124 Današnjimi! listu je perložen list Nr. 10 perdjan. h 31. liftu kmetijfkih in rokodelfkih Noviz. 1845, Kdor sheli^ kako osnanilo v perloshenim liliu natifniti in Novizam perdjati, plazha sa vfako verflizo 3 kr., zhe osnanilo le enkrat natifniti da; dvakrat 4 kr. in trikrat pa 5 kr. ' "........ ¦ '¦"¦""—"¦"¦ .¦¦¦¦¦¦¦¦m ii mm i -------------1 CM0 Osnanilo. w Ravno sdaj je pri meni na fvetlo prifhla: \y [3aa&& ^a&^aia^ a sa leto 1846, na fvetlo dana od z. k. kmetijfke drushbe. 1 Žena 6 krajzarjev. Lanjfka velika pratika je bila kmeta m tako vfhezh, de fe je njena hvala na enkrat po viih flovenfkih deshelah rasglafila. Letafhnja jim bo pa morde fhe bolj dopadla, ker je popravljena in pomnoshena, kar je le mogozhe bilo. Vfak fhe tako majhin proftorzhek je napolnjen s koriftnimi poduki ali pa s kratkozhafnimi rezhmi. Ker bo pa sapopadek letafhnje pratike nafhim bravzam nar bolj rasodel , kakfhna de je, jim damo tukaj kasalo vfih rezhi, ktere fe v nji najdejo. Pervizh sagledamo pratiko s lizhnimi podobami fvetnikov in navadnimi perftavki sa vfak mefez. VTakimu mefzu fte dve vganjki pridjane , tako de jih je letaf vfih fkupej 24. Rasun tega je tudi merknenje fonza v tem letu in fpremirij lune v vfakim mefzu osnanjen. Kar bo mende vfim , ki li bodo imenovano pratiko kupili, prav po volji, je pa to, de fo na dveh liftih fv. Ev angel j i sa vfako nedeljo zeliga leta osnanjeni. Ta priftavek, kteriga fmo is Shtajarfkiga is rok zhaftitljiviga gofpoda dobili, je gotovo vrednoti nove pratike slo povikfhal. Vfe to fe na pervi poli pratike najde. Na drugi poli pa dojijo : fiemnji na Krajnfkim; na jShtajarfkim ; v Zeljfki in Marburshki krefii in v Radgoni (Grafhke krefije), kar je floven-fkiga ; na Koroflikim , na Gorifhkim, in na Refhkim primorjiu Pomote pri femnjih lanjfke pratike fo, kar je bilo nar bolj mogozhe popravljene in vezh drusih femnjev ji je na novo pridjanih. Po femnjih pride raslaganje zefarfkih poftav na verfto, ki bo gotovo vfim kmetovavzam prav vfhezh, sakaj tukaj bodo poduzhenje dobili, kteriga nlfo fhe v nobenihJlovenfkih bukvah brali, in kteriga kar slo potrebujejo. Ta poduk uzhi zefarfke poftave sa shivmfko kupzhijo, t kterim fo poglavitne bolesni (patentni tadli) pri konjih, goveji shivini, ovzah in prefhizhih raslosbene, ktere po zefarfkih poftavah kupzhijo rasdero , in kupze fhkode varjejo. Vfe, kar je v ti rezhi kupzu in prodajavzu treba vediti, je v tem foftavku kmetam prav po domazhe raslo-sheno. Savoljo tega naj vfak kmetovavez, ki šhivino kupuje ali pa prodaja , novo pratiko dobro f-hrani, de jo bo vedno pri rokah imel in naj fe po nji pri shivinfki kupzhii ravna, de ne bo golufan. Po tem foftavku pridejo neke druge kmetijfke rezhi na verfto, namrezh kako fe mora nemfhka detelja ko/iti — kako njive obdelovati po rasni laftnofti semlje. S malo befedami je tu veliko koriftniga rezheniga. Tudi sa nafhe prebrifane fante in brihtne dekleta fo dali nekaj sa poduk in kratek zhaf v pratiko, namrezh : pogovor dveh kmetov od pifanja s novimi zherkami. Pridni Jernej, ki s velikim vefeljem Novize bere, fe pogovarja od novih zherk s ne- PERLOSHEN LIST N 10 4 — 20 — marnim Andrejem, kteri raji kvarta in