedeljo vršilo sicer slovesno, vendar ne šumno. Opustilo se je namreč vsakoletno streljanje, godba in petje. Na nekaterih hišah so zastave, ki so visele še od Vidovega dne, zelo poveličevale že-gnanjsko nedeljo. V Trnovem je na pročelju cerkve in na obeh zvonikih mrgolelo električnih lučic, pred eerkvijo pa so reflektorji daleč naokrog metali močan sij. Trnovske gospodinje so se letos postavila in napekle toliko potic in drugih dobrot; da so Imeli vsi trnovski peki nič manj po sla kakor ob velikonočnih praznikih. \ obeh župnijah je bilo seveda pritrkavan.il in zvonjenja od zore do mraka kar na pretek.
n— Orilmetodov kres bosta zažgali, šentjakobsko-trnovska podružnica CMD ia Sokol n. na letnem telovadišču Sokola n. v Trnovem v četrtek, 4. julija ob 20. uri. Na sporedu: godba, kres. umetni ogenj itd. Vstop prost. V primeru dežja bo prireditev 5. julija ob isti uri. Odbor.
fiOPALNE OBLEKE — CISTA VOLNA STARE NIZKE CENE. Alojzij Potrato — prej
JO S. KUNC&Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 32.
V Ljubljanico je padel. Osemletni Marjan Bolta, sinko branjevca iz Vrtne ulice, se je po prejemu izpričevala prvega razreda ljudske šole v petek dopoldne malo pomudil na Krakovskem nasipu, zlezel čez leseno ograjo in pričel metati papirna^ te aeroplančke preko Ljubljanice. Pri ponovnem poizkusu se je preveč zagnal, se pri tem spotaknil in se na mah znašel v betonirani strugi. Voda, skoraj meter globoka, je nesrečnega Marjana, nesla že proti šentjakobskemu mostu. Pogumni Žagar Leopold Ašič je, videč z Grudnovega nabrežja ta prizor, hitro splezal po zasilni lestvi ob obrežnem zidovju do vode, iz katere je potegnil prestrašenega fantka, ki mu je s čela curljala kri. Rano na glavi je dobil pri padcu v Ljubljanico.
n— Starši! še je čas, da prijavite svoj« hčerke v dekliško kolonijo Kola jugoslo-venskih sester, ki bo letovala v domu Fra~ nje Tavčarjeve v Kraljeviči od dne 15. juT lija do 9. avgusta. Cena oskrfcovalnini 550 din plus vožnja. Pohitite s prijavami, katere sprejema pismeno in ustmeno pisarna Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani, Gosposka ulica 12 (Novinarski dom)
ZA DAME!
Moderne frizure, trajna ondulacija, barvanje las. — Nizke cene — dobro delo! Salon „FRANK" Kresija, Ljubljana
n— Namesto venca pokojni gospe Alojziji Tratnikovi v Ljubljani daruje 200 din za slepe v Kočevju, Mict Oblak, Vrhnika. (—)
n— Izpiti za trgovsko akademijo. Za
sprejemne izpite iz meščanskih šol ln za dopolnilne izpite iz dvorazrednih trgovskih šol na trgovsko akademijo pripravlja dolgoletni inštruktor trgovske akademije. Prijave sprejema služitelj trgovske akademije do 6. julija. (—)
u— Nove pobotnice za najemnine. Zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja hišne posestnike, da so od 1. julija letos vpeljane nove pobotnice za najemnine. Potrebna pojasnila isto tam. (—)
n— Favajev tarok v Ljubljani je izročil Družbi sv. Cirila in Metoda 210 din na račun n. pokroviteljnine. Iskrena hvala!
Ali sem prispeval za sokolski dom v Trnovem?,
Gospodarstvo
Konferenca gospodarskih zbornic o pobijanju draginje
Težkoče pri oskrbi z jedilnim oljem
Zagreb, 1. julija
Urad za kontrolo cen pri banski oblasti je stavil pod kontrolo zagrebško Tvornico olja in ji prepovedal vsako nadaljnjo prodajo olja, bodisi v banovini Hrvatski bodisi Izven Hrvatske. Obenem je urad odredil pregled zalog tvornice, pri čemer je ugotovil, da ima ta tvornica olja, ki je največja v Jugoslaviji, samo še 15 vagonov olja. Urad je nato odredil, da tvornica v prihodnjih 15 dneh ne sme prodajati olja, po poteku tega roka pa bo smela prodajati olje samo pod kontrolo in v količinah, ki jih bo določil urad.
Količina 15 vagonov olja je zelo majhna, če se upošteva, da sam Zagreb potroši na mesec 6 vagonov olja. Od omenjene količine 15 vagonov pa je urad za kontrolo cen rezerviral 5 vagonov olja za tvornice konzerv v Hrvatskem Primorju in v Dalmaciji. Prav sedaj se je pričel lov na modre ri.:e, ki se po večini konzervirajo v olju. Nadalje bo urad poskrbel, da bodo dobili primerne količine olja turistični kraji, da jim ne bo zmanjkalo olja, ko bo sezona na višku. Po preteku 15 dni bo preostalo količino olja tvornica lahko pod kontrolo urada oddajala v manjših količinah trgovcem, ti pa morajo omejiti prodajo tako, da dobi vsaka stranka samo 2 decilitra.
Pri poizvedovanju je urad ugotovil, da so si nekateri trgovci in konzumenti na-
bavili v zadnjem času večje količine olja in da obstojajo v tem pogledu Se rezerve do nove produkcijske kampanje.
Zagrebška tvornica se pritožuje, da je za tekočo kompanjo dobila premalo surovine. Lani je bila letina oljnega semenja, (v glavnem oljnate repice in solnčničnega semena) zelo slaba in smo morali večje količine oljaric izvoziti iz Bolgarije., Pri tem pa se razpoložljiva količina ni primerno razdelila med posamezne tvornice. Zagrebška tvornica, ki bi po svoji kapaciteti lahko krila 70«/o potrošnje v naši državi, je lani dobila oljaric samo za 25Vo svoje kapacitete. O priliki pregleda tvornice je bilo ugotovljeno, da Je tvornica od lanskega septembra prodala 722 ton olja izven banovine Hrvatske.
Težkoče z oljem bodo trajale še nekaj tednov, dokler ne bodo na razpolago nove surovine. Kmetovalci bodo v prihodnjih dneh pričeli dobavljati tvornicam letošnje repično seme, v avgustu pa se bodo pričele dobave solnčničnega semenja in ostalih surovin. Pridelek oljnate repice pa letos ne bo znaten. Zagrebška tvornica si prizadeva, da bi dobila vsaj 50% celotnega kontingenta oljaric. Cena olju ostane zaenkrat nespremenjena in se olje prodaja v banovini Hrvatski po 17 din in v oddaljenejših krajih do 19 din liter. Olje nove kampanje pa bo nekoliko dražje zaradi povišanih odkupnih cen za posamezne vrste oljaric.
Avtentično tolmačenje predpisov o prodaji srečk državne razredne loterije
rialni obseg in da vedno bolj naraSča število držav, ki niso več v stanju kupovati ! ameriški bombaž, šele sedaj objavljajo J številke o izvozu ameriškega bombaža v prvih štirih mescih t. 1., to je v dobi pred pričetkom prodiranja nemške vojske v Belgijo in Nizozemsko odnos no v severno Francijo. V januarju je znašal ameriški izvoz bombaža 1,030.000 bal, v februarju je padel na 747.000 bal, v marcu pa že na 434.000 bal in v aprilu na 345.000 bal. V zadnjem času Je ameriški trg izgubil Se ostale odjemalce bombaža na evropski celini, zlasti odkar se je vojna razširila na Sredozemsko morje.
Gradbena dela. Dne 30. t. m. bo pri
direkciji državnih železnic v Ljubljani prva ofertna licitacija za gradnjo dvonadstropne stanovanjske hiše v Murski Soboti. Načrti, proračun in drugi podatki se dobe od 8. t. m. naprej pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, n. nadstropje soba 114.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo vijakov za natezne ploščice. Pri upravi zavoda »Cačak« v čačku se bo sklepala 2. julija pismena pogodba za dobavo svinčenih akumulatorjev. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 9. julija ponudbe za dobavo raznega zapiralnega materiala (klingerit, guma, azbest), dinamo-žice ter vulkan-fibra v ploščah, izolirnih cevi, bakelit laka ter lepenke. štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 10. julija ponudbe za dobavo 20.000 kg raznih testenin.
Borze
1. julij
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 40.50; v Beogradu so se trgovali po 40, medtem ko so se bolgarski klirinški čeki nudili po 89.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrsti tendenci nudila po 430 (v Beogradu je bil promet po 423). Zaključki so bih zabeleženi v 6"/0 dalmatinskih agrarnih obveznicah po 70 (v Beogradu po 68), v delnicah Trboveljske po 270 in v delnicah Gutmanna po 50.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 168.58 — 171.78, New York 4425 — 4485, Curih 1003.61 — 1013.61. Tečaji na svobodnem trgu: London 208.50 — 211.70, N«w York 5480 — 5520, Curih 1240.20 — 1250.20.
Curih. Beograd 10, London 16.80, New York 442, Milan 22.40 Madrid 40, Berlin 177, Stockholm 106.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 430 bi., 4«/o agrarne 49 den., 4®/o sever- j ne agrarne 49.50 bi., 6% begluške 71 — 72, j 6°/o dalm. agrarne 69 — 70 (70), 6% šum-ske 69 bi., 7<>/o invest. 93.50 den. 7% Blair 90 den., 8% Blair 95 den; delnice: Trboveljska 270 — 275 (270), Gutmann 56 — 59 (50), šečerana Osijek 235 den., Osječka Ijevaonica 165 den.
Beograd. Vojna škoda 419 — 421 (423). 60/0 begluške 76 den. (75.75 — 76.50), 6% dalm. agrarne 68 den. (68), 7% invest. 99 bi. 70/0 Seligman 101 bL, 7% Blair 90 U« PAB 192 — 194 (193 — 195).
Blagovna tržišča
ŽITO
T Chicag0, 1. julija. Začetni tečaji: pšenic®: za julij 73.875, za sept. 74.50, za dec. 75.75; koruza: za sept. 57.25, za dec. 54.25.
'+ Novosadska blagovna borza (1. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenica; baška, baranjska in banaška 78 kg, 2°/o, 242; srenuska in slavonska 78 kg, 2»/a, 239 (v oeni pšenice je že vračunana marša 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t m). Rž: baška in banaška 210 — 212.50.
OveS: baSki, sremski in slavonski 238 —'
240. Ječmen: baški in sremski 64/64 kg, koruza, bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). M°kaj baška in banatska »Og« in »Ogg« 370 — 380, >2« 345 — 355, »5« 325 — 335, »6c 305 — 315, »7« 275 — 285, >8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165, banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440.
Ljubljanski trg
Pretekli teden na trgu ni bilo znatnih sprememb niti v cenah, niti v količinah in vrstah blaga. Vedno bolj pester je pogled na prikupne barve svežih pridelkov, kakor pesa, korenjček, paradižniki, kumare, karfijola in še prav posebno velike množine raznih solat. Cene bo prav različne in imajo gospodinje dovolj prilike preizkusiti svoje zmožnosti glede cenenega nakupa zelenjave in sočivja. Najbolj se je do sedaj pocenil grah, ki stane 2.50 do 3 din kg. Tudi kumare in paradižniki so precej cenejši. Stročji fižol je še vedno po 7 do 8 din kg. V kratkem bo tudi domačega dovolj na prodaj, takrat bo šele cenejši in vsem dostopen. Vedno več je na trgu novega krompirja, dobi se že po 2.50 din kg. Isto ceno ima star krompir, ki bo v kratkem zginil s trga.
Jajca imajo že delj časa stalno ceno 11 do 12 komadov za 10 din in ni upanja, da bi se kaj pocenila. Mnogo predrago prodajajo pri nas zaklano perutnino, in sicer po 28 do 30 din kg, piščance pa še dražje. V Zagrebu je na trgu zaklana perutnina po 18 do 22 din, in še se da kaj »zglihati«. Pa je vrhu tega bolje očiščena in lepo rejena. Tudi živa perutnina je v Zagrebu nekoliko cenejša kakor pri nas. Tam mi je ponudil prodajalec par lepih piščancev za peči po 34 din in jih končno prodal po 22 din. Seveda so tudi v Zagrebu poskočile cene na trgu v istem razmerju kakor pri nas. Proti pričakovanju so češnje zopet dražje. Tudi jih je zelo malo na trgu. V petek so jih prodajali od 7 do 12 din kg. V Zagrebu so po 3 do 8 din. Vzrok taki razliki v ceni bo verjetno tudi razlika v'vremenu. V Zagrebu ne dežuje niti polovico toliko kakor pri nas, dež pa ta sad popolnoma pokvari. Večinoma razpokano in nagnito sadje za trg sploh ne prihaja v poštev.
Gozdnih jagod je še malo in so po 6 do 7 din liter. Vrtne jagode so se zadnje dni zopet podražile, kar zopet pripisujemo deževnemu vremenu. Ta občutljiv sad zahteva suhega sončnega vremena ob zorenju, sicer pognije in ga napadejo polži. Borovnic je vedno več po 2 din liter. Dobijo se že prve marelice po 12 din kg.
Z zadovoljstvom opažamo, da se poce-njuje surovo maslo. Dobi se po 28 do 40 din kg. V kratkem bodo začeli graditi moderno mesarsko tržnico, kar odobravamo vsi meščani. Sedaj že podirajo stare, nehi-gijenične stojnice ob Ljubljanici. Enako bi nam bila potrebna moderna, higijenična ribarnica. Kadar bomo imeli ustrezajočo ribarnico s hladilnimi napravami, bo tudi dotok rib v Ljubljano večji in bodo ribe ce-aejše.
šolstvo
•
Zadovoljiv učni uspeh na celjSKj gimnaziji. Ob koncu šolskega leta 1939/40 j« obiskovalo drž. realno gimnazijo v Celju 858 učencev in 420 učenk, skupaj 1278. Razred je dovršilo 607 učencev in 341 učenk, skupaj 948 (74.18«/»), in sicer 94 učencev in 75 učenk z odličnim, 294 učencev in 161 učenk s prav dobrim in 219 učencev in 105 učenk z dobrim uspehom. Popravni izpit ima 194 uCencev in 65 učenk, skupaj 259 (20.26«/o), razredni izpit imajo 4 učenci in 2 učenki, skupaj 6 (0.47°/0), pravico do rednega šolanja je izgubil 1 učenec (0.08n/o). Splošni učni uspeh je prav zadovoljiv.
