NAŠ najhitreje do cilja! IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, HORJUL, DOBROVA-POLHOV GRADEC in BREZOVICA Leto XXVI, št. 259 December 1999 Vrhnika Odprli novo prodajalno Na slavnosti podelili številna priznanja Statut in pravilnik(vložek) strani 2 do 12 Brezovica Občina Brezovica zakonit dedič premoženja nekdanjih ljubljanskih občin Stenski koledar 2000 strani 13 do 15 Borovnica Nezadovoljni s prvim letom mandata Turizem-borovniški optimizem strani 16 do 18 Horjul Križ na Koreni, znamenje sprave, solidarnosti in sožitja Veselo Miklavževanje strani 19 do 20 Dobrova-Polhov Gradec Hoja na novo zaposluje delavce Odlok o komunalnem i prispevku (vložek) strani 21 do 26 Slovesnost ob 904etnici šolstva na Drenovem Griču Konec oktobra je bila v polni dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču slovesnost ob častitljivi 90-letnici šolstva na Drenovem Griču. Program so pripravili učenci od 1. razreda do 4. razreda, ki obiskujejo dislocirani oddelek na Drenovem Griču - Lesno Brdo osnovne šole Log - Dragomer. Ob tej priložnosti je izšla tudi kronika šolstva na Drenovem Griču, ki v sliki in besedi prikazuje prehojeno 90-letno pot izobraževanja v tej krajevni skupnosti. 1. aprila 1909 so v. kraju odprli enorazredno ljudsko šolo za obe vasi Drenov Grič in Lesno Brdo. Pouk je potekal v hiši poleg gostilne Pri stari šrangi. Popolnoma nova šola je bila zgrajena 26. februarja 1912, pouk v njej pa se je začel 1. marca s 74 učenci. V stavbi, kije na sliki, je pouk trajal do leta 1991. Tako so številne mlade drenovške generacije polnih 78 let obiskovale ta hram učenosti. Sedaj pouk poteka v prizidku gasilskega doma, kije tako postal gibalo in center raznih dejavnosti v krajevni skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo. Več o prireditvi in o kroniki 90-letnega šolstva na Drenovem Griču pa na notranjih straneh časopisa. Simon Seljak ram jam jtfHMkL' ■ flfl jJjflPt Jttfe ''' PONOSNI SMO HME VRHNIČ Nepozaben sprejem za Mojco Suhadolc - Moko Mojca je v svoji bogati smučarski karieri, posuti z vzponi in s padci, le doživela slast prve zmage v svetovnem smučarskem pokalu. Konec novembra je v uvodnem superveleslalomu smučarskega pokala v Lake Lausi v Kanadi premagala vso svetovno žensko elito in zasluženo stala na vrhu stopničk. Ob tej zmagi so Vrhničani Mojci v ponedeljek, 29. novembra, pred Hotelom Mantova pripravili svečan in nepozaben sprejem. Čeprav je bila pozna večerna ura ter minus 7 stopinj C, seje zbralo okoli 300 ljudi, ki so Želeli deliti radost Mojčinega uspeha z njenimi trenerji in drugimi športnimi delavci. Za pravo navijaško vzdušje sta poskrbela ansambel ČUKI in vrhniški VESELI TRIGLAVCI. Več o sprejemu na športnih straneh. Simon Seljak Dragi občani Borovnice! Vse skupaj brez izjeme prisrčno vabimo na veselo druženje na silvestrski večer na Molkov trg od 23. do 2. ure, da se v veselem razpoloženju poslovimo od starega leta in predvsem da skupaj ob svečanem ognjemetu pričakamo novo leto 2000 in nazdravimo z "Županovim vinom". Župan Alojz Močnik Turistično društvo Borovnica in druga društva v občini Borovnica Horjul« prvič v novo leto na prostem Neizogibno se hitro bliža novo leto 2000, ki ga bomo pričakali na različne načine. Ne glede, ali je to začetek novega tisočletja ali bo to šele prihodnje leto, pa so v občini Horjul pripravili zajeten program prireditev v vsem decembru. Najbolj veselo pa bo na Silvestrovo, saj bodo Horjulci prehod iz leta 1999 v novo leto 2000 prvič pričakali na prostem. Tako se bodo vključili v praznovanja na prostem, ki so v nekaterih sosednih občinah že tradicionalna. Zato si Horjulci in vsi drugi krajani vzemite čas in zadnje ure preživite skupaj na prostem na