pije ? ko de bi kaj bral. Ta pogovor, v kterim fe marfikteri nauk in pa tudi rnarfiktera fmefhna flifhi, uzhi , de fe vfak kmet v pol ure lahko in bres vfiga truda novo pifanje brati nauzhi , kar je na sadnje tudi Andreja fpodbodlo« de fe je tega branja in pifanja zhverfto prijel. Tudi vi fantje in dekleta fe bofte is tega foftavka , ki ga bofte v praliki brali, lahko v pol ure brati in pifati nauzhili. Glejte tudi v ti rezhi koriftnoft nove pratike! Na konzu pratike je pa tarifa fhiempeljnov pridjana. Velizhina (format) nafhe pratike je ravno taka, kakor Jiare navadne ; ker je pa sa eno zelo polo papirja pomnoshena, in po tem takim pol debele ji od navadne, fmo jo veliko pratiko salo imenovali, de jo bodo kupzi vedili pri kupovanju od /tare rasiozhiti, kar je vlani veliko pomot naredilo. Josltef Blasnik, tijkar in saloshnih velike pratike* • lil I.IM—— ¦ —-¦- ¦¦ Ml. — - ¦¦ I !¦! II. ¦ !¦¦¦¦¦ II -¦¦¦¦-¦-.. -..— I- ..I .— ¦ —¦ ..... > ¦—¦¦ — ....... — ¦ -..—¦¦ .¦,— I. -.,-!. ¦ I I ¦¦¦¦-.......¦¦¦¦¦ :..:,.,wm,, ¦ —I ¦¦ —— ¦ , - —- . I ,. . —... .,,. , ,M.. ,, , | .,.,.......,., ., ,., —'¦ - - -«^^—^——1^^—fc'l*" ¦ ¦¦ <23) Oznanilo razstave sadja v Ljubljani. (2) Krajnska kmetijska družba je per zadnjim občinskim zbori sklenila, letašnjo jesen v Ljubljani razstavo krajnskiga sadja kakoršniga si bodi napraviti, z namenam: pervičj se soznaniti z raznimi plemeni domačiga sadja in zvediti, kje de nar lepši raste; drugič, imena zvediti, ktere so pri vsakterim sadju v raznih krajih navadne; tretjič, iz tih imen za vsako sorto eno samo in nar bolj pripravno izvoliti, ga razznaniti, in ga za naprej za občinsko rabo vpeljati; ceterticj z pomočjo te razstave sadorejnike razglasiti in jim za perdelano sadje kupcov nakloniti; petič, zvediti in razznaniti, kako vsaktero sadje v raznih krajih porabijo in v prid obračajo; šestič j kjer bo potreba, tudi s podukam rejo in rabo sadja podpirati, in narveč pa sedmič^ z ogledovanjem razstavljenima mnogoteriga lepiga in obrajtaniga sadja obuditi in vneti ljubezen do sadoreje, ki zamore slehernimu kmetu tolikanj dobička prinesti. Krajnska dežela obseže nizke kraje z toploto laške dežele, večidel pa visoko ležeče s primer-jeno gorkoto in le malo tacih z hladnim zrakam po verhu visokih snežnikov. Nektere sadne plemena rastejo po vsih krajih; nektere potrebujejo več toplote, druge bolj hladniga zraka; ene rode rade na planjavah, druge v hribih. Z vsim tem soznaniti naše domorodce, si bodo perzadevale „Novice". Vam pa, pridni sadorejniki! bo ta razstava od ene strani gotovi dobiček v denarjih prinesla, ker boste zvedili pota, vsako sadje z nar večim dobičkam v denar spraviti, od druge strani pa vas bo podučila ali pa saj vašo vednost povikšaia v sajanju in obdelovanju sadnih dreves, in v pomnoženju vsa-kimu kraju pritožnih sadnih plemen. Mestnjanam pa se bode soznanilo, v kterih krajih je dobiti eno in drugo sadje, in kam jim bode nar bolj kazalo, po-nj hoditi. * Če vas pa mika deležni biti teh le dobičkov sadne razstave, ste vsi sadorejniki Krajnske dežele naprošeni, poslati vsake sorte sadja po dvoje ali troje v pisarnico c. k. kmetijske družbe v Ljubljano, z popisani imena sadii, in