Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 70 Predstavitve in informacije Domen ŽALAC S skupninstvom proti družbeno-ekološki krizi Franklin Obeng-Odoom je knjigo Skupno dobro v času negotovosti (The Commons in an Age of Uncertainty) začrtal v obliki akcijskega načrta za re- ševanje politične ekonomije današnjega časa v smislu preoblikovanja ekološko- -politične ekonomije prihodnosti. V ospredju izpeljane študije knjige je pre- gled dveh idejnih šol, in sicer Conventi- onal Wisdom in Western Left Consen- sus, tema nasproti pa je postavil Radical Alternative. Obeng-Odoom trdi, da okoljske krize ni mogoče misliti brez politične eko- nomije. Akcijski načrt je zato podrob- no razdelil v sklope kategorizacij narave in družbe. S svojo dolgoletno raziskavo, ki jo je upodobil v omenjeni knjigi, se postavlja na presečišče delovanja druž- boslovnih in naravoslovnih znanosti. Združil ju je v konkretno izhodišče, in sicer kot smernice za skupnostno orga- niziranje in opredelitev lastniških raz- merij v okviru mest, tehnologij, nafte in vode za boj proti družbeno-ekološki krizi, ki je posledica neoliberalizacije zasebne lastniške pravice nad zemljo, njenimi viri in produkti človeškega dela. Zagovarja tezo, da je današnja obravna- va narave in okolja posledica ekonom- skega in političnega imperativa rasti, ki je v zadnjih desetletjih stremela k ra- dikalnemu izčrpavanju okoljskih virov na podlagi dihotomnega razumevanja javne in zasebne lastnine. V začetnem delu knjige je avtor nave- del metodološko-dialektično analizo zgodovinskega in ontološkega prikaza temeljev koncepta skupnostne lastnine kot eno prvotnih kategorizacij lastnine, med katerimi je zasebna lastnina le ena izmed nižjih okoljsko netrajnostnih ka- tegorij lastninjenja. Posledica prevlade pojma zasebne lastnine v javnem dis- kurzu se kaže v prevladujoči zasebni la- stnini, ki je postala predvsem privilegij ozkega kroga posameznikov in transna- cionalnih korporativnih organizacij, ki ne delujejo v skladu s potrebami širše družbe. Neodgovorno in nepravično ravnanje z naravo in njenimi viri vodi v stanje očitne družbeno-ekološke kri- ze na svetovni ravni. Razlogi za to so naraščajoča družbena neenakost, vse številnejše in obsežnejše migracije na različnih ravneh, globalno segrevanje, prostorska segregacija prebivalstva in degradacija urbanega bivalnega okolja v urbanih slumih. Vsi našteti pojavi na- zorno nakazujejo okoljske, družbene, politične in ekonomske negotovosti, s katerimi se spoprijema današnja družba. Kljub temu je avtor poudaril, da čas ne- gotovosti ni nov pojav, s katerim bi se danes spoprijemali prvič. Spremenjena sta predvsem predstava in doživljanje negotovosti, vse bolj atomizirana na posameznika in njegovo razmerje med lastnim obstojem in vplivom, ki ga ima na prostor in okolje, v katerem živi. S humanistično-družboslovnega vidika so to negotovosti v obliki različnih strahov in emocij ter pesimistične drže do pri- hodnosti. Avtor je poudaril prepletena ontološka pristopa, ki vplivata na tre- nutni diskurz o skupnostnih virih in skupnostnem dobru, ki jih obravnavata že v uvodu omenjeni paradigmi We- stern Left Consensus in Conventional Wisdom. Avtor za zgodovinsko izhodišče nego- tovosti upošteva prvo polovico dvajse- tega stoletja – obdobje postopne reor- ganizacije industrijskega kapitalizma in organizacijskih enot transnacionalnih korporativnih organizacij, ki sta posle- dično tudi danes največji vir negotovo- sti za ekosistem in družbo. Omenjena reorganizacija se odvija v okviru poli- tične ekonomije, v kateri organizacijske enote transnacionalnih korporativnih organizacij delujejo avtonomno od družbe. Sprejete odločitve in dejanja teh organizacij vplivajo na degradacijo in rekonfiguracijo okolja in prostora. Med drugim se avtor navezuje na J. K. Galbraitha, intelektualnega predstavni- Naslov: The commons in an age of uncertainty: Decolonizing nature, economy, and society Avtor: Franklin ObengOdoom Izdajatelj: University of Toronto Press Kraj in leto izida: Toronto, 2021 Število strani: 264 + i-xv Urbani izziv, letnik 32, št. 1, 2021 71 Predstavitve in informacije ka postkejnezianizma in intelektualnega ustanovnega predstavnika idejne šole Conventional Wisdom. Ob tem, ko iz- haja iz Galbraithovega dela, avtor vpelje analizo politične ekonomije s poudar- kom na političnem in kulturnem miljeju in z umeščanjem lastne zapuščine afri- škega odnosa do skupninstva. Razume- vanje političnega in kulturnega