prireditvi; SKUPAJ PRIČAKAJMO NOVO LETO 2000 NA PROSTEM V HORJULU pričetek na Silvestrovo ob 22h nastop mladih glasbenikov folklora županova zdravica ognjemet postrežba domačih dobrot Vabimo Vas, da se nam pridružite in tako pripomorete k slovesnejšemu vstopu v leto 2000. Občinski odbor za organizacijo prireditve Pridobitve občine Dobrova-Polhov Gradec V torek, 16. novembra je bilo v nekaterih krajih Občine Dobrova-Polhov Gradec prav veselo. Prvo praznovanje so pripravili občani z območja Jerne-jčkovega in Škandrovega grabna. V teh dneh so namreč dobili v uporabo dva modernizirana odseka cest. Iz Jernejčkovegu grabna smo se takoj preselili v Črni vrh, kjer smo svojemu namenu predali tri nove občinske pridobitve. Na sliki: Gospod Janez Oven, gospod Janez Pevec in gospod Erik iiuon so nredali obnovliene dele ceste svoiemu namenu. Leto 2000 Če že vsi napišejo, da se nam bliža najdaljša noč in da naravnost drvimo v novo tisočletje, pa napišimo še mi. Ne bomo razpletli osnovnega vprašanja, ki se glasi, ali je leto 2000 prvo leto novega tisočletja, kije te dni spet aktualno, ali pa bo to šele prihodnje leto, ki se začne z enico. Cez nekaj let bo to vseeno. Pa ne gre samo zaradi tega leta samega, temveč zato, ker smo se v zadnjem stoletju in še to v njegovem zadnjem koncu ujeli v računalnike, zdaj pa se bojimo, da nam bo umetni svet - v katerem osamljeni komuniciramo z drugim osamljenim - ustavil računalniški hrošč. Tisto z najdaljšo nočjo je pa tako bolj stvar gostinske ponudbe in organizatorjev različnih drugih novoletnih pričakovanj, saj so namreč silvestrovanja do jutra, zato so ljudje dalj pokonci. Prava najdaljša noč v letu je v resnici tedaj, ko nam jo zaradi premika ure za eno uro podaljšajo, inje v resnici ena ura več, ker je spomladi najkrajša noč, ker jo za eno uro umetno s premikom kazalcev ukažejo skrajšati,. Najdaljša tema v letu je pa tako ali tako že pred božičem, ki je-praznik vzhajajoče luči. Toliko o resnicah, ki krožijo, in imajo materialno podlago ali je pa nimajo. Prav te dni smo se na posebno pobudo na Vrhniki sešli predstavniki občine in nekaterih lokalnih medijev: časopisa, radia in kabelske televizije s posebnim namenom, da kraji, o katerih pišemo tudi na naslednjih straneh, postanejo prepoznavni med seboj in tudi nasproti drugim krajem. Težko je ohranjati prepoznavnost v kraju, kije kol satelit velikega mesta, kakršno je Ljubljana. Pa nazadnje problemi krajev, kjer živimo in o katerih pišemo, niso nič manjši kol problemi prestolnice, če že niso celo težje rešljivi, saj je vreča, iz katere jemljemo, precej manjša. Vsekakor je koristno informacijo o nas širiti, ker česar nihče ne pove. tudi drugi vedeti ne more. Danes ni prednost te informacije samo v tem, da se neka krajevna politična elita pohvali z uspehi ali pa se morda med seboj celo prepira več političnih elit. To daje na zunaj vtis, kot da se gre za velike zakulisne cilje in so zgodbice o tem, kaj je kdo rekel in o kom je kaj rekel, pritegnile celo osrednje časopise, da naklonijo našim kotičkom večjo pozornost, kot bi jo sicer, če se ne bi kdaj pa kdaj sporekli. Tudi ni bilo mišljeno, da bi s kontrolirano informacijo popravljali slab vtis, ki ga morda kdaj pa kdaj naredimo. Problem je v tem, da informacij pogosto kljub dolgemu pisanju sploh ne posredujemo, vsaj ne listih, ki bi bile v resnici zanimive za širše okolje, zlasti za sosede, kijih imamo. Saj občinska politika ni politika velikih korakov, ampak potrpežljivega prizadevanja med velikimi željami in premajhno blagajno. Primer: že malo večje snežne padavine tako zelo izčrpajo marsikateri občinski proračun, da komaj kaj ostane za druge potrebe. Pa smo spet pri letu 2000 in se nam vsiljujejo primerjave: pred stotimi leti s prehodnostjo cest pozimi niso imeli tolikšnih težav, ker so ljudje razen v skrajni sili zaradi načina življenja ostajali še doma, od hiše do hiše pa je vodila gaz. In sta zaradi preprostosti občino lahko obvladovala komaj pismen župan in v večini, primerov učitelj kot občinski tajnik, kije bil zaradi narave svojega poklica pismen. V božičnih praznikih in novem letu torej želim, da nam tudi vse naše občine pa tudi tehnična pomagala, radio, TV in tudi tale časopis ostanejo gaz od ljudi do ljudi. TONE JANUŽIČ Prva ponovo/efna Številka do izšla v ponedeljek, 37? januarja 2000, gradivo zbiramo do 24. januarja 2000. Uredništvo NOVO NA VRHNIKI U n 5?! .LJUBLJANA Borzno posredniška hiša BPH d.o.o., Tomšičeva 1, Ljubljana ODKUPUJE DELNICE v Blstroju Pavza Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika Vsak delovnlk od 13.00 do 16.00, Inf. tel.: 061/757-190 _ —*- 6. SEJA OBČINSKEGA SVETA VRHNIKA Štiri zasedanja, za 13 točk dnevnega reda Za 11. 11. 1999 je bila sklicana 6. redna seja Občinskega sveta občine Vrhnika. Na dnevnem redu je bilo 13 točk, med njimi tudi nekaj zelo aktualnih, zaradi katerih so se morali svetniki sestati kar štiri četrtke zapored, da so popolnoma izčrpali dnevni red. Tako so 11. novembra v treh urah izčrpali samo eno točko, in to informacijo o aktivnostih za določitev deponije odpadkov v kamnolomu Verd. Pri tej točki dnevnega reda so bili prisotni tudi krajani Verda, ki so večkrat povedali, da nočejo deponije v kamnolomu Verd oziroma v svoji krajevni skupnosti. O tej problematiki, aktivnostih in obtožbah smo v Nqjem časopisu že veliko pisali. Kratek uvod k tej točki je pripravil župan Vinko Tomšič, ki je povedal, da se z lokacijo nove deponije ukvarjajo že več kot 15 let. Tako so vsi strokovni vidiki pripeljali na možnost rešitve, da bi deponijo zgradili v sedanjem kamnolomu Verd. Seveda brez soglasja krajanov Verda tudi ne bo mogoče nadaljevati aktivnosti glede izgradnje deponije, katerim bo treba ponuditi neke rešitve, kot so nujna obvozna cesta ter neko rent-no nadomestilo. Do krajanov Verda bomo morali biti odgovorni ter jim ponuditi tisto, kar smo sposobni. V nadaljevanju je spregovoril Zoran Stojič, predstavnik podjetja OIKOS, ki je pripravilo projekt možnosti izgradnje deponije v Verdu. "Ob strokovnem pregledu nekaterih predvidenih lokacij na Vrhniki je kamnolom na Verdu še najprimernejši za izgradnjo sodobne deponije, ki bi morala glede na velike finančne stroške postati celo regijska. Prav take deponije bo podpirala in sofinancirala tudi država. Primernost kamnoloma je v tem, da so tla stabilna in trdna, lokacija dovolj oddaljena od prvih hiš, da bo deponija varna in okolju prijazna, saj naj bi uredili vse naravno - varstvene ukrepe, deponijo pa sproti ozelenjevali. Tako se bo kraj polepšal, pa tudi sanirana rana v samem hribu." Spregovoril je tudi direktor Komunalnega podjetja Stojan Jakin in poudaril: "V dveh letih bo treba sedanjo deponijo v Sinji Gorici zapreti. Nekako nadaljnjih šest let bomo odpadke vozili še v Logatec, glede na dogovor, kije bil sklenjen z njimi. Vse deponije pa bo treba prilagoditi evropskim standardom in prav pri predvideni deponiji v Verdu bodo upoštevani vsi strogi ukrepi. Zato je treba v času osmih do deset let res vse zagotoviti in se dogovpriti s krajani, da bi vrhniško-regijska deponija stala v kamnolomu Verd. Druge možnosti v tem trenutku resnično ne vidimo inje treba verjeti tudi strokovnim sedanjim štu- Krajani Verda na seji Občinskega sveta so trdno stali za svojimi stališči glede nestrinjanja z deponijo v njihovi KS. Od leve: Stojan Jakin in Maja Gunstek, oba Komunalno podjetje Vrhnika, ter predstavnika OIKOSA, ki so predstavili