kraja, kjer je rastel, osem dni pred sv. Mihe lam prihodnje jeseni. Upati je, de bojo naši kmetovavci prav veliko sadja (kamur se tudi grozdje štejej vkup prinesli in de jili daritev nekoliko sadja in majhni potroški nošnine ne bodo zaderževali, to občnoko-ristno razstavo z svojimi prineski pomnožiti. Marsikaj dobriga so že naše „Novicea napravile; Bog daj, de bi tudi v tem prizadevanju svoj namen dosegle. C. k. kmetijska družba v Ljubljani 2. dan Maliserpana 1845. (25.) |>rj Jdfiesu Giontinij C1) bukvarji v Ljubljani v Aichholzerjevi liifhi Nr. 337 na velkim tergu fo na fvitlo prifhli iti fo na prodaj: Kratke Pridige na vle nedelje in fvetke zeliga leta. Vkup fpravljene in vundane od Z7. Hremplna, V Gradzu 1839. Vesane 1 goldinar in 20 krajzarjev. Skrina nebefhkih saklad sa fpokorne du- fhe. V Vidmu 40 kr. Murko A. J. Theorisch-praktische Gram- matik der fiovenischen Sprache in Sleiermark, Karnlhen, Krain, und dem illjrischen Kiisten-lande. Zweite umgearbeitete Auflage. Gratz 18iS. Gebunden 1 fl. 12 kr. Slovenfko-nemfhki in nemfhko-floven- fki rozhni besednik. Kakor fe fiovenfhina govori na Shtajerfkim, Korofhkim, Krajnlkim in v sahodnih ftraneh na Vogerfkim. V Gradzi i833. 2 dela 3 Lold. et^r Darila sa pridne fholarje. Bukvize polne molitev in lepih naukov sa manji in vezhi mladoft, kakor tudi sa od-rafhene ljudi. Poleg nemfhkiga od P. Egida Jaisa. V Ljubljani i845. V papirji vesane 3o kr., v ufnji s slato obreso 1 gold., bres slate obrese pa 4° kr» Dvanajft bukviz velja 5 gold. in ene bukvize fe dobijo po verhu. Hvala Boshja7 ali na vod, kako naj mlad kriftjan Boga vfak dan zhafti in hvali. Molilne bukvize sa mladoft. V Ljubljani 1844, 21 V- papirji vesane i5 kr. Kdor jih dvanajft fkupej vsame. jih dobi sa 2 gold. 24 kr. in ene sa priklado. Mefingaiii krish in popifovanje Paleliine. V Gorizi 10 kr. V lepim papirju vesane 14 kr. Kdor jih dvanajft vsame, jih dobi sa 2 gold. 24 kr. in ene sa priklado. Sveta deviza in rauzheniza Filomena. Njeno shivljenje in molitve k tej fvetnizi. V Ljubljani 1846. 12 kr. Nauka polne pripovedi sa flovenfko mla- doft. V Ljubljani 12 kr. V lepim papirju vesane 16 kr. (24.) (1) Svete pelini. (JPerve bukvize) fo ravno sdaj v Ljubljani pri Jos. Blasniku tretjizh natifnjene. in fizer v /iarim navadnim pravopifu na fvetlo prifhle. Te pefmi fo sdaj vnovizh od fpifavza gosp. BI. Poiozhnika pregledane, femtertje popravljene, in s novimi pefmami, kakor: f. Pavla, f. Lav-renza. f. Ane, f. Jakoba, f. Janesa evangelifta, i. t. d. pomnoshene: tako, de ima ta tretji natif 20 pefem vezh, kakor pervi, in de je tifti. kteri ima perve in druge bukvize tih pefem , s kratkimi, pa ferzhnimi pefmami sa vfe godove in prasnike zeliga leta obilno prefkerbljen. De fi bo vfak , kteri rad kaj lepiga poje, oboje bukvize losheje napravil , fmo ženo tako nisko poflavili, kar je bilo mogozhe. Perve bukvize v terdih platnizah vesane veljajo le i5 krajzarjev; druge bukvize fe od sdaj dobe ravno tako terdo vesane sa 12 krajzarjev; oboje vkupej vesane pa sa 24 krajzarjev. Na prodaj fo v' Ljubljani pri bukvarji J. Lerherji na vel ki m tergu , in pri bukvovesu L. Hremsharji na ftarim tergu bliso fhufhtarfkiga