Do 100 milijonov din škode
znaša po nedeljskem neurju škoda ob naši severni meji
Iz Celja
e— Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Celju poziva svoje članstvo, da takoj odda prijavne tiskovine za spominsko kolajno. Celjani naj jih oddajo v društveni pisarni na Dečkovem trgu 6, vsi ostali pa pri poverjenikih, kjer naj tudi brez odlaganja poravnajo članarino. Vsak član naj izpolni svojo prijavo v smislu navodil, ki co na zadnji strani prijav, in v smislu priloženih okrožnic, članstvo naj tudi pride po srečke ter jih čimveč razpeča med svojimi prijatelji in znanci. Dolžnost članstva je, da na ta način sodeluje, ker bo le tako mogoč uspeh, ki si ga vsi želimo.
e— Podaljšanje Samostanske ulice. Kakor znano, namerava SUZOR zgraditi prizidek poleg poslopja ekspoziture OUZD v Vodnikovi ulici. Mestna občina je v zvezi s tem dovolila podaljšanje Samostanske ulice ob bodočem prizidku do Vodnikove ulice. Podaljšek ulice bo širok 10 m in ga bodo lahko zgradili tudi v obliki posaže.
e— Dopisništvo De^vs1^ zbornice v Celju je preimenovano v ekspozituro, ki jo vodi še vedno g. Josip Arnšek, bivši krojaški mojster.
e— Iz celjske statistike. V juniju je obiskalo Celje 914 tujcev (884 Jugoslove-nov in 30 inozemcev) nasproti 1028 v letošnjem maju in 1066 v lanskem iuniiu. V preteklem mescu je umrlo v Celju 40 oseb (14 v mestu in 26 v javni bolnišnici), ravno toliko kakor v lanskem iuniiu. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 244 brezposelnih (191 moških in 53 ženski nasproti 230 (182 moškim in 48 ženskam) dne 20. junija t. L in 303 (236 moškim in 67 ženskam) dne 1. julija 1939. Delo dobi 15 cestnih delavcev, 5 čevljarskih pomočnikov, 4 hlapci, 3 poljski delavci, po 1 krojaški pomočnik, 8 kmečkih dekel, 6 kuharic, 3 služkinje, 2 natakarici in 1 positrežnica.
e— Šahovski brzi turnir. Celjski šahovski klub ie priredil na Vidov dan zvečer brzi turnir za prvenstvo v mescu iuniiu. Prvo mesto si ie priboril inž. Srečko Sa-jovic s 7 točkami in pol od 10 dosegljivih, drugo mesto pa Josip Grašer s 7 točkami.
e— Samo do sobote imate še čas. da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
e— šoferski izpiti za kandidate iz mesta Celja in laškega sreza bodo v četrtek 11. julija ob 8. zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju, kjer naj kandidati čimprej vložijo zadevne prošnje.
e— Seznam najdenih predmetov za dobo od 1. januarja do 30. junija je nabit na uradni deski predstojništva mestne policije v veži mestnega poglavarstva.
e— Huda nesreča na železniškem prelazu v Medlogu. V nedeljo okrog 16.30 se je peljal 30-letni zidar Franc Jelen od Device Marije v Polju s svojo 28-letno ženo Terezijo z motornim kolesom po državni cesti iz Celja proti Levcu. Ko je pri vozil do zloglasnega železniškega prelaza v Medlogu, ni opazil, da se bliža potniški vlak iz Celja, ki je imel v nedeljo skorai ool ure zamude. Motorno kolo je na prelazu zadelo v vlak in se razbilo. Jelena in njegovo ženo je vlak odbil in oba sta zletela v velikem loku na cesto. Jelen si je zlomil desno roko v ramenu in se pobil po nogah ter dobil tudi notranje poškodbe, njegova žena pa se je potolkla po rekah in ostalem telesu. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. Na želeni-škem prelazu v Medlogu se je dogodila pred leti znana katastrofa mestnega avtobusa. Poleg tega ie bil ta orelaz tudi t*o-zorišče številnih drugih težkih prometnih nesreč. Sele pred nekai dnevi je mestni svet ponovno kritiziral dejstvo, da železniška uprava kljub številnim nesrečam doslej še vedno ni namestila na tem prelazu nujno potrebnih železniških zapornic. Celokupno prebivalstvo odločno zahteva, da železniška uprava takoj zavaruje ta nevarni železniški prelaz na izredno prometni cesti.
e— Napad med vožnjo. Ko se ie 56-let-ni prekupčevalec z živino Ivan Svetlin z Anskega vrha pri Celju peljal v noči od petka na soboto s tremi soremlievalci s tovornim avtomobilom iz Celja proti Ljubljani. ga ie eden izmed spremljevalcev v Senovem pri Tuhinju napadel ter ga poškodoval po očesu in vsem telesu. Svetlina so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Usoden padec. V soboto je padla 7-letna hčerka dninarice Elizabeta Šobro-va iz Gaberja pri Celju doma v stanovanju pet metrov globoko in si hudo poškodovala križ. Deklica se zdravi v celjski bodnišnici.
Iz Maribora
a— Prva Mariborčanka promovirana na beograjski univerzi. Gdč. Mira Štok iz Maribora je bila promovirana na medicinski fakulteti v Beogradu. Mlada zdravnica je prva Mariborčanka, ki ie dosegla čast na beograjski univerzi. Iskrene čestitke!
a— Šahovske novice. Pri predsnočniem VI. kolu šahovskega tekmovanja šahistov Sk »Vidmarja« so bili doseženi sledeči rezultati: Certalič : Soban l:o. Lukeš sen. : Reinsberger 1:0. Kuster : Marvin 1:0, Se-nekovič : Lukeš jun. 1:0. Skralovnik : Peče 1:0. Kukovec : Ketiš 1:0. Partija Ger-žel j-Hvalic ie bila preložena. Sedmo kolo bo drevi. Stanje po VI. kolu ie sledeče: Kuster 6. Gerželj 4 in pol (1). Kukovec 4 (1). Certalič 3 in pol (1). Lukeš sen. 3 in Pol. Peče in Sonan 3.
a— Naknadna zaprisesra vojaških obveznikov bo 10. avgusta ob 10. uri v Gam-brinovi dvorani. Kdor izmed obveznikov, ki bivajo v Mariboru, še ni prisegel Ni. Vel. kralju Petru II.. naj se do 15. julija zglasi pri mestnem voiaškem uradu na Slomškovem trgu št. 11.
a— Tudi rezervni podoficirji s področja mariborskega vojnega okrožja se organiziralo in bo ustanovni občni zbor v nedelio t- m. s pričetkom ob 9. v prostorih Narodnega doma. Ker bo to velika narodna manifestacija, se mora udeležiti tega občnega zbora vsak rezervni oodoficir. Obč-n=3a zbora se udeleži tudi delegat glavne uprave U. R. p \z Beograda, ki bo poročal o delu združenja in nadaljnjih smernicah.
a— Mariborski upokojeni učitelji bodo imeli 4. julija svoi redni mesečni sestanek pri Kereniču na Pesnici. Vabljeni tudi priiatelii stare narodne garde.
a— Mariborsko vreme. p0 opažanjih te-zenske vremenske postaje se napoveduje za mariborski okoliš prevladovanje oblačnega in vetrovnega vremena. Ponekod bo morda deževalo. Dočim ie bila nedeljska
maksimalna temperatura 26.6 st. C. je bila včerajšnja jutmia minimalna temperatura 18. st. C.
a— Naval mladine v srednje šole. Za I. razred prve realne gimnazije ie napravilo sprejemni izpit od 92 prijavljenih di-
V	petek in soboto je bila v Trgovinski zbornici v Beogradu konferenca vseh trgovinskih in industrijskih zbornic, razen onih iz banovine Hrvatske. Konferenco je vodil podpredsednik beograjske Trgovinske zbornice Mihajlo Djurič. Na dnevnem redu so bila predvsem vprašanja, ki so v zvezi z novimi uredbami in pravilniki gospodarskega značaja, ki so bili izdani v zadnjem času.
V	načelni diskusiji je bila poudarjena potreba sistematične izgraditve novih gospodarskih zakonov, brez katere se ne more doseči zaželjeni cilj in obstoja nevarnost, da pridejo interesenti v težaven položaj. Prav tako je bila poudarjena potreba sodelovanja pristojnih državnih organov z gospodarskimi zbornicami pri izdaji novih zakonskih predpisov gospodarskega značaja. S takim sodelovanjem bi se odstranili številni netiostatki, ki ovirajo normalni razvoj našega gospodarstva.
V	podrobni diskusiji so delegati zbornic najprej razpravljali o predpisih, ki se tičejo pobijanja <®raginje v zvezi z uredbo o kontroli cen in uredbo o kontroli zalog blaga. Ugotovljeno je bilo, da zakonodaja, ki se tiče pobijanja draginje, ne predstavlja harmonične celote, številne določbe so škodljive za gospodarsko življenje, vrhu tega pa so nejasne in se ta nejasnost ne sme nadalje tolerirati zlasti glede na dra-
Kmetijski minister je zaradi pogostih sporov med pooblaščenimi prodajalci srečk državne razredne loterije in kupcev teh srečk glede pravice do srečke odnosno eventualnega dobitka in zaradi neenotnega razumevanja in izvajanja določb splošnih pravil loterijskega načrta izdail avtentično tolmačenje 51. 5, 6 in 7 splošnih pravil, ki pravi:
Določbe splošnih pravil, zlasti pa določbe čl. 5, 6 in 7, se ne morejo spreminjati z voljo strank, to je pooblaščenih prodajalcev in kupcev srečk. Kupovanje in prodajanje ter obnavljanje srečk državne razredne loterije se vrši samo po določbah splošnih praviL Dogovor med pooblaščenim prodajalcem in kupcem srečk glede nakupa ali obnavljanja srečk, ki je v nasprotju z določbami splošnih pravil, je neveljaven.
K temu tolmačenju je minister izdal še pojasnilo, ki pravi med drugim naslednje: Cena za srečko se plača vedno od razreda do razreda in se srečka ne more v naprej plačati za več razredov, kar je določeno v čl. 5 splošnih pravil. S tem je postavljeno osnovno pravilo, po katerem predstavlja vsaka srečka posebno imovinsko vrednost, ki ima svojo lastno eksistenco in predstavlja celoto za sebe ter je docela neodvisna in različna od srečk iste številke za katerikoli drugi razred istega kola. Pravice, ki jih ima lastnik srečke, veljajo samo za do-tični razred, za katerega je billa srečka izdana. Glede na načelo, da kna vsaka srečka svojo posebno eksistenco, neodvisno od ostalih srečk, je prepovedano vsako prodajo srečk prihodnjega razreda v naprej, odnosno se srečka ne more v naprej plačati za več razredov. S tem je onemogočeno vsako sklepanje kupoprodajnih dogovorov za več razredov, ali za celo kolo.
Po določbah čl. 7 splošnih pravil je imetnik srečke določenega razreda, ki hoče sodelovati v naslednjem razredu, dolžan obrniti se na onega pooblaščenega prodajalca, čigar ime je natisnjeno na srečki, z zahtevo, da mu proda srečko naslednjega razreda iste številke. To mora storiti sicer najkasneje pet dni pred žrebanjem srečk dotič-nega razreda. Če tega ne stori, izgubi pravico na sodelovanje v igri v naslednjih razredih dotičnega kola. Kdor si hoče torej zavarovati udeležbo v igri naslednjih razredov, mora tako postopati in mora to srečko v resnici tudi kupiti, to je dobiti v roke in plačati ceno, sicer izgubi vsako pravico na igro v naslednjih razredih, predvsem pravico na eventualni dobitek.
Res določajo pravila v čl. 32 in 34, da mora prodajalec srečk 6voje igralce pravočasno oskrbeti s srečkami za posamezne razrede, zlasti če jih pošilja s pošto, ker se lahko srečka izgubi in mora biti se čas, da se zavaruje pravico do nadaljnje igre v smislu praviL Iz tega pa še ne sil odi obve-
jakov 72. K sprejemnemu izpitu na n. realni gimnaziji se je priglasilo 230 učencev in učenk in .sicer 95 učencev in 135 učenk Izpit ie napravilo 89 učencev in 128 učenk, ni ga pa napravilo 6 učencev in 7 učenk.
I konske kazni (prisilno bivanje in prisilno delo). Izvajanja zakonodaje o pobijanju draginje je različno v posameznih krajih države in posamezna oblastva različno tolmačijo predpise. Kar pa je najvažnejše, je to, da pri tem ne gre za zakonodajo o pobijanju draginje, kakor se splošno sodi, saj se nanašajo predpisi samo na pobijanje brezvestne špekulacije, kakor da bi bila brezvestna špekulacija edini ali glavni izvor draginje. Pri tem obstojajo številni pojavi, ki neposredno vplivajo na povečanje draginje in proti katerim se nič ne ukrene, čeprav se stalno ponavljajo.
Konferenca je nadalje razpravljala o uredbi o državnem odboru za obrambno gospodarstvo, o svetu za zunanjo trgovino, o maksimiranju cen pšenice in koruze ter o pravilniku o hmelju in je v vseh teh vprašanjih napravila sklepe, ki bodo sporočeni na merodajnih mestih. Konferenca je tudi sklenila, da se naprosi trgovinski minister, naj se nadaljuje in konča ustme-na anketa o reviziji obrtnega zakona. Končno je konferenca posvetila razpravo vprašanju zavarovanja trgovcev. Kakor se zdi, je postavljena osnova, na kateri bi se to vprašanje lahko rešilo na način, ki bo na eni strani ustrezal potrebam, na drugi strani pa željam in možnostim takeera zavarovanja.
za pooblaščenega prodajalca, <!a mora v
vsakem primeru oskrbeti igralca s srečko, zlasti pa iz tega ne sledi pravica do dobitka v naslednjem razredu niti proti prodajalcu niti proti državni razredni loteriji Gornje določbe pravil so samo nujni ukrepi trgovske kulantnosti in imajo izključno značaj uradnih priporočil, katerih kršitev od strani pooblaščenih prodajalcev se kaznuje z disciplinskimi kaznimi.