študijo o deponiji v kamnolomu Verd. dijam. Kot je znano, je sedanja vrhniška deponija v Sinji Gorici ena izmed najbolj urejenih in varnih deponij. Na njej je sodobna prebiralnica odpadkov, kjer ločujemo papir, steklo, plastiko, les, kovine,... Tako bi v Verd vozili samo komunalne odpadke, zato je strah Verjanov o raznih izcedkih strupenih snovi v podtalnico odveč." Po uvodnih razlagah je sledila razprava. Besedo je dobil tudi predsednik KS Verda Marjan Rihar, kije navedel nekaj aktivnosti in vzrokov, zakaj krajani nasprotujejo deponiji v njihovi KS. Svoj odločen "ne" so sprejeli na zboru krajanov ter s posebno peticijo, ki jo je podpisalo kar 760 krajanov oziroma polovica vseh volivcev v KS Verd, predvsem zaradi že tako ekološko ogroženega kraja. Tudi z informiranjem in obveščanjem so bili nezadovoljni, saj so o možnosti deponije izvedeli iz medijev, kar kaže na neko samovoljo določenih struktur. Zato • pričakujejo nadaljnje razgovore, razlage in pogovore o strokovnih Statut Občine Vrhnika sprejet Prvo nadaljevanje seje Občinskega sveta Vrhnika je bila v četrtek, 18. novembra, ko so obravnavali štiri točke dnevnega reda. Nekako brez razprave je šla obravnava predloga Statuta Občine Vrhnika, ki ga je pripravila Statutarna komisija na podlagi pripomb in razprav na eni izmed zadnjih sej Občinskega sveta, ko so osnutek dali v javno razpravo do 20. oktobra 1999. V času javne razprav je Statutarna komisija prejela predvsem pripombe, ki jih je pripravila občinska uprava glede na zakon o javnih financah ter še nekaj pripomb na posamezne člene Statuta. Oba sklopa pripomb so obravnavali ločeno in zato svetnikom predlagali dva ločena sklepa: • osnutek Statuta Občine Vrhnika naj se uskladi z Zakonom o javnih financah, skladno s predlogom občinske uprave; • osnutek Statuta Občine Vrhnika naj se dopolni z upoštevanimi pripombami in predlogi ter tako dopolnjen tudi sprejme. Na oba sklepa ni bilo pripomb in svetniki so oba sklepa soglasno sprejeli, tako daje Statut Občine Vrhnika s tem potrjen oziroma sprejet. Začel pa bo veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS. Prav tako je treba Statut objaviti v Našem časopisu. Glede na nove usmeritve v samem Statutu pa morajo sedaj tudi krajevne skupnosti v roku šestih mesecev svoje obstoječe Statute uskladiti s sprejetim občinskim Statutom. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali osnutek poslovnika Občine Vrhnika ter razpravljali od člena do člena, pač tam, kjer so bile dane pripombe v javni razpravi. Na koncu so soglasno sprejeli vse pripombe ter sam osnutek poslovnika dali v javno razpravo do 18. decembra 1999. Svetniki so tudi soglasno sprejeli program priprave programskih zasnov in zazidalnega načrta za del Drenovega Griča, kjer namerava podjetje RIKO - HISE, d.o.o., graditi enodružinske stanovanjske hiše višjega kakovostnega razreda, oblikovno usklajenih z okolico. Prav tako so sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ter dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega načrta Občine Vrhnika za območje Drenovega Griča. Nato je sledila obravnava osnutka odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda za novo osnovno šolo na Vrhniki, ki naj bi pričela s poukom v šolskem letu 2000/2001. Največ pripomb je bilo za določitev šolskega okoliša, iz katerih krajev naj bi otroci hodili v novo šolo. Zato so se svetniki odločili, da sejo prekinejo in bodo problematiko z dopolnjenim gradivom obravnavali na izredni seji 2. decembra. S.S. podlagah za določitev o možnosti lokacije deponije v kamnolomu Verd. V nadaljevanju je potekala kar zanimiva razprava, ki seje večkrat ponavljala, obarvana pa je bila tudi s strankarsko pripadnostjo posameznih