modu. (21.) (2) Darila sa pridne fholarje. Ker fe blisha konez fholfkiga leta, povabim zhaftitljivo duhovfhino. kakor tudi p. i. vodje fhol in uzhitelje od mene pripravne darila pri fholfkih isprafhevanjih sa pridno katoljfhko mladoft kupili. Imam na isbero lepih molilnih in poveftnih bukviz veliko po ženi. Dvanajfl v enim vesilu jih velja od 2 — 10 gold. NB. Vfakimu vesilu pridam 100 podobfhin od Svetnikov v ženi od 10 — 3o kr. sa priklado. Janes Ciontini, bukvar v Ljubljani. (22.) <2) Prah, od kteriga merzhefi poginejo. Ta prah, ki vfe merzhefe pomori, je od selif ha, ki v Persii divje rade. Pomori bolhe, ufhi, fhurke, mole, raravljinze in vfe take merzhefe. Drusiga ni treba, kakor nektere fhnofe tega prahu potrefti, v fhpranje pri pofteljah, pri orodji, flenizam po rjuhah, predin fe fpat gre, bolham in flenizam po hifhi fem ter tje, fhurkam v kuhinjah pod ognjifhi, molam, muham i. t. d. Kako je ta prah sa popotnike koriflen , de imajo mirne nozhi, je gofpod profefor Karoi Koc h na fvojih potih v Asii fkuiil in tudi v Tvojih bukvah firan 46 od tega prahu s veliko hvalo pifal. Na Rufovf kim je ta prah she vezh let snan in vezh ga ne morejo tam pogrefhati. Slafli fe pa priporozhi pri bukvifhah , kakor tudi koshu-hovno in obleke molov varje. Vfim drugim shi-valim nizh ne fhkodje. Naprodaj je pri meni v g. Aichholzerjevi hifhi na velkim tergu , in velja sapezhatena fte-kliza (glashek) s mojim imenam 42 krajzarjev. Janes Giontini, bukvar v Ljubljani. (18.) (2) Pri Jut ju herherju, bukvarju v Ljubljani, je na prodaj: Hrana Evangeljf kili naukov, bogoljub- nim dufham dana na vfe nedelje in sapovedane prasnike v leti. Spifali dufhni paflirji na fpodnjim Shtajar-fkim, na fvitlo dal Anton Slomfhek, nekdanji kaplan per Novizerkvi. Trije deli. Drugi pomnoshen natif. V Ze-lovzi i845 , velja 2 goldinarja v frebru. (20 J C3) Osnanilo. Per Leopoldu Kremsherju bukvovesu in kupzhevavzu s bukvami v Ljubljani pod Tranzho fo na prodaj : i. Terdno saupanje na Jesufa v molitvah, ali Molitvine bukvize k vezhi boshji zha-fti, in pozhefhenju Svetnikov. Natifnjene per Jo-s h efu Blasniku 1846. — Velja 18 kr. Te bukvize saflushijo s tim bolj perporozhe-ne biti, ker ras cm lepih molitev sa mnogoverftne perloshnofti, litanij, pe-fim k prefvetimu refh-njimu Telefu in Materi boshji in poglavitnih ref-niz kerfhanfkiga nauka — tudi tridefet zhed-nih podob per molitvah f. mafhe obfeshejo. — 22 — 2. Molitvine bukvize, v kterih fe najdejo molitve per f. mafhi, pred in po fpovedi, litanije in vezh drugih poboshnimu kriftjanu potrebnih molitev, pofebno poboshnoft k zhafti f. Joshefa. S podobo f. Joshefa fpredej. Natifnjene per J. Blasniku i845. Veljajo 12 kr. 3. Kuharfke bukve. Is neinfhkiga preftavljene od Valentina Vodnika. Popravljene, pomnoshene in tretjizh natifnjene. Veljajo 3o kr. Natifnjene per J. Blasniku 1842. (i 90 Osiaf. (3) Pri bukvotifkarju J. Blasniku v Ljubljani, je ravno sdej na fvitlo prifhel in je na prodaj: Drugi popravljen, in pomnoNlien natif krajnflriga vertnarja, ali poduzlienja, v kratkim veliko fadnih drevef saredili, jih s zepljenjem poshlahtiti, in lepe verte k velikimu pridu safaditi. Na fvetlobo dala z. k. kmetijfka