Zato je v splošnih pravilih (51. 7) tudi predvideno, da si ime+nik srečke lahko očuva pravico nadaljnje igre v prihodnjih razredih za slučaj, če pooblaščeni prodajalec noče ali ne more obnoviti njegove srečke. V tem primeru si lahko imetnik srečke zavaruje pravico do nadaljnje igre in do eventualnega dobitka na ta način, da svojo srečko predhodnega razreda skupaj z zneskom cene dotične srečke predhodnega razreda dostavi državni razredni loteriji tako, da dobi državna razredna loterija srečko in kupnino najkasneje tri dni pred žrebanjem. V tem primeru se srečka prejšnjega razreda proglasi za srečko naslednjega razreda, medtem ko se originalna srečka razveljavi in se to objavi v »Službenih novimah«. Če imetnik srečke tega ne stori, izgubi pravico do nadaljnje igre v naslednjih razredih in tudi pravico na kakršnokoli povračilo. Pooblaščeni prodajalec pa je upravičen, da svobodno in brez kake omejitve razpolaga s srečko naslednjih razredov iste številke brez kakršnih obveznosti nasproti imetniku srečke predhodnega razreda.
Gospodarske vesti
= Pred povečanjem količin bencina, ki jih dobe lastniki tovornih avtomobilov.
Kakor smo že poročali, je bila v upravi državnih monopolov v Beogradu konferenca, na kateri so razpravljali o izvajanju predpisov uredbe o omejitvi potrošnje. Na tej konferenci je bila iznešena potreba, da se poveča količina bencina za tovorne avtomobile. Po beograjskih informacijah Je pričakovati, da bo tej zahtevi ustreženo. Spremenjen bo tudi postopek pri odobravanju količin bencina za industrijske svrhe in bo za količine do 240 litrov stavila predlog pristojna gospodarska zbornica.
= Promet med Turčijo In baltiškimi državami preko Rusije. Zaradi vojne nevarnosti v Sredozemskem morju so turške tvrdke pričele pošiljati svoje blago v baltiške države odnosno uvažati blago iz baltiških držav preko Rusije. Prve pošiljke blaga iz Litve so te dni preko Odese prispele v Turčijo.
= Občutno nazadovanje ameriškega izvoza bombaža. 2e v maju Je prlfiela cena bombažu v Ameriki precej popuščati, kar so v strokovnih krogih tolmačili s tem, da zavzema vojna v Evropi vedno večji terito-
Maribor, 1. julija
Številna neurja letošnjega poletja so pri-zadjala našemu obmejnemu kmetovalcu, sadjarju in vinogradniku že ogromno, več-milijonsko škodo. Nedeljsko popoldansko neurje pa je težko prizadelo naše obmejne gospodarje, ki imajo svoje njive, vinograde in sadonosnike na področju Bresternice pri Mariboru, Jelovca, Bistrice pri Rušah, Be-zenskega polja in deloma tudi Ruš. S Sv. Urbana sem so se zgostili kmalu po tretji ari temni, gosti oblaki, ki niso napovedovali nič dobrega. Oblaki so se razširili čez Jelovec in Bresternico na drugo stran Drave nad Bezeno, Bistrico in Rušami. Ponekod je spremljal neurje hud vihar, ki je lomil vejevje.
Huda ura je prinesla grozno razdejanje zlasti Bresternici pri Mariboru in Jelovcu. Sredi treskanja in grmenja se je vsipala kakor oreh debela toča, ki je četrt ure klestila in uničevala po vinogradih, poljih in sadonosnikih. Vsa okolica je bila pobeljena s točo, ki je ležala na zemlji za štiri debele prste visoko. Pretresljiva je slika opustošenja, ki jo nudijo vinogradi in polja. Po poljih mestoma sploh ne moreš dognati, kaj je bilo posejanega. Tako popolno in katastrofalno je bilo četrtumo strahotno uničevanje. Daleč po okolici so ljudje v nemem strahu poslušali votlo bobnenje, ki je napovedovalo točo, kakršne v tem delu naše obmejne pokrajine že dolgo ne pomnijo. K sreči je bilo to gorje prihranjeno sosedni Selnici oziroma Kamnici pri Mariboru, mimo katerih je šinilo neurje čez Dravo in povzročilo tamkaj ogromno škodo.
Prelepo Bezensko polje z Bistrico, ki je eden najlepših pokrajinskih predelov naše ožje domovine, kjer je bila bujna rast pridelkov v polnem razmahu, je danes prizorišče obupa in trpke bolečine. Silno debela toča, ki je padala več minut, je tudi tukaj pobelila okolico. Klestila je po trsju, sadnem drevju in poljskih pridelkih. Nema žalost je prevzela kmetovalce ob težld preizkušnji in prežaJostni sliki, ki jo nudijo polja, kjer ni mogoče razpoznati, ali je na njivah rasla koruza, krompir ali pa kaj drugega. Tako grozne vremenske nesreče Bezenčani ln Blstričani zlepa ne pomnijo. Toča je težko prizadela tudi Ruše, zlasti tisti del, ki je v sosednem okolišu ruške tvornice. Tudi tukaj je vse pokončano ln uničeno. Posebno srečno naključje je, da so bile obvarovane pred popolnim uničenjem kulture v bližnji Lažnicl, Lim-bniu, Pekrah, Fall itd.
Skoda, ki je nastala zaradi te vremenske katastrofe, jc ogromna. Razdejanje je Se
usodneje, kakor ob nedavni katastrofi v okolici Marije Snežne, kjer je bilo za ca 60 milijonov din škode. Kmetovalci, sadjarji in vinogradniki so vsi obupani. Nema žalost in bridka bolečina sta se naselili po prijaznih domačijah, kjer čuješ jok in prošnjo za pomoč. Dobri poznavalci prilik zatrjujejo, da je računati s škodo 90 do 100 milijonov dinarjev. Nujno potrebna je nagla pomoč oblastev in dobrih src. Dvakrat da, kdor hitro da.
Zadnja pot
Franca Batjela
Ljubljana, 1. julija
Dames ob 16. se je razvil od mrtvašnice Leonišča velik pogrebni sprevod — pokojni Franc Batjel je nastopil svojo poslednjo pot. Množice prijateljev in znancev so se zbrale v slovo, zlasti njegovi športni tovariši, da izkažejo zvestemu, zaslužnemu funkcionarju zadnjo čast.
Za žalnim praporom so se najprej uvrstili £lani društva •»Soče« z društvenim praporom, predsednikom dr. Puceim in podpredsednikom Sancanoin. Tem je sledila dolga vrsta športnikov, kolesarjev s prekrasnim vencem Slovenske kolesarske zveze, ki jo je zastopal njen podpredsednik podpolkovnik Jaklič na čelu številnih pripadnikov kolesarskega športa. Sledil je voz, zvr-homa pokrit z venci, k: so jih poleg žalujočih ostalih in prijateljev darovali Soča-matica, kolesarsko društvo Ljubljanica, kolesarsko društvo Sava, uradništvo in delavstvo pokojnikovega podjetja, in še številni venci raznih športnih organizacij, ki so štele po-pojnika za svojega dobrotnika in sodelavca. Nato so stopali pred društvenim praporom člani kolesarskega društva »Ljubljanica«, katerega ustanovitelj in častni predsednik je pokojnik bil. Pogrebne obrede je vodil župnik Janko Barle ob asistenci treh duhovnikov. Za vozom s krsto, ki sta ga vlekla dva para konj, so se razvrstili za žalujočimi funkcionarji in člani obrtni-niških združenj s predsednikov Obrtnega društva Rebekom na čelu ter d^lga vrsta Sokolv, športnikov in ostalega občinstva.
Na pokopališču se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika najprej tajnik »Soče« Urbančič, v imenu kolesarskega društva »Sava« pa Ivan Ros ima. K slovesu je izpre-govoril še v iimenu Slovenske kolesarske zveze podpolkovnik Jaklič z ganljivimi, prijateljskimi besedami, ki so segle vsema do srca. Francu Batjelu časten spomin!
Palača guvernerja Libije
kjer je rezldiral maršal Italo Balbo
Ob smrti maršala Balba
Pokojni maršal je bil eden najbolj popularnih voditeljev
nove Italije
Rim, 30. junija
Vsa Italija žaluje ob smrti svojega prvega letalskega maršala, ki je padel v letalski borbi v bližini libijsko-egiptovske meje. Z njim izgublja fašistični imperij enega svojih prvih in najbolj markantnih predstavnikov. Italo Balbo je bil hkrati politik, ljudski tribun, letalski pionir in kolonialni organizator prve vrste. Komaj dobrih 20 let mu je bilo, ko se je začel uveljavljati v fašističnem pokretu, v katerem je zaradi svojih vsestranskih zmožnosti in zaradi svoje nepopustljive borbenosti kmalu prispel v prav prve vrste. V zgodovinskem pohodu na Rim, ki je prinesel fašizmu oblast, je bil že med štirimi voditelji tega pohoda. Zato je razumljivo, da je v novem režimu naredil izredno kariero. Zaradi svoje borbenosti v političnem delu, za-
Maršal Balbo
radi aktivnega udejstvovanja v vseh vojnah, ki jih je vodila nova Italija in zaradi svojih drznih poletov je bil mladi, energični mož z gosto črno brado kmalu izredno priljubljen in popularen pri fašističnih množicah. Postal jim je simbol sodobnega, Italijana fašista in zlasti mladina je gledala v njem svoj vzor. V veliki meri gre njegovi pobudi zasluga, da sodeluje danes dober del fašistične elite aktivno v italijanskem letalstvu. Mussolini sam je znan kot izboren pilot. Aktivni piloti so njegov zet grof Ciano in oba njegova sinova. Od štirih ministrov, ki so odšli na bojišče, so kar trije letalski oficirji.
Največjo usluge pa je storil Balbo svoji domovini kot letalski minister in kot organizator italijanske aviacije. Bil je med prvimi v Evropi, ki je spoznal, kako ogromno vlogo bo v bodoči vojni igralo letalstvo. Položil je temelje današnjemu italijanskemu letalstvu, ki spada brez dvoma med prve na svetu in ki je poleg vojne mornarice glavna obramba skoraj 8000 km dolge italijanske obale. Zlasti danes, ko se je v krvavi preizkušnji izkazal pomen letalstva, ceni italijanski narod Balbovo pionirsko delo.
V zadnjih letih je Balbo gospodaril na starodavnem gradu nekdanjih tripolitan-skih knezov kot generalni guverner Libije. To ogromno kolonijo, v glavnem puščavsko, sedemkrat večjo od Jugoslavije, so Italijani sedaj tako rekoč na novo osvojili. Balbo se je izkazal za enako odličnega ko-
lonialnega organizatorja, kakor ga je prej domovina spoznala za organizatorja zračne vojske, številna arabska in berberska plemena so bila pacificirana in so se prilagodila novim gospodarjem. Od tuniške do egiptovske obale so nastale štiri vzorne italijanske pokrajine. V Libiji je bila izvršena ena največjih, ako ne sploh največja, moderna kolonizacija naših časov. Desetti-soči ljudi so se preselili tja s prenaseljenega Apeninskega polotoka in našli preko morja novo domovino. Tako Libija odlično služi tudi demografski politiki fašističnega režima.
V svojem privatnem življenju je bil maršal Balbo vnet lovec. Ker so v Libiji gazele in skoro vse druge divje živeče živali zaščitene, se je Balbo zelo rad vozil v italijansko Vzhodno Afriko na love v tamoš-njih pragozdovih. Vsako leto po parkrat je preletel s svojim aeroplanom Egipt in Sudan, da je prispel v svoje lovišče v Somaliji, že na meji angleške Kenije. Z egiptovskimi odličniki je živel v najboljšem poznanstvu in se zato zdi kakor tragična igra usode, da ga je letalska smrt doletela tik ob meji Egipta.
S simpatijami se spominjajo maršala Balba tudi inozemski novinarji v Rimu. Sam se je mnogo novinarsko udejstvoval ter je zato poznal in cenil novinarsko delo. Premnoge usluge jim je izkazal in jih zlasti vedno rad pozdravil v svoji Libiji. Tudi v teh zadnjih letih smo ga često sreča-vali na rimskih ulicah, ker je bilo za njega nekaj vsakdanjega, preleti Sredozemsko morje, da je lahko v Rimu prisostvoval kakšni važni seji.
Dr. O. A.
Besarablja
in Bukovina
Besarablja je svojevrstna dežela, kjer najdeš vse značilnosti zemeljske površine od gričev do stepe. Površina ozemlja je ▼ glavnem valovito razčlenjena Pred vojno je bilo tukaj 60 odstotkov površine zasejane, in sicer je rodila zemlja pšenico, koruzo, ječmen in rž. V južnem delu Besa-rablje pa prevladuje živinoreja. Imajo tudi vinograde, toda vino, ki ga daje ta trta, ni kaj prida okusno.
Bukovina (njeno ime prihaja od bukve) je agrarna dežela, njeni prebivalci se ba-vijo v glavnem s poljedelstvom in gozdarstvom. Zemlja rodi koruzo in pšenico, krompir, tobak in konopljo. Razvita je tudi živinoreja. Les izvažajo po rekah. Ta dežela ima tudi rude, zlasti žvepleno ln mangansko rudo ter sol.
Življenje diplomatov v Vatikanu
Po vesteh tz vatikanskega mesta vlada tamkaj precej mučno razpoloženje. Francoski in angleški poslanik pri papeški sto-lici se ne pozdravljata več, odkar je Francija sklenila z Nemčijo premirje. Tudi Belgijci in Nizozemci so napram angleškemu poslaniku hladni in rezervirani. Vatikanska policija strogo nadzoruje življenje teh osebnosti, ki je tem neprijetnejše, ker stanujejo vsi diplomati na majhnem prostoru palače Santa Maria, kjer se drug drugega izogibljejo.
i--■
Če še m zfel izveš?
da dobavlja Nizozemska Nemčiji dnevno nad sto vagonov zelenjave;
da je v Budimpešti umrla hči državnega upravitelja Horthyja, grofica Pauleta Ka-rolyjeva;
da bo letošnja žitna letina v Kanadi obilnejša nego kdaj prej. Računajo, da bo Kanada imela za izvoz 432 milijonov buš-ljev pšenice;
da so bila prošle dni dovršena pogajanja o demarkacijski črti na Donavi in da je bila Bratislava ob tej priložnosti uvrščena v prometni pas z vzhodno Nemčijo.
da se največja skladišča nafte in sintetičnega bencina v Nemčiji nahajajo v Hamburgu, kamor so v teku lanskega leta uvozili tri in pol milijona ton bencina;
da je grška vlada na svojem ozemlju prepčvedala izhajanje listov v drugih jezikih razen v grščini;
da se nahaja vodja belgijskih reksistov Degrelle živ in zdrav v Arbesu;
da vršijo patrolno službo v Gibraltarju zdaj samo še angleške vojne ladje.