razpravljavcev. Ob tej problematiki je treba tudi poudariti,' da sta se pred sejo sveta na skupni seji sestala odbora za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ter za ekologijo in infrastrukturo. Na ločenem glasovanju po obrazložitvah in zelo konkretni razpravi sta soglasno sprejela naslednji sklep: Odbora sprejemata informacijo in podpirata nadaljevanje aktivnosti za določitev lokacije deponije odpadkov v kamnolomu Verd. Na sejo Občinskega sveta občine je treba pod to točko povabiti predstavnika OIKOSA, g. Spendla in g. Stojiča, direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika g. Jakina in tri člane KS Verd. Iz razprave je bilo razvidno: da je nujno potrebno iskati rešitev za novo lokacijo deponije, da so bili krajani premalo informirani in seznanjeni o študiji možnosti lokacije v kamnolomu Verd, sama študija da nima nekega finančnega pregleda in da niso opredeljene aktivnosti naslednjih postopkov, da brez soglasja krajanov deponije ne bo mogoče graditi, da bo potrebna nujna obvozna cesta ter da bo treba poskrbeti tudi za druge ekološke probleme kraja. Nekateri so tudi menili, daje treba upoštevati dosedanje strokovne razlage ter se o deponiji v kamnolomu tudi odločiti, saj bodo tu samo komunalni odpadki. Ob tem pa je treba upoštevati mnenja krajanov. Na koncu razprave so svetniki soglasno sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Vrhnika sprejema informacijo o aktivnostih za določitev deponije odpadkov v kamnolomu Verd in podpira nadaljevanje pogovorov s Krajevno skupnostjo Verd. S tem pa je bil prvi del seje tudi končan. O samih odločitvah glede deponije v občini Vrhnika bo še veliko napisanega, tudi precej vroče krvi bo še, smeti in odpadki pa se bodo kopičili naTOJNICAH do neke višine, nato jih bodo vozili v Logatec. Kaj bo potem, pa bomo videli, predvsem pa še slišali. S.S. ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA, Ulica 6. maja 11, sporoča, da v nujnih primerih pokličite telefonsko številko 041 79 79 79, na kateri je vedno dosegljiv dežurni zdravnik. Blagoslovljen božič, ter več medsebojnega spoštovanja in čimveč pristnih odnosov in prijateljstvo med vsemi nami v novem letu 2000 vam želi župan Občine Vrhnika Vinko Tomšič VODA, KI JO PIJEMO Prisotna stalna kontrola kakovosti vode Šolski okoliši v javni razpravi S sklepom, da gredo v enomesečno javno razpravo dokumenti o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Vrhnika, se je končala najdaljša točka 6. seje občinskega sveta. Takoj nato je sledila 3. izredna seja, na kateri so svetniki sprejeli odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi javnega izobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Cankarja , osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovtvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Log -Dra-gomer ter dali soglasje k omeno-vanuu Janeza Sodje za vršilca ravnatelja nove šole na Vrhniki, kar pa bi začel opravljati z dneh, ko bosta sprejeta prej omenjena odloka, ki sta v fazi javne obravnave osnutka. Preprosto to pomeni naslednje: na Vrhniki se gradi nova šola, ki ji morajo določiti šolski okoliš. Sedanji šolski okoliš OŠ Ivana Cankarja morajo razdeliti med to in novo šolo, v ta šolski okoliš naj bi po novem sodili tudi otroci iz Drenovega Griča in Lesnega Brda. Tu je sedaj podružnična šola OŠ Log Drago-mer. V novo šolo naj bi hodili otroci iz Podlipe, Smrečja, Velike in Male Ligojne, Stare Vrhnike ter delno z Vrhnike, iz tistega dela, ki ji je bliže. Na občini imajo o tem za vse tiste, kijih to natančno zanima, natančne zemljevide in podatke. Kot je pojasnil ravnatelj OŠ Ivana Cankarja Janez Sodja, bo z novo šolo in s temi odloki rešeno vprašanje enoizmenskega