miljeja je nujen sestavni element poglobljenega uvida v vsebino družbenega življenja, posameznika in družbe. Obeng-Odoom je predstavil akcijski načrt, in sicer z rekonceptualizacijo prezrtega koncepta skupnostnega do- bra (The Commons) in skupninstva. Med bolj opaznimi avtorji, ki jih je uporabil za konceptualizacijo razvo- ja javnega dobra in skupnih virov, je Nobelova nagrajenka za ekonomijo E. Ostrom, ki predstavlja razvojno nasled- stvo idejne šole Conventional Wisdom. Ostromova je uvedla pojem Common Pool Resources, ki ga je Obeng-Odoom opredelil kot potreben urbani koncept trajnostnega upravljanja združitve sku- pnega dobra in skupnih virov v obliko materialne in nematerialne lastnine brez institucionalnega nadzora ali po- trebe po privatizirani regulativi. Gre se za emancipacijo skupnosti, ki naj bi javno dobro in skupne vire avtonomno in trajnostno upravljala sama. Pri tem je odprl vprašanje racionalnega delovanja skupnosti in njene vloge pri obravnava- nju ekoloških izzivov. Vprašanja osrednjega pomena pri idej- ni šoli Western Left Consensus se na- našajo na oblikovanje skupninstva ter na to, kdo in kako bi bil primeren za upravljanje skupnega dobra. Govorimo o konsenzualnem pristopu, temelječem predvsem na antikapitalističnih, antira- sističnih in antipatriarhalnih vredno- tah, ki vplivajo na odnos in razmerje med zemljo (naravnimi viri), pravicami (socialna varnost, državljanske pravice, človekove pravice) ter politično in za- konodajno javno upravo. Za razvoj skupninskega upravljanja jav- nih virov in skupnega dobra je avtor pre- dlagal tretjo smer razmišljanja, in sicer Radical Alternative, katere namera je rešitev ali dekolonizacija zgodovinskega oblikovanja družbenih odnosov na glo- balnem jugu v razmerju z globalnim se- verom, s čimer je odprl vprašanje pred- nosti in pomanjkljivosti paradigmatskih diskurzov idejnih šol Conventional Wisdom in Western Left Consensus. Radical Alternative v najboljšem pri- meru pomeni vizijo ali, bolje rečeno, retrospektivo možnega alternativnega prestrukturiranja dosedanjih lastniških odnosov do skupnih virov in javnega dobra na podlagi rekonceptualizacije pojma zemljišča, lastniških pravic ter posedovanja materialnih ali nematerial- nih dobrin, ki niso povezana s procesom kapitalističnega poblagovljenja vseh raz- sežnosti okolja in prostora. Zanimiv prispevek k urbanističnim študijam, poleg celostne obravnave ekološko-družbene krize, prinaša drugi del knjige, ki temelji na razvoju prezrte afriške teorije skupninstva v urbanem okolju, s poudarkom na pravici do ne- kontaminiranega in zdravega skupno- stnega prostora. S tem odpira tudi vpra- šanje pravične rabe energijskih virov za mobilnost in industrijske dejavnosti v urbaniziranih središčih, ki onesnažujeta okolje. Problem onesnaženosti izvira iz neučinkovite rabe energijskih in drugih materialnih virov, ki posredno vplivajo na degradacijo okolja. V nekaterih afri- ških državah že samo onesnaženost s plastičnimi odpadki pomeni tudi do 10 odstotkov deleža vseh odpadkov ‒ zato je tudi logična avtorjeva opredelitev naftnih derivatov kot družbeno-ekolo- ške snovi, ki ima okoljske in družbene razsežnosti, saj ti derivati neposredno in posredno vplivajo na zdravje okolja in posameznika. Avtor je izpostavil še primer marketizacije izvažanja odpad- kov držav globalnega severa v države globalnega juga. Avtor začrtane teore- tične paradigme stalno poskuša nazorno prikazati z njihovimi strukturnimi ome- jitvami – te pa presega z empirično pod- prtimi primeri, ki jih oblikuje v smislu diskurza radikalne alternative. Domen Žalac, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija E-naslov: domen.zalac@gmail.com Biografija Franklin Obeng-Odoom je izredni pro- fesor za študije globalnega razvoja na helsinškem inštitutu za trajnostne štu- dije Univerze v Helsinkih. Njegovo raz- iskovalno in pedagoško delo se osredo- točata na politično ekonomijo razvoja, urbano in regionalno ekonomijo, narav- ne vire in okolje. Z navedenih področij je objavil šest samostojnih knjig, med drugim Property, Institutions, and So- cial Stratification in Africa (Cambridge University Press, 2020), The Commons in an Age of Uncertainty: Decolonizing Nature, Economy, and Society (Univer- sity of Toronto Press, 2021) in Global Migration Beyond Limits: Ecology, Eco- nomics, and Political Economy (Oxford University Press, 2022). Informacije o knjigi https://utorontopress.com/us/the- -commons-in-an-age-of-uncertainty-2