Windsor$ki vojvoda v Madridu
Po vesteh iz Španije, sta prispela Wind-sorski vojvoda in njegova soproga v Madrid, kjer sta se nastanila v hotelu »Ritz«. Dvojica namerava .ostati nekaj časa v ' prestolnici Španije.
V šeststo letih 371 let vojne!
Zanimiva statistika berlinskega lista
Neki berlinski list objavlja zanimivo statistiko o vojnah, ki jih je Francija doživela v 600 letih.
Iz te statistike je razvidno, da je imela ta dežela v 14. stoletju 43 vojnih let, med temi 5 let v državljanski vojni zunaj dežele, 23 let v deželi sami. Bitk je bilo v tem stoletju 14 večjih, med njimi bitke pri Courtraiu, Crecyju in Poitiersu. V 15. stoletju je imela Francija 71 let vojne, med temi je bilo 18 let državljanskih vojn, 15 let zunaj Francije, 43 let v deželi sami.
Med bitkami je bilo 11 večjih, med njimi bitka pri Azincourtu, Castillonu, Monthe-rieju in Grinegatu. V 16. stoletju je bilo
85 let vojne, 33 let državljanskih vojn, 44 vojnih let izven Francije, 8 v francoskih mejah. 27 je bilo večjih bitk, med njimi pri Paviji in St. Quentinu.
V 17. stoletju so imeli 69 vojnih let, 17 stoletju so imeli 69 vojnih let, 17 let državljanskih vojn, 52 vojnih let izven francoskih mej, 39 večjih bitk. V 18. stoletju: 58 vojnih let, 7 državljanskih vojn, 51 vojnih let izven Francije, 93 večjih bitk. V 19. stoletju je bilo 45 vojnih let, 12 let državljanskih vojn. 33 let izven Francije, 52 večjih bitk. V šestih stoletjih je Francija doživela torej 371 vojnih let.
Mesta, ki jih je zasedla rdeča vojska
Mož z železnimi pljuči — ože
Njegova žena pričakuje otroka čez dva mesca
Fred B. Snyte, znameniti Američan z »železnimi pljuči«, se je, kakor smo tedaj poročali, lansko leto poročil z mlado Američanko Terezo Larkinsovo, sedaj pa pričakuje njegova žena otroka.
Snyte je moral dolga leta preživeti v aparatu, ki je urejal njegovo dihanje, kajti njegova pljuča sama zavoljo neke bolezni niso bila sposobna opravljati to nalogo. Po dolgem zdravljenju so se mu začela pljuča končno krepiti, tako da danes lahko že vsak dan za tri ure zapusti svoj dihalni stroj, še pred letom dni bi se brez njega zadušil v kakšni minuti.
Po svoji poroki v lanskem avgustu je
Snyte s svojo ženo prebil medene tedne ob Niagarskih slapovih. Mlada žena pričakuje otroka za september. Snvte je to ves navdušen pripovedoval novinarjem in. je ob tej priliki podaril visoko vsoto za francoski Rdeči križ.
Gibraltar utr^csjefo
Preko Madrida poročajo, da so britanske oblasti v Gibraltarju ustavile ves promet s španskim zaledjem. V gibraltarskem pasu ojačujejo utrdbe britanske baze na kopnini.
černovke, glavni trg

Kišinov, vojna akademija
Clermond-Ferrand
Mesto, v katerem je bila proglašena prva križarska
vojna
Clermond-Ferrand, kamor kani francoska vlada premestiti svoj sedež iz Borde-auxa, spada med najlepša francoska mesta v notranjosti države. To mesto je glavno mesto departementa Puy-de-Dome in leži 420 km južno od Pariza. V njem živi okrog 100.000 prebivalcev.
Ta kraj, v katerem je bila proglašena prva križarska vojna, je eno izmed duhovnih središč Francije. Ima lastno vseučilišče, akademijo znanosti, bogato starinsko knjižnico z nad 60.000 zvezki in tisoč starimi rokopisi, muzeji, botanični vrt in mnogo drugih kulturnih ustanov. Tu je bil že v srednjem veku sedež nadškofa, ki je imel mogočno fevdalno oblast. Slovi katedrala, ki je bila zgrajena 1. 1348 ter ima dva zvonika, visoka 80 m in dvajset kapel. V Clermond-Ferrandu sta tudi dve protestantski cerkvi, mesto pa je polno starinskih zgradb 8 samostanom iz 1. 1250, kjer
Parižani se vračajo
Ameriški listi objavljajo poročila,* ki so jih poslali poročevalci iz Pariza po vkora-kanju nemške vojske. Poročila so prispela v Ameriko preko Berlina, kamor so bila poslana s posebnimi letali.
Poročevalec Wiegand, ki dela za Hear-stov koncem piše, da je zapustilo Pariz v začetku približno tri milijone ljudi. Bežali so divje, toda niso prišli daleč. Obtičali so večinoma v parkih in gozdovih pariške okolice ter se zdaj že vračajo v svoje domove. Wlegand si je ogledal Pariz iz nemškega letala in pravi, da se iz dimnikov zopet kadi dim, kar priča, da se mesto vrača k normalnemu življenju.
Živila so v zadostni meri na razpolago in se prodajajo še brez omejitev. Luči gorijo ,tudi vodovod deluje brezhibno. Podzemska železnica obratuje normalno in tudi smeti se odvažajo kakor prej. Francoze je najbolj presenetilo to, da so Nemci dobro oblečeni in rejeni ter njihova oborožitev.
Lekarna - muzej
V Fredericksburgu v državi Virginiji nameravajo eno najstarejših ameriških lekarn spremeniti v muzej. Med zgodovinsko zanimivimi dokumenti v tej lekarni je pismo, ki ga je pisal prvi lastnik lekarne, škotski priseljenec Hugh Mercer, svojemu prijatelju Georgeu Washingtonu. Iz tega pisma je razvidno, da se je lekarna ustanovila na Washingtonov nasvet. Ohranila se je tudi majhna računska knjižica, iz katere je razvidno, da si je Washingtonova ma ti, gospa Mary Washingtonova, od lekarnarja rada dala pripraviti kakšen »toddy«, sladek grog.
se zdaj nahaja prefektura. Tudi industrija je tukaj doma. Najmočnejše je zastopana kemična stroka. V vojaškem pogledu je mesto važno po tem. da- se v njem nahajajo vojaška poveljtsav za srednjo Francijo. Znano je tudi zdravilno kopališče Saint Allyrs, ki ima toplo vodo z 18 stopinjami Celzija.
V tem mestu se je rodilo mnogo slavnih Francozov, v prvi vrsti filozof Pascal, ki ima tu svoj spomenik. V prastarih časih se je Clermond-Ferrand imenoval Augu-stonemetum. V 9. stoletju so ga Normani opustošili, toda kmalu so ga obnovili ter ga imenovali Clarus Mons. Iz tega se je stvoril naziv Clarimontium, pozneje pa francosko ime Clermond. Pod Ludovikom XIV. je bil ta kraj sedež sodišča za vso srednjo Francijo.
ANEKDOTA
Ernst von Possart je bil že slaven igralec, ko je postal glavni intendant mona-kovskega dvornega gledališča. Imel je celo vrsto častnih naslovov, na katere je bil zelo ponosen.
Nekoč se mu je plašno predstavila mlada igralka, ki ni vedela, kako naj ga nagovori in je za jecljala: »Mojster . . . mojster . . .«
Possart se je prijazno sklonil k njej, dal ji je roko in dejal dobrotno: »O, draga moja, govorite z mano vendar čisto preprosto. kakor človek s človekoiK in me imenujte samo: Gospod generalni intendant ekscelenca mojster doktor von Possart...«
VSAK DAN ENA

»In po čem lahko presodim, da so biseri pristni?«
»Po ceni, milostiva«.	(»Humor«)
MICHEL ZfiVACO:
152
uan
UOftlAiN.
Loraydan si je obrisal čelo in brez pomišljanja odvrnil:
»Dam vam besedo, da ne bom skušal niti ubiti tega človeka niti ga dati ubiti.«
»Ce je tako, vam dam tudi jaz svojo, da se do jutri ne ganem odtod.«
Ko je bil Loraydan zunaj, je sam pri sebi zamr-mral:
• »Ne, ne, prekletega Ponthusa ne bom sam ubijal. To ni posel za moj plemiški meč. Ponthusu naj sodi krvnikova sekira!«
Don Juan pa je menil:
»Ta Loraydan snuje kaj vem kakšno črno dejanje, ki se mu Juan Tenorio ne more pridružiti. Ker sem obljubil, da ne pojdem nikamor, pošljem svojega zanikarnega Corentina, kakor hitro se vrne, ter mu naročim, naj povabi gospoda Pont-huškega k meni!«
Toda don Juan je delal račun brez krčmarja, in ta krčmar je bila silna utrujenost duha, ki ga je mahoma premagala. Zleknjen na svoji postelji, je pozabil Loraydanov čudni obisk in neverjetno isto-rijo s štirideset tisoč librami ter se znova vrnil k svoji pošastni borbi z obešencem. Potem se je vse nekam zmešalo, in don Juan je začuden gledal Lubina, kako se prijateljski razgovarja z namest-
nikovim kipom, med tem ko je v kotu kapelice dona Silvia brisala Zavoti solze ...
Don Juan je spal kakor ubit ves tisti dan in še precej pozno v noč.
XIX.
BEL-ARGENT OBISCE VELIKEGA PROFOSA
Vrnimo se zdaj k Bel-Argentu! Zadnjič smo ga videli prejšnji večer, ko je na ulici srečal Jako-mina Corentina, ki je imel takisto prost dan. Spremili smo nova prijatelja do krčme pri »Oslu« kjer sta našla Pankracijo Brazgotino in Lureto Nebojšo Bel-Argent jima je vestno odštel vsoto, ki mu jo je bil Klotar izročil v ta namen; izraz »vestno« je treba razumeti tako, da je poneveril kvečjemu petnajst pištol. Povedali smo tudi, kakšna neznanska gostija in pijača se je razvila iz teh dogodkov Vino je zlezlo četvorici v glave; začelo se je nezaslišano bahanje in po bahanju kockanje, pri katerem je izgubil Jakomin ves svoj denar Ok~og šestih sta se znova oglasili lakota in žeja. in dve uri po tem, ko je bil krčmar ob mirozovu zaprl vrata in oknice, je vsa junaška druščina počepala pod mizo ter zaspala na golih tleh enako sladko kakor v najboljši postelji.
Šele okrog desetih zjutraj so se zbudili in spet potožili drug drugemu, da so žejni in lačni.
Nezmemost v uživanju se je torej znova začela.
Toda kmalu popoldne je Jakomin naznanil, da mora domov k »Vedeževalki«, ter odšel, v skrbeh premišljujoč, kakšen sprejem mu neki pripravlja don Juan.
To je bilo baš v trenutku, ko je grof de Loray-dan po prizoru, o katerem poroča prejšnje poglavje, zapustil dona Juana.
Nekoliko pozneje je tudi Bel-Argentu megleno prišlo na misel, da se gospodar odpravlja iz Pariza; hotel je oditi, a Lure in Pankracij sta ga premotila z razodetjem, da je v Ulici svetega Antona krčma pri »Ilidri«, kjer točijo neprekosljivo medico.
In Bel-Argent se je dal pregovoriti in je spremil tovariša k »Hidri«, zakaj kot rodoljub z dežele je hotel spoznati vse priporočljive kraje v prestolnici.
Od te nrnute naprej je postal Bel-Argent ubogljivo orodje v rokah tiste višje sile, o kateri so trdili starodavniki, da vodi vse reči na tem svetu.
Držeč se za podpazduhe, je iila prijadrala trojica v Ulico svetega Antona. Obstala je pred »Hi-dro«. Ze je hotela kreniti vanjo ...
Tedajci pa je Bel-Argent hlastno dejal.
»Stopita noter, hrabra tovariša, in me počakaj-ta; kmalu se vrnem.«
Lure in Pankracij sta skomignila z rameni, prepričana, da jo misli Bel-Argent popihati.
»Figar je,« je menil prvi. »Boji se za mošnjo.«
»Slab pivec,« je razsodil drugi. »Grlo se mu je ožulilo.«
Krenila sta v krčmo, med tem ko je Bel-Argent hitel svojo pot.
Bel-Argent je tekel za nekim plemičem, ki ga je
bil opazil.
Ta plemič je bil Amauri de Loraydaru
Kaj je gnalo vrlega klateža, da se je spustil za grofom? Grof je bil peš, in to se mu je zdelo čudno. Stopal je naglo kakor človek, ki se komaj kroti, da ne steče, in Bel-Argent je nehote ugibal, kam se gospodu tolikanj mudi. Obraz Amauri j a de Lo-raydana je bil prepaden, kakor da bi ga bilo zadelo veliko gorje ali velika sreča — to je še bolj podvigalo Bel-Argentovo radovednost.
Pa recimo, da jo je Bel-Argent le slučajno ubral za grofom de Loraydanom. Časih pač tako nanese. Vsekako se je na tihem sam čudil tej muhi. Čudil se ji je, toda šel je za njim ...
Na koncu Ulice svetega Antona je stal dvorec velikega profosa Croixmarta.
Skoraj nasproti širokega vhoda se je preteče dvigala stavba utrjenega gradu: Bastilja svetega Antona, ki je s svojo temno gmoto moreče zasen-čevala ta konec Pariza.
Loraydan je zavil v Croixmartov dvorec.
Njemu za petami je vstopil Bel-Argent
V	profosov dvorec* je stopil!...
V	vsakem drugem trenutku bi se bil v velikem ovinku ognil poslopja, ki je v njegovih očeh predstavljalo vidno obliko pekla. To pot mu ni niti za hipec prišlo na misel, da ne bi stopil vanjo. Stopil je tako samoumevno, kakor da bi šlo za domenjeno stvar.