pouka (zdaj hodijo otroci v šolo v dveh izmenah) ter v prihodnje tudi prostorski zahtevki devetletne osnovne šole, zlasti v šolskem letu 2003/2004, ko se pričakuje, da bo zaradi mešanja dveh sistemov največja prostorska stiska._ V pojasnilu ravnateljice OŠ Log Dragomer Katarine Keg-levic je bilo tudi rečeno, da nova razdelitev šolskih okolišev omogoča šoli razrešitev prostorske stiske na njihovi šoli, saj šola glede na stare načrte ni bila izdelana v celoti, že zdaj pa so z učenci napolnili vse možne prostore v njej. Nekateri svetniki so že izrazili bojazen, da bo morda treba zidati še eno šolsko poslopje, vendar so bili potolaženi, da bo šlo v primeru OŠ Log Dragomer, ki je bila sezidana v začetku osemdesetih let, le za dograditev objekta po prvotnih zamislih, kadar bo to potrebno. VSEM PROSTOVOUNIM IN INDUSTRIJSKIM GASILSKIM DRUŠTVOM TER KRAJANOM OBČINE VRHNIKA IN BOROVNICA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO TER USPEŠNO ZAŽETO TISOČLETJE. ENAKO ŽELIMO TUDI SOSEDNJIM GASILSKIM ZVEZAM IN NJIHOVIM DRUŠTVOM. GASILSKA ZVEZA VRHNIKA Pitna voda je eden največjih problemov našega časa. Na svetu živi še veliko ljudi, ki pijejo oporečno in nezdravo vodo. Slovenija ima to srečo, da ima še vedno dokaj velike zaloge kakovostne vode, ki pa se slabša iz dneva v dan. Letos smo priča močnemu poslabšanju kakovosti pitne vode tudi v naši neposredni bližini, kar pomeni opozorilo tudi nam, da nad kakovostjo vode in zaščito vodnih virov še bolj bedimo. Zajetje Borovniški vršaj, s katerem se napaja vodovodni sistem Borovnice in Vrhnike, leži na jugovzhodnem delu Ljubljanskega barja, v bližini Borovnice. Vodarna je bila zgrajena leta 1983 inje tedaj nadomestila staro ogroženo kraško zajetje Primcov studenec na Vrhniki in zajetje na Bregu. Vodna zajetja Za odvzem podzemne vode ima vodarna usposobljene štiri črpalne vodnjake: VD-I, VB-3, VB-5 in VB-6. Varstveni pasovi za vodnjake so določeni in sprejeti z odlokom Občine Vrhnika, v kateri je bila vodarna pred ustanovitvijo novih občin leta 1994 (Odlokom o določitvi varstvenih pasov in varovalnega režima na območju vodnih virov Borovniškega vršaja - Ur. list SRS št. 18/87). Meje varstvenih pasov so vnesene v prostorskih načrtih občin Vrhnika in Borovnica. Vodnjaki zajemajo pitno vodo iz spodnjega vodonosnika (33-70 m). Iz vodnjakov je možno črpati do 80 l/s, zmogljivost podtalnice pa je še večja. Za oskrbo z vodo se sedaj črpa povprečno približno 50 l/s podzemne vode. Hidrogeološke raziskave, ki jih je v letih 1977 do 1986 opravljal Geološki zavod Ljubljana so pokazale, da se prodni vodonos-nik, kjer je z vodnjaki vodarne Borovniškega vršaja zajeta podtalnica, napaja iz vodonosnika karbonatnih kamnin (dolomit, apnenec). Napajanje je iz območja južno od vodarne, iz dela Krimsko - Mokrškega hribovja. Vršaj ima dva dobro ločena prodna vodonosnika, v katerih se voda pretaka počasi. Zgornji je v globini 12 do 30 m, spodnji, z katerega se zajema pitna voda, pa od 33 do 70 m od površja. Podtalnica je pod arteškim pritiskom in je s površine dobro zaščitena z vodo neprepustnimi plastmi, ki dajejo veliko varnost pred onesnaženjem s površine. Čistilna sposobnost prodnih plasti je dobra. Tudi v karbonatnem vodonos-niku, ki napaja podtalnico vodarne, se voda pretaka počasi in globoko in se dobro prečisti. Tudi s površine tega vodonosnika je podzemna voda dobro zaščitena, sicer pa na vodo-zbirnem območju ni večjih možnih onesnaževalcev podzemne vode. Varstveni pasovi Prvi, najožji varstveni pas zajetja je urejen v skladu s sanitarno-higienski-mi zahtevami. Na območju drugega in tretjega varstvenega pasu je bila, kot je bilo zahtevano, delno že zgrajena javna kanalizacija za komunalne odpadne