drushba na Krajnfkim. Spifal Vranz rJ A fajmofhler per f. Jerneji v Pezhah, in tovarfh z. k. krajnfke kmetijfke drushbe, sdaj milijonar v Ameriki. Velja po ftari ženi 24 krajzarjev. Z. k. kmetijfka drushba je gosp. Pirzoviga „Vertnarja" po vli pravizi she vezhkrat slaie buk~ vize imenovala, satorej je pofkerbela, de fo bile, ko je pervi natif pofhel, kar hitro vnovizh natifnjene 5 kar jesik vtizhe, fo po fedanjih potrebah popravljene, in s nekimi perftavki in s tremi novimi podobami pomnoshene. Oba dela fta v tem novim natifu v ene prav lizhno natifnjene bukvize svesana , kar bo fadjorednikam gotovo bolj flushilo. Žela knjiga je, kakor v pervim natifu , v 9 rasdelkov rasdeljena 5 pervi rasdelik uzhi od srejanja fadnih drevef z ; drugi od po-shlahinjenja fadnih drevef z s zepljenjem, od rasnih vish zepljenja in od orodja, ki je k temu delu potrebno ; v tretjim rasdelku je na tanjko raslosheno poduzhenje od prefajanja shlahtnih drevef z ; v zheteriim, od ofkerbovanja rodovitnih drevef v fadnim verta ; peti rasdelik uzhi od bolesni fadniga drevja; fhejii od shival, ki fo drevja fhkodljive: v fedmim rasdeliku beremo od pertlikovzov, v ofmimu od pofodov-zov in v devetima od umniga ravnanja perde-lano fadje k prida obrazhati. Na konzu bukviz je natanjzhno kasalo pofamesnih sapopadkov pri-djano. Ni treba teh bukviz na dalje priporozhevati, sakaj nje korift je she davnej od Slovenzov hva-leshno fposnana , farno to moramo priftaviti, kar gofpod Pirz v „predgovoruu od velikiga prida umne fadjoreje farni pravijo : „Sposnati moramo Krajnzi! de fmo v reji fadja fhe deljezh sad od drugih deshel , in de dobizhka, kateriga bi nam obilno dobriga fadja verglo, ne prevdarimo. Vidi fe fizer tudi na Krajnfkim she marfikje shlahtno drevje, vender fhe veliko semlje prasne leshi , ktera bi lahko shlahtno fadje rodila, nam k shiveshu pomogla in prihodke sboljfhala. Nafhi poglavarji in ob-laftniki, ki dobro vedo, koliko prida pernefe deshelam, zhe fe veliko dobriga in shlahtniga fadja safadi, perporozhajo in sapovedujejo , dre-vefa faditi, jih zepiti in fkerbeti, de bi veliko shlahtniga fadja dobili. Vender vfe leto ne bo nizh sdalo, dokler vi, kmetifhki gofpodarji! ne bote prav fposnali , koliko dobizhka dobro fadje per nefe, in dokler do vertov praviga vefelja nimate. JLe pomiflile , koliko prida vam fadje pernefe. Vshivajte froviga ali kuhaniga, vfelej vam veliko odrine. Zhe ga pofufheniga perhranite, vaf ob hudi letni lakote varje. Zhe ga v mefto prodafte, ali mofht is njega ftlazhite , ali pa shganje is njega fkuhate , vam bo veliko saleglo, in vam perhodke povikfhalo. JLepo dobro fadje naf tedej rasvefeli, nam k shiveshu pomaga, nam premoshenje povikfha in naf v hudi letni lakote varje. Persadevajte fi tedej kmetifhki gofpodarji ! vfe perpravne proftore s shlahtnim drevjem safajati, ker od tega bofte farni velik dobi-zhek vshivali, in vafhi otrozi vam bodo hva-leshni, in fhe po fmerti bodo radi sa vaf molili. (14) Osnanilo. (3) Per meni fo naprodaj: 81ate jalielfca« Sloshii F. Baraga ? mifijonar v Ameriki. Veljajo terdo svesane 32 kr. ? s ufnjatim herbtam pa 36 kr. Joshef Blasnik, tifkar v Ljubljani, na Bregu Nr. 190.