Tako samoumevno pravimo, da so bili stražarji ob velikem vhodu prepričani, da je Bel-Argent sluga grofa de Loraydana.
t
Diplomati v Berlinu
Zapuščene poslaniške palače — Ukinjena in na n/jvo uvedena zastopstva — Diplomatska četrt v Berlinu
Berlin, 25. iuniia
Prestolnica tretjega raiha ie bila od nekdaj zelo živahno diplomatsko torišče. Samo do sebi umevno ie da ie vojna povzročila znatne izpremembe v diplomatskem svetu Berlina. Mnoge države so v voini z raihom. nekatere od teh ie nemška vlada sploh likvidirala in ž niimi so bila odpravljena tudi njihova diplomatska. zastopstva. V poslopju francoskega veleposlaništva na Pariškem trgu ari B rani bor sk i h vratih in na poslopiu britanskega veleposlaništva na začetku Wilhelm-strasse so spuščene oknice in veleposlaništvi sta pogreznjeni v tišino in mir. kakor da se ie življenje ustavilo. Le od časa do časa prihaja pogledat posebni veleposlani-ški uradnik ali ie vse v redu. a&i se ni kie odorlo kako okno in ali ni kie popustila kaka vodovodna ali plinova cev. Pred obema. poslopjema stoji stalno tudi stražnik, ki čuva v globoki sen oogreznieni poslaništvi. Po medseboinem dogovoru ie v Berlinu ostal neki upravni uradnik francoskega poslaništva, ki skrbi za poslopie. v Parizu pa ie niegov tovariš že oproščen velike skrbi, kajti v pariškem nemškem poslaništvu že vlada živahno vrvenje Obenem s francoskimi in angleškimi diplomati so odpotovali iz Berlina tudi zastop-nilri Potiske. V njihovem veleposlaništvu ie nekaj rasa uradoval švedski poslanik, ki ie bil prevzel zastopstvo in zaščito poljskih interesov. Ko pa so Nemci pokončali Poljsko, so odpravili tudi poslaništvo na Kurfiirstenstrasse. Tudi Irak. Egipt in Južnoafriška zveza prekinili svoje od-ruosaie z Nemčijo in njihova zastopstva 90 odpotovala, poslaništva pa so zaprta.
V teku vojne ie prišlo še do nadaljnih fenrememb. Norveški poslanik ie zaipustil Berlin, ko ie Nemčija zasedla njegovo domovino. Z vstopom v voino Belgiie. Nizozemske in Luksemburške so bili prekinjeni stiki tudi s temi državami. Belsdia je imela v Berlinu veleposlanika. Nizozemska poslanika. Luksemburg pa odpravnika poslov. Po zasedbi Češkoslovaške in po uvedbi protektoratnega stanja sta Češka in Moravska dobili svoie poslaništvo v prejšnjem češkoslovaškem poslaništvu na Kurfu rstendaimmu. kjer ura dni e poslanik dr. Chvalkovs!ky. Slovaška ie dobila mesto za svoie poslaništvo v prejšnjem stanovanju češkoslovaškega poslanika. kasneje pa ji bo dodeljeno čisto novo poslopje v Rauchgasse. Po italijanski zasedbi Albanije je bilo opuščeno tudi albansko poslaništvo in arnavMke interese sedaj ščiti italijansko veleposlaništvo.
N&mčiia pripravlja v Berlinu povsem novo diplomatsko četrt in voina ni zavrla gradnje rala.č v Tiersartenu. kier bodo osredotočena skoro vsa diplomatska za-
stopstva. Največja poslopja bosta imeli tu Italija in Japonska. Danska ie bila Prva , država, ki se ie s svoiirn poslaništvom že preselila v novo diplomatsko četrt tik pred dokončanjem oa sta poslopji Za ju-I goslovensko in za švicarsko poslaništvo. | Diplomatske zgradbe so sezidane v najlepšem delu Berlina na mestu bivšega cesarskega živalskega vrta s starimi drevesi in slikovitimi iezerci.
Po izbruhu vojne ie prišla v Berlin cela vrsta novih poslanikov. Največjo pozor-; nost ie seveda vzbudil prihod sovjetskega veleposlanika Skvarčeva ki uraduie v palači na cesti Unter den Linden in ki ie lani septembra predal svoje poverilne listine. Razen tega so poslale nove poslanike v Berlin še Argentina. Brazilija. Turčija, Japonska in Italija. Italiianski veleposlanik Dino Alfieri. znan prijatelj zveze z Nemčijo, ie bil posebno slavnostno spre-; jet. Tudi Chile ie poslalo novega poslanika. takisto Finska in Rumunija. ! Sedai ie v Berlinu vsega skuoai 11 ve-J leposlaništev, in sicer jih imajo: sv. stoli-J ca. Španija. Zedinjene države- ameriške. Kitajska. Rusija. Argentina. Chile. Brazilija. Turčija. Japonska in Italija. Dekan ali doaien diplomatskega zbora ie apostolski nuncii Orsenigo. Razen tega ie v Berlinu še 32 poslaništev, ki pa niso vsa zasedena. Irska. Kolumbija in Perzija imajo v Berlinu poslaništva, toda mesto poslanika ie prazno. Pred izbruhom vojne ie bilo V prestolnici tretjega rajha 15 veleposlanikov. 37 poslanikov in dva odpravnika poslov. Med vojno se ie tudi življenje diplomatov izdatno izpremenilo. Obrednik pri izročanju poverilraih listin se ie zelo poenostavil. Tako italijanski veleposlanik svojih poverilnih listin ni mogel predati osebno suverenemu predstavniku rajha, ker je bil slednji ravno zaposlen z vojaškimi operacijami na fronti in ie lahko poslanika sprejel šele nekai dni kasneje. Za čas vojne so tudi odpravljeni znani tradicionalni novoletni sprejemi celotnega diplomatskega zbora, kakor ie bilo to uvedeno že v dobi svetovne vojne.
Nekatera diplomatska zastopstva so z izbruhom vojne preobremenjena s posli, kajti poleg svojih zadev se moraio baviti še z zadevami državljanov onih držav, katerih zaščito in zastopstvo so bile njih vlade prevzele. To so predvsem zastopstva Zedinjenih držav. Švedske in Švice, ki so prevzele skrb za interese večine voiujočih se držav, kakor so njihova zastopstva v drugih državah prevzela zaščito podanikov tretjega rajha. V poslaništvih teh držav te prišlo do takega navala dela. da so morala podvojiti ali celo potrojiti svoie pisarniško osebje.
ELEŽKE
Vidovdanski vojni ukaz
Pa»ed važsaimi sklepi vlade
Za danes dopoldne je napovedan prihod dr Mačka v Beograd. V zvezi s tem pričakujejo beograjski politični krogi eno a: i več sej vlade, na katerih bodo sprejeti definitivni sklepi glede gospodarskih reform, ki sta jih v svojih znanih izjavah napovedala predsednik vlade DragiSa Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Vla-dko Maček. Prve uredbe bodo po mnenju beograjskih političnih krogov izdane že ta teden.
Nove velike naloge
za državno upravo
»Narodna odbrana«, glasilo istoimenske organizacije, objavlja uvodnik o nalogah, k se postavljajo v sedanjih resnih časih same po sebi na dnevni red našega javnega in političnega življenja. Med drugim piše:
»Doživljamo konec liberalnega gospodarstva. Novi časi zahtevajo nov socialni in gospodarski red, v katerem bo imela država prvo in glavno besedo. Državi se postavljajo o^ dne do dne večje in odgovornejše naloge. V prvi vrsti bo morala uvesti take gospodarske in sociallne reforme, da bo prišlo načelo narodne solidarnosti do polnega izraza. Veliki dogodki, ki se odigravajo okoli nas. bodo imeli sigurno globok vpliv tudi na naše domače življenje. Naši državi je nujno potrebna temeljita reforma vse naše javne uprave. V državi, ki jo je ustvariti narod za ceno tolikih žrtev, mora imeti prvo besedo narod. S svojim zdravim instinktom bo vsmeril državo na tista pota, ki bodo najboljša in najbolj prikladna. Naši državi pa je prav tako potrebna temeljita reforma našega gospodarskega reda. Tako nujno potrebna je, da je ni mogoče obiti ali odlagati. Odgovorni či-nitelji se morajo tega zavedati, kajti čas beži in mnogi že zamujeni trenutki se ne bodo nikdar več povrnili.
Program dr. Gavriloviča
Ob imenovanju dr. Milana Gavriloviča za našega poslanika v Moskvi opozarjajo zagrebški in beograjski listi na njegov govor pri pogrebu pokojnega predsednika zemljoradniške stranke Jovana Jovano-viča. kjer ie dr. Gavriiovič, poudarjajoč zunanjepolitične poglede umrlega, zlasti tudi njegovo ljubezen napram ruskemu narodu, dejal:
»Naš narod 1. 1914. ni vprašal, kakšen je režim v Rusiji, ni vprašal, ali 90 tam na vladi demokrati ali kdo drugi, temveč je vpraševal samo. ali bo velika Rusija hotela pomagati mali. oddaljeni svoji sestri Srbiji. in ko ie padla odločna beseda carja Nikolaja, ie vsako srce v Srbiji zadr-htelo v veri, da bo zmagala pravična stvar, zadrhtelo je tudi hvaležnosti napram ruskemu narodu. Naši veliki tedanji možie. kralj Peter. Nikola Pašič. Ljuba Davido-vic. tudi niso vprašali, kdo vlada v Rusiji. In danes vprašujem iaz: Kje ie ta državnik Jugoslavije, ki bi smel, odbiti pomoč Rusije, ako bi bila potrebna, samo radi tega. ker tam vlada režim, ki se njemu ne dopade! V zdravem instinktu našesa naroda sta globoko ukoreninjena spoštovanje napram Rusiji in vera v ruski narod.
Muslimani v Jugoslaviji
Muslimani v Bosni so v nedeljo priredili spenrnstko proslavo ob priliki prve obletnice smrti muslimanskega političnega voditelja dr. Mehmeda Spaha. Svečanosti so se udeležili vsi muslimani, ki so organizirani v
JRZ. Na svečanosti v Sarajevu je sedanji vodiiteflj bosanskih muslimanov minister dr. Džafer KulefioVfč pOzival muslimane k slogi in obljubil, da se bo v vsem svojem političnem udejstvovanju držal smernic, ki jih je začrtal pokojni dr. Spaho. Za njem je govoril bivši minister dr. Šefkije Beh-men, ki je poveličeval pokojnikove zasluge za napredek bosanskih muslimanov. Dejali je med drugim:
»Vse njegovo (Spahovo) delo je imelo za ciHj krepiti vdanost muslimanov do države in dinastije ter jih čim bolj prikleniti na rodno grudo. S svojim zaslužnim delom je izbojeval enakopravnost muslimanov z ostalimi del' našega naroda in jih dvignil iz položaja državljanov druge vrste v državljane, ki preko svojih zastopnikov lo-jailno in enakopravno sodelujejo pri vodstvu in upravljanju države. Zato so danes jugoslovenski muslimani neločljivo zvezani s svojo državo in Jugoslaviji, ki je edina garancija njihove lepše in boljše bodočnosti.«
Svečanosti v Zagrebu
V soboto, na praznik sv. Petra in Pavla, so se začele v Zagrebu svečanosti ob 1300 letnici pokristianjenja Hrvatov. Proslavi je posvečeno celo letošnje leto. Uvodni svečanosti v zagrebška cerkvi sv. Petra, kjer ie imel službo božjo nadškof dr. Ste-pinac, so prisostvovali vsi predstavniki hrvatskega javnega življenja z dr. Mačkom na čelu.
Avtoritarna demokracija v Švici
»Neue Zurcher Zeitung« razpravlja na uvodnem mestu o odmevih najnovejših ukrepov švicarske zvezne vlade v švicarskih Ustih in piše med drugim:
»Poleg živahnih pritrjevanj srečujemo tu in tam tudi zaskrbljene komentarje, ki se često tičejo. le tega ali onega mesta vladne izjave. Pretežna večina listov pa smatra, da se je mogoče prevsmeriti na racionalnejše oblike dela naše demokracije, ne da bi zato trpela osnovna oblika naše dlržave. »Solothuimer Zeitung« meni, da proglaša zvezna vlada za nesreč
Peta nemška
Kakor poroča Nemški poročevalski urad (DNB). je nemško zunanje ministrstvo izdalo te dni v seriji svojiih zbirk dokumentov o vojni krivdi svojo peto »Belo knjigo«, to pot pod naslovom: »Nadaljnji dokumenti k politiki razširjenja vodne s tra-ni zapadnih velesil«. Knjiga navaja podrobnosti o razgovorih med generalnimi štabi Anglije in Francije na eni ter Belgije in Nizoemske na drugi strani Dokumentarni material tvorijo vojaške nared-be angleškega, francoskega in belgijskega izvora ter razne izjave prič, ki pravijo, da sta zapadni velesili hoteli izkoristiti belgijsko in nizozemsko ozemlje za napad na nemško Parurje. V področje pripravljajo-čih se zavezniških operacij je bilo vključeno tudi ozemlje Luksemburga. Načrti za izvedbo teh operacij so bili izdelani v sporazumu z generalnima štaboma Belgije in Nizozemske.
Vsebino nove nemške »Bele knjige« označujejo, kakor pravi DNB. naslednje glavne ugotovitve: 1. Generalštabni razgovori med Francijo in Belgijo ndso bili po zadnji svetovni vojni nikdar preikinje-ni. Isto veija tudi glede stikov med bel-
potaa povojni čas, ki bo za nas gotovo nastopil, avtoritativno demokracijo kot ljudsko oblast, ki je sicer zgrajena na svobodni odločitvi in volji večine prebivalstva, ki pa je v stanu, da v menah narodnih usod naglo izroči pooblastilo za potrebne varnostne ukrepe po eni sami volji vodeni državni oblasti.
Angleška bilanca o nemških letalskih napadih
Angleški listi objavljajo pregled nemških letalskih naoaaov na Anglijo v teku preteklega tedna. Pri napadih ie sodelovalo skupno okoli 500 nemških bombnikov. Od tega so sestrelili angleški lovci in protiletalski topovi samo 17 bombnikov, kar priča da ie aktivna protiletalska obramba manj učinkovita, kakor se je doslej mislilo. V taktičnem pogledu imaio nemški letalski voditelji gotove koristi od teh poletov nad Anglijo. Seznanili so se z angleškima obrambnimi ukrepi, ki so jim bili doslej neznani. V strategičnem pogledu pa ie bil uspeh nemških bombardirani majhen. Zadeto ni bilo nobeno letališče in nobena pomembnejša tovarna. Pretekli teden je balo pri nemških letalskih napadih ubitih 33 oseb. ranjenih pa 123. Ako se primerjajo te številke z žrtvami prometnih nesreč v Angliji v teku mesca maja. ko je bilo ubitih 449 ljudi, se vidi, da zahtevajo prometne nesreče trikrat več žrtev kakor pa sovražni letalski napadi.
Sklep zagrebSkih
mestnih svetnikov
V nedeljo je biila v Zagrebu seja novih mestnih svetnikov, ki so menda vsi organizirani v klubu HSS. Soglasno je biil sprejet predlog predsednika kluba dr. Villj&ma Be-novica, da se odrekajo vsi mestni svetniki, člani HSS, vseh dnevnic in honorarjev za delo v raznih odborih m komisijah. Na ta način bo baje prištedila zagrebška mestna občina kakih 100.000 din letno.
Finska In Rusija
Berlin, L Jul. br. (Štefani) Zadnje ckni so se po tujini širile vesti, da se tudi v Finski pripravlja državni prevrat. Te vesti je danes demantiral finski zun. minister, ki se je pravkar vrnil iz Moskve. Novinarjem je izjavil, da baš sklenitev trgovinske pogodbe s Sovjetsko Rusijo dokazuje, da se v odnošajih med Sovjetsko Rusijo ln Finsko zlepa ne bo nič spremenila
Smrtna nesreča
japonskega admirala
Tokio, 1. jul. s. (Reuter) Japonska ad-miraliteta javlja, da se je pri neki nesreči, ki se je primerila preteklo soboto pri manevrih japonske vojne mornarice v prelivu Tsugaru med otokoma Hondo ln Hokkaido, smrtno ponesrečil znani japonski admiral Matsuo. Ob isti priliki so izgubili življenje še trije višji japonski mornariški častniki kakor tudi pet rezervnih častnikov. Okoliščine, pod katerimi se je nesreča primerila, niso bile objavljene.
Notranji minister
v Zagrebu
Zagreb, 1. juL o. V Zagrebu se je dane« mudil notranji minister Miihaldžič. Bil je pri banu dr. šuibašiču. Zvečer je odpotoval nazaj v Beograd.
Klirinška pogajanja z Grčijo
Beograd, 1. jul. p. Grška vlada je naši vladi predlagala novo ureditev trgovinskih odnošajev med obema državama. Grčija želi ukiniti plačila v blagovnem prometu s svobodnimi devizami in mesto tega uvesti klirinški sistem. Jugoslovenska vlada je na pogajanja pristala in se bodo verjetno pričela že v prvi polovici tega mesca.
Iz sodne službe
Beograd, i. juL p. Za starešino sodišča pri Sv. Lenartu je bil imenovan sodnik Maks Aršič. Napredovali so v sodni službi v 4/1 s. s. s. Roman Torelli v Ljubljani in Miroslav Dev v Mariboru, v 5. skupino pa Fran Poljanec v Kranju, Ivan Gorup v Slovenski Bistrici, dr. Adolf Obran v Mariboru, Andrej Miškot v Ribnici in Josip Tome v Ljubljani.
Nesreča kolesarke
na Aleksandrovi cesti
LJubljana, 1. julija Nekoliko pred 20. se je pripetila na Aleksandrovi cesti pred Daj-Damom manjša prometna nesreča. Od pošte je privozil mo-tociklist, nasproti pa se je pripeljala na kolesu gdč. Elfrida Slmonič, uradnica v Mayerjevi trgovini. Kakor pravijo nekateri, se je Simoničeva motoclklista ustrašila ter je zavila s kolesom tako nesrečno, da je padla na tlak in nezavestna obležala, po trditvah drugih pa jo je motociklist nekoliko oplazil. Ker se je to pripetilo prav med najživahnejšo večerno promenado po Aleksandrovi cesti, se je zbrala seveda takoj velika množica ljudi, ki je vneto razpravljala o vzroku nezgode. Nezavestno Simonlčevo so prenesli v Koretičevo trgovino, odkoder so telefonirali po reševalce, ki so jo prepeljali v bolnišnico. Večjih poškodb ni dobila, pač pa manjši živčni pretres ter upajo, da jo Dodo kmalu odpustili domov.
»Bela knjiga«
gijskdm in angleškim generalnim štabom. Enake razgovore na je vodil z obema za-padnima velesilama tudi nizozemski generalni štab. 2. Material, ki je padel nemškim četam v rake v Belgiji in na Nizozemskem. dokazuje, da ie bil načrt za angleško-francoski vdor v Parurje preko Belgije in Nizozemske do vseh podrobnosti izdelan že v septembru lanskega leta. kar ni bilo znano samo belgijskemu in nizozemskemu generalnemu štabu, temveč tudi belgijskim in nizozemskim četam
Na koncu prinaša nova nemška »Bela knjiga« neko britansko vojaško povelje, M je prišlo v roke nemškim četam na Norveškem in ki pobija angleško-franco-sko tezo. da bi bili Anglija in Francija samo reagirali na nemško akcijo v tej državi, da pa sami nista ničesar poprej pripravljali. Cilj pripravljajoče se angleške akcije na Norveškem ie bil Narvik. kakor to dokazuje navedeno povelje, izdano od angleškega vodnega ministrstva 6. aprila, torej nekai dni pred nemškim izkrcanjem na Norveškem. V povelju ie predvidena tudi zasedba železnih rudnikov pri GalM-varu na Švedskem.
Kakor vsako leto, je bilo tudi letos z
vidovdanskim ukazom povišano veliko število aktivnih in rezervnih oficirjev. Dobili smo novega armijskega generala g. Petra Nedeljkoviča, bivšega divizionarja v Ljubljani, zdaj poveljnika armijske oblasti v Zagrebu. V čin intendantskega kapetana L stopnje so povišani: Rudolf Vajman, Stanislav Stojan, Ivan Dorčič, Karel Petrič in I Josip Ižep. Nov orožniški kapetan I. stopnje je Milan šega, strojni pa Ivan Guštin. 1 Poročniki bojnega broda I. stopnje so: j Srečko Rojs, Janez Tomšič, Dušan Medič in Oton Mlklavčič. Artiljerijskl kapetan II. stopnje je postal Anton Lukman, poročniki bojnega broda II. stopnje so Ivan Loc, Božidar Brejc, Slavko Kavšek in Josip Pretnar. Poročniki fregate so: Mirko Vales, Milan Perme, Milan Pažin, I. Poljanec in Franc Dermota; nižji veterinarski pomočnik II. stopnje je postal Ivan Bam-bič. S Činom od 1. aprila 1940 je povišan v svečenika IV* pol. skupine Ivan Kotnik.
Napredovanja rezervnih oficirjev so naslednja: s činom od 6. septembra 1926 je povišan v rezervnega kapetana II. stopnje Franjo Lokar, od 17. decembra 1927 so rezervni kapitani I. stopnje Gustav Steiner, Viljem Muc, Viljem Mlnati, dr. Jože Vidmar, dr. Branko Arko, Andrej Resman, dr. Janez Hacin pri pešadijl, Ivan Vurnik, Karel Rudolf Cehner pri inženjeriji, inten-dantska pa Leopold Andrej in dr. Josip Hacin. Od 28. julija 1928 so rezervni kape-tani II. stopnje Srečko šabec, France Dol-ničar, Ivan Ledič, Stanislav VrančiC, Zdravko švikaršič in Mirko Seljan, sodni Albin Štele, rezervni poročnik je Martin Večerjevič. Od 17. decembra 1928 so rezervni poročniki: Vilko Tacllk, Vladimir Košenina in Ciril Nemec, pri saniteti: Franc Repič, Od 15. avgusta 1929 je rezervni kapetan I. stopnje Leopold Vari pri veterini, rezervna kapetana n. stopnje sta: Janko Janša in Franjo Klavora. Od 17. decembra 1929 sta rezervna kapetana I. stopnje Anton Berlot pri pešadijl in Josip Oblak pri lekarnlštvu. Od 11. aprila 1930 sta rezervna poročnika Karol Supančič pri pešadiji ter Josip Vehovec pri artiljeriji. Od 17. de-
cembra 1930. so rezervni poročniki Ivan
Bošnja in Roman Golob pri artiljeriji. Rezervni nižji vojni činovniki m. stopnje ekonomske atroka so: Josip Košir, Emil Lazar, Miloš Rodin, Franjo Vajda in Rudolf Macarol. Od 28. julija 1931 so rezervni kapetani I. stopnje Frančišek Vendramin, Albert Planer, Peter Glažar, Janko Pertot, Josip Hrustič, Ivan Pečnik, Janko Pestot-nik, Ivan Sivec in Rudolf Gašperin pri pe-* šadiji, Janko Rudolf, Miroslav Dobrin ln Pavle šuler pri artiljeriji, Viktor Naglas in Rudolf škof pri inženjeriji. Od 17. decembra 1931 so rezervni poročniki L stopnje: Martin Flegar, Hugo Pezdirc, Oton Golob pri pešadiji, Ivan Wlnter ln Eme-rik Kokolj pri artiljeriji, rezervni nižji vojni činovnik m. stopnje ekonomske stroke je Franko Šmit. Od 6. septembra 1932 so rezervni kapitani I. stopnje Hinko šircelj, Emil šrojf in Rihard Pintar pri pešadijl, Hugo Mešiček in Srečko Kristan pri artiljeriji. Od 17. decembra 1932 sta rezervna poročnika Vinko Hrovatin in Anton Podgoršek, pri pešadiji. Rezervni nižji vojni činovnik in. stopnje ekonomske stroke sta Alojz Volkar ln Dragotin Potočnik. Od 17. decembra 1933 so rezervni poročniki: Franjo Sladovlč, Alfonz Sotenšek, Dušan Bav-dek, Stanko Kovačič in Adolf Mendler pri pešadiji, Zdenko Femc pri inženjeriji, dr. Franc Bergelj pri saniteti, rezervni nižji vojni činovnik UL stopnje pa Je Viktor Zrlmšek. Od 28. julija 1934 je rezervni kapetan I. stopnje dr. Zoran Mlšič pri saniteti. Od 31. decembra 1934 so rezervni poročniki: Marijan Degen, Vladimir Horvat, Alojzij Esert, Viktor Plevelj, Ivan Zago ln Viljem Hreščak, pri pešadiji; dr. Josip Bezič pri saniteti, Oto Gros in Aleksander Kuhar v sodni stroki, nižji vojni činovnik III. stopnje ekonomske stroke je Ivan Ber- % gant. Od 31. decembra 1935 so rezervni poročniki Emil Hrovat, Mirko Bizjak, Friderik Vidmar, Stanko Bervar in Milan Maltar pri pešadijl, Ivan Papež pri artiljeriji, Bogomir Pibernik pri artiljeriisko tehnični stroki, rezervni nižji vojni činovniki in. stopnje ekonomske stroke so: Božidar Cernelč, Miroslav Barle. Daniel Kor-če, Ladislav Puc in Branimir Rode.
ŠPORT
5:2 in 9:3 sta bila rezultata
ki ju je Ljubljana dosegla proti Ogulinskemn športnemu klubu — Kaj je bilo
še pomembnega v nedeljo
I
Ligaška Ljubljana v Ogulinu
Na praznik in v nedeljo je enajstorica SK Ljubljane gostovala v Ogulinu proti domači enajstorici Ogulinskega športnega kluba. To podeželsko moštvo goji prav dober nogomet ter ima zaradi bližnjih zvez z Zagrebom dobro vigrano moštvo, ki se je že marsikateremu močnemu nasprotniku uspešno postavilo v bran. Ljubljanska enajstorica je prišla po dolgi vožnji v Ogulln šele na praznik ob 16. ter je morala takoj nastopi v prvi tekmi. Kljub temu so fantje zaigrali prav dobro in z lahkoto zmagali s 5:2. Drugi dan je bilo moštvo spočito ter mu je šlo vse še bolj od rok, tako da je zasluženo zabeležilo visoko zmago 9:3.
Ti rezultati kažejo, da se moštvo Ljubljane, ki je svoje vrste izpopolnilo z nekaterimi mladimi močmi, polagoma spet vrača v dobro formo. Klubova uprava si kljub raznim težavam in pomanjkanju delavcev ln denarja na vse načine prizadeva, da bi moštvo čim bolje pripravila za nastop v slovenski ligi. Prihodnjo nedeljo namerava Ljubljana Igrati z enajstorico Maribora, potem pa bodo sledila še nekatera gostovanja po provinci. Dobre volje je torej pri vodstvu in Igralcih dovolj in že zato lahko računamo, da se bo ligaška Ljubljana z vsem elanom vrgla tudi v prihodnjo prven-venstveno borbo.
Brzi nogometni turnir v Naklem
V nedeljo je bil v Naklem pri Kranju nogometni brzi turnir, ki ga je v proslavo obletnice ustanovitve priredil tamkajšni agilni športni klub Slovan. Na turnirju so poleg domačega moštva sodelovala še moštva SK Kranja, Savice in SK Viča. Krasen pokal, ki ga je za zmagovalca darovala športna trgovina Krašovec iz Kranja, si je zasluženo priborilo moštvo domačega' SK Slovana.
Turnir se je pričel ob 14. in sta kot prvi par nastopila
Savica—Vič 2:0 (2:0) V ležerni igri je uspelo rutiniranejši enajstorici Savice že v prvi polovici Igre odločiti bitko v svojo korist. Vičani so Imeli z enajstko zrelo priliko za časten gol, vendar so jo žal zapravili s strelom v out.
Kot drugi par sta igrale
Slovan—Kranj 2:0 (1:0) Ta igra je bila mnogo bolj razgibana in so zlasti domači pokazali precejšno mero borbenosti. Brzina, start in velika volja do zmage jim je pripomogla, da so se z dvema zgoditkoma plasirali v finale.
Po krajšem odmoru sta nato prišla na Igrišče premaganca iz prvih tekem. S koristnejšo igro je Kranju uspelo doseči dva zgoditka ln s tem .tolažilno darilo. V odločilni tekmi sta se nato pomerila
SLOVAN—SAVICA 2:0 (1:0) Slovan je to pot ponovil vrline iz prve igre ln je zasluženo zmagal.
Gledalci, katerih se je nabralo na igrišču nad 200, so bili z igro domačega moštva zadovoljni, posebno pa še zato, ker je pokal ostal v domači vasi. želeti bi bilo, da bi klub tudi v bodoče napredoval tako uspešno kakor v prvem letu od ustanovitve.
Se nekateri nogometni dogodki
Razen obeh polfinalnih tekem za srednjeevropski pokal, ki sta v nedeljo pritegnili glavno pozornost prijateljev nogometa ln se žal nista končali v posebno slavo obeh naših udeležencev, je bilo po južnih krajih še nekaj oficielnih prireditev v nogometu, med katerimi je treba naknadno zabeležiti:
Dve kvalifikacijski tekmi za vstop v srbsko ligo, katerih izida sta bila odločilna za nadaljnjo usodo Krajišnika iz Banjalu-ke ln Jedlnstva lz Cačka. V Sarajevu je namreč domači Hajduk z 9:2 zmagal v revanžni tekmi in tako je Krajišnik, ki je doma zmagal s 3:0, moral svoje mesto pre-« pustiti Sarajevčanom. V Cačku pa je ena-
ka tekma med Jedlnstvom in Skopskim športnim klubom ostala neodločena z 1:1, kar pa je Skopljancem, ki so v prvi tekmi že zmagali z 9:3, zadostovalo, da so prišli do svojega mesta v ligi.
V	treh tekmah za dunavski pokal so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: Vojvodina—Slavija (Osijek) 1:0 (1:0), Vojvodina—Bačka 4:1 (2:0), 2AK—Slavija (O) 3:0 (1:0).
V	Bjelovaru so imeli drugo finalno tekmo za prvenstvo zagrebške pokrajine, v kateri je domači Gradjanski zmagal nad Segesto iz Siska s 5:1 (2:1). Ker so v prvi tekmi Siščani zmagali samo s 5:3, je bjelovarski Gradjanski že četrtič zaporedoma osvojil pokrajinsko prvenstvo ZNP.
Propagandne plavalne tekme na mariborskem otoku
Mariborskem otoku
Maribor, 30. junija
Preteklo nedeljo so bile na Mariborskem otoku propagandne plavalne tekme, ki jih je organiziral agilni Mariborski plavalni klub. Lep dan je po nočni nevihti privabil na otok številno občinstvo. Organizacija prireditve je bila v preizkušenih rokah odbornikov MPK in, kakor običajno, brezhibna. Nastop je pokazal lep napredek mariborskega plavalnega športa.
Rezultati so bili naslednji: 50 m hrbtno gospodje: Petek 38 sek. Dornik 45. sek. 400 m prosto gospodje: Branisel 6:45, Staj-ner 6:49, Zlmic 6.5&. 100 m prsno gosoo-dje: Jakovič 1:32, Voler 1.35, Mihorko 1,38. 50 m prosto dame devetakova 40 sek. Baj-detova 41.2, Mihorkova 47.3. Pri skokih so pokazali Berlič, škofič, Košak in Lampret solidno šolo ter lep napredek tako s 3 m deske, kakor tudi 10 m stolpa. Izvedli so tudi nekaj skupinskih skokov. V štafeti 3X50 m so bili doseženi časi: Petek, Gala in Zimic 1:52.7, Zlatič, Voler in Tomašič
1:55.2, Pesta, Lampret in Golež 1:56.4. •
Končni rezultati table-teniškega četve-roboja v Ljubljani. Trije ljubljanski klubi so se med seboj pomerili med tednom, v nedeljo pa je prišlo v goste še Celje. Rezultati tega zanimivega srečanja so bili: Mladika—Planina 5:2, Korotan—Mladika 5:3, Planina—Korotan 5:4. S Celjem sta igrala samo Korotan in Mladika, Planina pa mu ju zmago prepustila brez boja. Mladika je premagala Celjane s 5:4, Korotan pa s 5:3. Proti Korotanu so Celjani nastopili z drugo garnituro, pa je potem Korotan v dvoboju s prvo garnituro prav tako prepričevalno zmagal z 9:3. Končni rezultat četveroboja je bil: 1. Korotan 2 zmagi, 1 poraz, razmerje Iger 14:11, 2. Mladika 2 zmagi, 1 poraz, 13:11, 3. Celje 1 zmaga 2 poraza, 12:10, 4. Planina 1 zmaga, 2 poraza, 7:14.
Pred izrednim občnim zborom SK Ljubljane. Uprava kluba se je odločila sklicati izredni občni zbor, zaradi tega, da bi pritegnila še ljudi, ki bi radi v klubu delali In mu pomagali dvigniti moštvo na pravo višino. Prosimo že danes, da pridejo vsi podporniki in simpatizerji na občni zbor, ki bo v sredo 10. t m. Kraj in čas bosta pravočasno objavljena.
SK Ljubljana. Zaradi finalne juniorske prvenstvene tekme, ki bo v nedeljo 7. t. m. v Mariboru, ter prijateljske tekme ISSK Maribora z našim I. moštvom, prosim vse igralce juniorskega in I. moštva, naj pridejo danes in v četrtek sigurno na trening. Vsi točno in sigurno! Načelnik.
»Sportska revija« je izdala svojo 25. številko dne 1. t. m. Tudi ta Izvod objavlja številna zanimiva poročila in še boljše ln številnejše slike o zadnjih tekmah za srednjeevropski pokal iz Budimpešte, Bukarešte, Beograda, Sarajeva, Zagreba itd. Slovenska stran ima nekatere kratke zelo aktualna prispevke ter tudi nekaj ilustracij. V njej je spet mnogo tega, kar bo zanimalo vsakega športnika. Posamezne številke so po din 3.—	,
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 por za besedo, Din S.— davka ca vsak oglas In tpiin^tng pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo
služb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12._» Dopisi
in fcenitve se zaračunajo po Din Z*— sa vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din S.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje
paslovov. Najmanjši
objave oglasa Din 17.—.
Beseda l din, davek i da,
za šifro ali daiaaie aasl<w„ J din Najmanjši znese* 17 dis.
Gostilna in kavarna
Mare Orlic, Aleksandrovo (otok Krk). Lepe, čiste sobe, vrt, terasa. Izvrstna dunajska in domača kuhinja. Toči dobro vino Iz lastnih vinogradov. Popolna preskrba s postrežbo in takso din 45 dnevno. Novo kopališče. Morski pesek. Izleti,	16830-38
Službo dobi
Beseda 1 din, daven -i din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Kuharico
samostojno za 16 oseb — »prejmem. Plača din 500. Predstavit se osebno, na pisma ne odgovarjam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra._16424-1
Dve natakarici
kavcije zmožni, res sposobni sili, sprejme takoj gostilna »pri Levu«.
16786-1
Absolventka
drž. irg. šole
z nekaj prakse v večjem industrijskem podjetju želi primerne zaposlitve. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce lju pod značko: »Vestna in poštena«. 16825-2
Dekle
s primemo šolsko
iz-
obrazbo išče učno mesto v trgovini ali za frizerko. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16820-44
Dva slikarska
in pleskarska pomočnika dobita takoj zaposlenje takoj pri Kristan Adolf, Slov. Javornik 104.
16738-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega, iščem za takoj — Pilipina Kobol, frizerka, Zg. Gorje 28.
167-37-1
Postrežnica
za dopoldanske Tire. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16875-1
Raznašalca
mladega in raznašalfco sprejmemo takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16832-1
Zanesljivo žensko
starejšo sprejmem k 4 mesece staremu otroku in za lahka doma dela. Lahko tudi z dežele. Mesto stalno. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16821-1
tSlužbe išče
Seseda 50 Dar, davek 3 din, ta ? din za <ifro ali daj« aje naslova — Najmanjši znesek dm IS.
Bivši orožnik
Išče službo paznika pri industrijskem podjetju, skladiščnika ali kot trgovski sitiga- Naslov se izve v vseh poslovalnicah Jutra.	16824-2
Prodam
Beseda 1 din. davek i din, za Šifro ali dajanje oaslora 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Električni kuhalnik
»Nikse« malo rabljen se proda za polovico nabavne cene. — M. Vodopivec, Ljubljana, Zagrebška 40.
PRODAM
Električni mlin Hahlko-nig za kavo, za specerije kavarne, bifeje. Elektrlč ni stroj za sekljanje me
sa, špeha za mesarje__
Električni aparat za izdelavo smetane, za kavarne, slaščičarne, mlekarne. Expres za kavo, za 6 kav naenkrat, kurjava plin, elektrika, petrolej. Vse nerabljeno— izpod cene. Drago čeka da, Cigaletova ul. 11-1.
16669-6
Kupim
Seseda 1 din. davek i din. a Šifro ali dajanje naslova i din. Najmanjši znesek 17 din.
Napravo za
sladoled
malo rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sladoled«.
16450-7
Briljantne uhane
in prstan kupim. Prekupčevalci izključeni. Ponudbe pod »Briljant« na ogl. odd. Jutra.
16797-7
Priznana
instruktorica
priporočena želi avgusta na počitnice kamorkoli kjer bi lnstruirala pred mete klasične in realne gimnazije. Naslov v vseh posl. Jutra.	16731-4
Dve učiteljski
kandidatki
Iščeta kakršnokoli njuni izobrazbi primerno z&-poslitev (tudi pri otrocih). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijakinji«.	16783-4
Avto, moto
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Motorno kolo
200—350 ccm kupim. Točen opis in pogoje poslati na naslov, ki se dobi v vseh poslov. Jutra.	16790-10
Avto DKW
4 sedežni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod šifro »Novejša tipa« na upravo »Jutra«.
16833-10
Mator na nafto
rabljen, od cirka 25 HP, kupimo. Ponudbe na: Brača Mlrkovič — Pag.
16829-10
DKW avto
dvosed ežnl, supersport. Cena 12.000 din in Steyr avto, mali štirisedežni, oena din 10.000 in pol-tovorni avto. Vsi avtomobili so v najboljšem stanju in plačana taksa 1940. Strojna delavnica Sv. Petra c. 85.
16811-10
Kolesa
Beseda 1 din. davek 5 din. za šifro ali dajanje oaslora din Najmanjši znesek 17 din.
Otroški voziček
globok, kupim takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	16828-7
Pouk
beseda t din,
Li šifro ali dajanje oaslora
5 din.
davek J din.
nje
Najmanjši znesek 17 din.
Popravni izpiti
Profesor pripravlja dija ke nižjth razredov srednje šole za popravne izpite. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16806-4
Dospela je zadnja pošiljka Francoskih koles znamke
»A IG L O N«
Ker je le malo število istih na razpolago, vabim interesente da si to priznano izvrstno znamko čim prej ogledajo, ako želijo imeti res lahko in vendar močno, trpežno kolo. VIKTOR BOHINEC, Ljubljana, Teševa C. 12 (dvorišče).
16456-11
Kolesa
Presto, Torpedo, NAG, Baronia, Milano kupite najceneje pri Nova trgovina, Tyrševa 36, Rabljena kolesa vzamemo v račun.	16803-11
Kolo
Športno luksuzno tumo kolo, najfinejše italijanske znamke se proda. Poizve se: gostilna, Sv. Petra c. 85. 16812-11
Pohištvo
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Moderno spalnico
kompletno in kuhinjo prodam zaradi selitve. Lončarska steza 8b, pritličje.
16651-12
Spalnico in kuhinjo
kompletno, moderno, radi premestitve poceni prodam. Naslov v cgl-odd. Jutra. 16651-12
Več orehovih
spalnic
modemih proda mizar za lastno ceno, ker nujno rabi gotovino. Na slov v ogl. odd. Jutra.
18810-12
Trisobno
stanovanje
s kabinetom, kopalnico in kuhinjo, v prvem nadstropju, suho, zračno In sončno, oddam mlml stranki brez malih otrok — Jernej Kopač, Celov ška c, 14-11 (Svečama »Pax«).	16807-21
Stanovanja
Beseda 1 din. davek 3 din
za šifro ali dajanje	naslova
3 din. Najmanjši	znesek 17 din
Posest
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Vila
12 sob, pritikline, cvetlič njak, sadovnjak, vrt, naprodaj. Folakowski. Gonče Golnik.
16475-23
Vila
večja, naprodaj par minut od centra Ljubljane, sredi velikega vrta, s krasnim razgledom. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »59».
16809-20
Hiša v Celju
Glavni trg 6, ugodno naprodaj. Informacije: Celje, Levstikova 4.
16822-20
Kapital
Beseda l din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Hranilne knjižice
Kmetske posojiln. ljubljanske okolice v nominalni vrednosti 50.000 din kupim. Direktne ponudbe na upravo Jutra pod šifro »Takojšnja gotovina«	16816-16
Lokali
Beseda 1 din. davek S din, ali dajanje
Najmanjši
za šifre din.
17 din.
naslova znesek
Industrije
trgovine, trafike, hotele, restavracije, buffete, gostilne, kavarne, mlekarne, parfumerije, milne, žage, mesnice, pekarije prodajamo ln posredujemo nakup: Posredovalnica Pavlekovič, Zagreb, Illca 144. 16792-19
Zagrebško
mlekarno
v bližini tržnice, dobro-idočo, z osigurano nizko najemnino, celokupno opremo, prodamo zanesljivemu kupcu za 4500 dinarjev. Posredovalnica Pavlekovič, Zagreb, H1-ca 144.	16793-19
Gostilna »Kramar"
NA KRAKOVSKEM NASIPU V LJUBLJANI
OBRATUJE že od 1. Julija t. L
Kuhinja prvovrstna, cene solidne. — Sprejemajo se abonentje!
Se priporoča	gostilničar.
Lokal
pripraven za vlnotoč ali mlekarno iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16808-19
štirisobno
stanovanje
v središču mesta Iščem za 1. september. Naslov v ogl. odd'. Jutra.
16800-21a
Stanovanje
s kabinetom aH majhno trosobno iščemo za takoj. Kolodvorska 27, Ro-došek.	16814-21-a
Dvosobno
stanovanje
iščem. Ponudbe z navedbo cene pod »2 ose be« na ogl. oddl. Jutra.
16819-21a
Sobo odda
Beseda 1 din, davek 3 din. za iifro ali dajanje oaslora 3 din Najmanjši znesek 17 din.
Sobo
s kopalnico ln souporabo kuhinje oddam. Marijin trg 3-m. Dr. Bren-čič.	16805-23
Mala sobica
lepa, na novo opremlje na, sončna se takoj odda boljši osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16804-23
Sobo
parketlrano, oddam eni ali dvema osebama, na željo tudi s hrano. Gra-daška ul. 8. 1799-23
Sobo
sončno, lepo opremljeno, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice, blizu banovine, oddam. Skrabčeva ul. 5.
16795-23
Opremljeno sobo
s hrano za din 600 oddam takoj ali s 15. Julijem. Karlovška c. 18.
16817-23
Sončna soba
se odda gospodični aH gospodu. Levstikova ulica št. 21, HI. nadstr. levo,	16815-23
Sobe išče
Beseda 50 par, davek 5 din. tet S din sa Šifro ali dajanje naslova. — Najmanjši znesek dni IS.
Sobo
čisto ln mimo, s posebnim vhodom, v sredini mesta iščem Ponurdbe na ogl. odd. Jutra pod din 300,	16798-23a
E22EBEB
Beseda I din. davek i din. šifro ali dajanje oaslora
Dragocenosti
Beseda I din, davek i din. za šifro ali daianje oaslora 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevir Ljubljana, Wolfova ulica
Beseda 1 dio, davek i din, za šifro ali dajanie oaslora 3 din Najmaoiši znesek 17 din.
Šivalni stroj
ročni, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«.	16827-29
Mlatilnico
veliko, z bencinskim motorjem, ki opravi ves postopek mlačve odnos, čiščenja žita, proda Kmetijska strojna zadruga v Trebnjem.
16415-29
Živali
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianje oaslora din. Najmaoiši znesek 17 din.
Volčjak
eno leto star, zelo zvest in dober čuvaj, mati udomačena volkulja, oče čistokrven volčjak, Je takoj naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
16813-27
Dražbe
Beseda 1 dio, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova din. Najmanjši znesek 17 din.
Katera hoče izgledati
MLADA?
Prostovoljna javna dražba
se vrši v sredo 3, julija od 10. ure dalje. Prešernova ul. 5-H, Naprodaj različno pohištvo ln gospodinjski predmeti.
16818-32
Vsaka oeseda 2 din; davek din Za dajanje oaslora din Najmanjši M din.
Zenitve in možitve
boljših krogov posredujemo odlično, vestno ln diskretno. Prvorazredne rodbinske zveze. Odlična izbira. Informativne prospekte pošljemo proti nakazilu 10 din v znamkah — diskretno: »Re-zor« Zagreb — Pošta 3.
16794-25
Dopisi
Vsaka Oeseda 2 din: davek din Za dajanje oaslora din Najmanjši znesek 20 din.
3 din
Najmanjši 17 din
znesek
Beseda 1 din, davek i din: za šifro ali daianje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Stanovanje
dveh parketiranih sob s pritiklinami oddam odraslim osebam v pritličju Križevniške ul. 6.
16831-21
Fižol
od din 3.50 dalje SEVER & KOMP., Ljubljana.
16353-33
Izgubljeno
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Suknjič
se je našel. Dobi se ga v Dravi j ah št. 12.
16784-28
Tovarišico
kolesarko
čedno, vztrajno, za daljši Izlet ln letovanje Išče osamljen uradnik z dežele. Sporočilo pod šifro »Sreča samote« na ogl. odd. Jutra. 16789-24
Tallin
Prosim oprosti nujno preloženo.	16791-24
»Tallin«
Težko čakam. Prosim nujno sporočila.
16801-24
Gospodična
čedna. Išče starejšega, sobro sltuiranega gospoda, prijatelja športa, za izlete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 16796-24
Dotrpela je naša ljuba soproga, mama, sestra ln teta, gospa
MARIJA BOLE
roj« Podreka
soproga želez, sklad. nadz.
Pogreb drage pokojnice je bfl v ponedeljek 1. julija dopoldne na pokopališču v šmartnem ob Paki.
Šmartno ob Paki, Volče, Reka,
Škof ja Loka, Buenos Aires.
Žalujoči soprog, sinovi in sorodstvo.
Oglaševanje v službenem spisku tvrdk razstavljajočih na dunajskem sejmu
»Amtliches Ausstelltmgsverzeichnis der Wiener Messe«
®
predstavlja neprecenljivo možnost sklepanja novih poslovnih zvez. — Zaradi zvišane naklade in stalnega napredovanja je postal ta katalog nenadomestljiv gospodarski
adresar.
Pozivajo se interesenti, da se ob prihodnjem jesenskem dunajskem sejmu 1940 okoristijo s to izredno reklamno možnostjo in da pravočasno naroče uvrstitev
svojega oglasa. Sprejemanje inseratov se zaključi sredi julija. Pobližnja pojasnila daje in oglasna naročila sprejema:
Častni zastopnik dunajskega sejma za banovino Hrvatsko in Dravsko banovino: dir. JOSIP KULHANEK, Zagreb, Ilica 9 — telef. 24-307.
MBH
Zahvaljujemo se vsem za sočutje, izraze sožalja, izkazano ljubav in čast nesrečno preminulemu
Posebej še pevcem za ganljive žalostinke, gospodu dekanu, starosti Sokola in okrožnemu prosvetarju za ganljive besede in bratom, ki so vršili častno stražo in ga položili k poslednjemu počitku, ter vsem darovalcem obilega evetja.
Žalujoča sestra in svak z otroci
Vakum-kotel
s kapaciteto cca 1000 kg za kuhanje paradižnikov KUPIMO. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jugoslavija«.
RAZGLAS
Državna tovarna za avijone v Kraljevu SPREJME TAKOJ:
nekoliko diplomiranih tehnikov strojne in elektrostrojne stroke in enega stavbnega tehnika
Javiti se je osebno ali pismeno osebnemu oddelku tovarne.
Presenetljiva
iznajdba ODPRAVLJA GUBE
Napravife talePOIZKUS
Nov, dragocen ekstrakt kožnih celic — prav kakor vitalni elementi v koži zdravega, mladega dekleta. Iznašel ga je znamenit zdravnik, profesor medicine. Ta dragoceni ekstrekt. imenovan »Biocelc, Je vsebovan zdaj v rožnati hrani za kožo Tokalon. Uporabljajte jo preko noči. Medtem ko spite. Vam koža sleherno sekundo absorbira te vitalne elemente Vsako jutro, ko se prebudite. Je Vaša kože jasnejša, glajša. bolj sveža — mlajša.
Cez dan uporabljajte kremo Tokalon (beto, ne mastno). Ta kreme vsebuje dragocene sestavine, ki krepijo in oa teza jo kože in Id prodirajo globoko v kožne pora Tam razkrajajo globoko zajedeni prah in nečistočo. Za-jedald izginejo, razširjene pore se stiskajo. Kože pc«tane bele, jasna in mehka kakor satiri. S to enostavno nego lahko vseka žena »doseže, de je videti mnogo let mlajša. Imejte tudi Vi divno kožo in polt, s kakršno bi se lahko ponašalo vsako mlado dekle S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni. sicer se Vam vrne denar.
Praznovanje šišenskega Sokola
V nedeljo bo proslava društvene desetletnice
.	Ljubljana, 1. julija
Ko je Sokol Ljubljana III imel svoj ustanovni občni zbor, je tudi že v Zg. Šiški pod vodstvom pripravljalnega odbora deloval in. telovadil Sokol, ki je 9. novembra 1930 imel v dvorani Nar. prosv. društva »Vodnik« svoj ustanovni občna zbor ob lepi udeležba domačinov, zastopnikov župe in ostalih sokolskih edinic. Tako slavi po trudapolnem a uspešnem delu fcudi Soko v rojstnem kraju Valentina Vodnika svoj prvi jubilej — prvo desetletje svojega nadebudnega življenja in stremljenja.
Težki so bifla začetki, ko so bratje brez posebnih podpor in med malimi, siromašnimi ljudmi začeli s sokolovanjem, a vendar je sokolsko seme padlo na plodna tla, kar dokazujejo doseženi uspehi, ki gotovo niso majhni Številne telovadne akademije, odrske predstave, predavanja, razna uspela tekmovanja predvsem pa vsakoletni uspeli javni nastopi so brez dvoma dokaz resnega in smotrnega teiesnovzgojnega in prosvetnega delovanja. Pa tudi ostalo delovanje, ki je bilo usmerjeno k omogoče-nju in ustvaritvi pogojev za uspešno in nemoteno prvenstveno sokol. delo v telovadnici, ni bilo majhno in dokazuje zgledno požrtvovalnost članstva. V devetih letih obstoja si je Sokol v Zgornji Šiški nabavil, odnosno bolje rečeno sam izdelal potrebno telovadno orodje, ustanovil lastno knjižnico, lutkovni in diletantski oder, ustvaril iz zapuščene gramoznice obširno in lepo letno telovadišče, na katerem je zgradil — zaenkrat v prvi etapi — svoj lastni sokol sk i dom
Svojo desetletnico je mladi in žilavi Sokol v Zgornji Šiški že mogel slaviti v lastnem domu. Jubilejno leto je otvoril z re dno glavno skupščino, na kateri je društe-ni starosta br. Janez Poharc, ki je bil tudi predsednik pripravljalnega odbora in prvi društveni načelnik, izročil v priznanje izrednih zaslug za društvo spominske liste: br. Leopoldu Črvu. prvemu društvenemu starosti in še aktivnemu članu društvene uprave, br. Dorčetu Kochu, drugemu starosti in sedanjemu predsedniku gosp. odbora, br. Karlu Rihi, dolgoletnemu društvenemu pod starosti, izredno marljivemu dol-
Od Vaa
J«
odvisno, da imate obleko vedno kot aovo zato Jo pustit« redno kemično Čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
* -■ - —- liilj-. mm JfUlUUKUuKI
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
01 i A
GUM ,..?
PREIZKUŠENA ZAHTEVANA od 1
RAZGLAS
Pri sodišču v Brežicah se vrši 18. julija 1940 ob 9. uri
PRISILNA DRAŽBA
lepega posestva iz okolice Brežic. — Poizvedbe pri dr. Zdolšku Josipu, odvetniku v Brežicah.
goletnemu načelniku br. Rajku Jenku in marljivi dolgoletni načelnici s. Zori Sever-jevi-Jenkovi. Kot drugo jubilejno prireditev je pripravil marljivi vaditeljski zbor v aprilu uspelo telovadno akademijo, nekaj tednov zatem pa je priredila naraščajska samouprava izredno posrečeno naraščajsko akademijo, prvo prireditev te vrste v našem društvu. Glavna prireditev jubilejnega leta pa bo X. javni nastop, ki bo v nedeljo, dne 7. t. m. s pričetkom ob 16. url Na to pomembno prireditev bratsko vabi Sokol v Zg. Šiški vsa ljubljanska in okoliška so-kolska društva, brate in sestre, pa tudi ostalo narodno javnost. Skušnje telovadnih oddelkov bodo dopoUdne ob 9. uri. Popoldne pa morajo telovadeči biti najpozneje ob pol 16. uri že zbrani na telovadišču odnosno v domu. V primeru dežja se nastop preloži na naslednjo nedeljo. 14. t. m., ko se vrši ob vsakem vremenu.
Prepričani smo, da bo narodna Ljubljana v nedeljo v velikem številu pohitela v idilično Zgornjo Šiško, da podpre idealna stremljenja Sokolov v severnem predmestju Ljubljane. Po nastopu bo v vseh prostorih Sokolskega doma družabni večer s plesom. Zdravo!
Iz živlienfa na ^sželi
Iz Novega mesta
n— Vido vdan* ka proslava v Novem mestu. Na večer pred Vidovim dnem je Sokol v svojem poslopju priredil lepo uspel slavnostni koncert. Pred začetkom izvajanja programa sokolskega salonskega orkestra je imel društveni starosta br. Matija Ma-rinček pred nabito polno dvorano spominski govor. Nato je orkester pod veščo taktirko br. Engelberta Sorga odigral več skladb. Celotni program je napravil na poslušalce mogočen vtisk. želimo, da se taki večeri, polni umetniškega užitka, večkrat ponove. Večera so se udeležili poleg številnega občinstva tudi zastopniki društev in uradov, oficirski zbor in drugi. Politično upravo je zastopal sreski podnačelnik g. Vadnjal. Večeru je prisostvoval tudi najstarejši Novomeščan, častni občan vladni svetnik g. prof. Ferdo Seidl s soprogo. Na Vidov dan so bile v obeh cerkvah zadušni-ce, katerih so se udeležili poleg šolske mladine tudi predstavniki oblastev in raznih društev. V mestu je vladalo praznično razpoloženje. Vse hiše so bile okrašene z državnimi zastavami. Zvečer je priredil Sokol v mestnem parku prometni koncert, ki mu je prisostvovalo številno občinstvo.
R
D
Torek, 2. julija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Po daljnih deželah (plošče). — 12.30: Poročila, napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Alkoholizem in vzgoja (dr. s. Gogala). — 20.30: šramel »štirje fantje«. — 20.15: Vesel spored radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi gdč. Mire Bašičeve, pri klavirju prof. M. Lipovšek.
Beograd 19.40: Komorni pevski zbor. — 20: Ljudski orkester. — 20.40: Orkestralni koncert. — 22: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Zagrebški kvartet. — 20: Klavirske skladbe. — 20.30: Petje. — 21: Godba na pihala. — Sofija 18: Ples. 19: Pesmi. — 20: Instrumentalni soli. — 20.30: Ruske romance. — 21: Serenade. — 22.15: Lahka glasba. — Praga 19.25: Godba na pihala. — 20.10: Lahka godba. — 20.55: Klavir. — 21.15: Zvočna igra. — 22.20: Vesela muzika. — 23: Suk: »Poletna pravljica«. — Berlin 18.30: Zabaven spored. — 19.15: Koncertni večer. — "i.15: Lahka godba. — 21.15: Zabaven sr i. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 17.15: Lahka glasba. — 19: Mali orkester. — 20.30: Godalni orkester. — 21: Operetni veCer.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno c*, d. kot tiskarnama Fran Jeran — Z« inseratni dal je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.