vode, kar je z varnostnega vidika zelo pomembno. Opravljene so bile tudi nekatere nujne sanacije. Sicer pa je treba opraviti še druge sanacijske ukrepe in zahteve, določene s prej citiranim odlokom, s katerim je zavarovano zajetje pitne vode "vodarna Borovniški vršaj". Stanje objektov in naprav vodarne je sanitarno-higien-sko ustrezno. Kakovost vode Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana redno nadzoruje in spremlja kakovost pitne vode. Nadzor poteka sistematično, po letnih programih, po katerih so bile opravljene mikrobiološke in fizikalno-kemijske preiskave vzorcev pitne vode, in sicer večkrat na leto v obsegu rednih preiskav za pitno vodo in nekajkrat v obsegu občasnih. V času obratovanja vodarne je bilo opravljenih tudi nekaj celostnih fizikalno-kemijskih preiskav vzorcev pitne vode. Kakovost podtalnice je zadnjih deset let spremljalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, in sicer po letnem programu republiškega monitoringa kakovosti podtalnic, po katerem so bile dvakrat na leto izvedene občasne mikrobiološke in celostne fizikalno-kemijske preiskave pitne vode. Fizikalno-kemijske preiskave Podtalnica vodarne Borovniški vršaj ima naslednje značilnosti: sodi med bolj trde in rudninsko bogatejše podzemne vode. Skupna trdota vode je od 15 in 20° N, najpogosteje je okrog 18° N. Prevladuje karbonatna trdota (kalcij magnezij hidro-gen karbonatna) z zelo ugodnim razmerjem med magnezijem in ka cijem (giblje se med 15 in 16° N). Voda je srednje mineralizirana in vsebuje zmerno, za zdravje ugodno količino rudninskih snovi (podzemna voda se skozi vodonosne plasti pretaka globoko in počasi ter se na svoji poti obogati z rudninskimi snovmi). Voda je bila bistra in brez vonja. Vrednosti parametrov so zelo malo nihale in bile praviloma: temperatura od 13,4 do 13 7° C, pH vrednost od 7,5 in 7,8, elektropre-vodnost od 430 in 530 uS/cm, kisik od 7,1 in 9,5 mg 02/I, redoks potencial od 430 in 470 mV, kalijev per-manganat (Kmn04) 0,5 in 1,8 mg 02/1, vrednost nitratov (N03) od 0. 6 do 4,4 19 n03/l vode, vrednost sulfatov od 12,0 in 15,0 mg S04-/I vode, kloridov od 2,3 do 5,0 mg CI-/I vode, natrija 2,0 do 5,0 mg Na+/ 1, kalija od 0,30 do 0,55 mg K+/I, železa od 0,001 do 0,003 19 Fe/I, mangana 0,001 in manj, hidrogen-karbonatovod 317 do 341 mg HC03-II, kalcija od 45,0 do 65 mg Ca/I, magnezija od 22,0 do 38,0 mg Mg/ I, skupnega organskega ogljika od 0,1 do 0,2 19 C/I. Mikroelementi so v vodi prisotni v zmernih koncentracijah (so naravnega, zemeljskega izvora). Vrednosti so v skladu z normativi za-pitno vodo. Preiskave kažejo, da voda ni onesnažena z mineralnimi olji, pesticidi in njihovimi metaboliti, polikloriranimi bifenili, detergenti, cianidi, fenolnimi snovmi, policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki in lahkohlapnimi organskimi spojinami (trihalometani). Parametri, ki so v skladu z normativi pitne vode, kažejo čistost pitne vode. Mikrobiološke preiskave Parametri kažejo, daje pitna voda higiensko neoporečna. Zdravstvena ocena Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana "Pitna voda je po kakovosti ustrezala zahtevam Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode, z dopolnitvami (Ur list RS, št. 46/97, 52/97 , 54/98) inje bila zdravstveno ustrezna. Upravljanje vodarne je ustrezno, izvajajo se glavni ukrepi za varovanje zajetja in podtalnica je naravno dobro zaščitena pred onesnaženjem, zato je vodooksrba, kljub še ne povsem ustrezni ureditvi območja varstvenih pasov in izvajanja varovalnih ukrepov (kot določa zgoraj citirani odlok), varna." Zaključek: V zadnjem času smo priča zelo hudim pritiskom raznih dobaviteljev ustekleničene vode. Zaradi neznanja in premajhne obveščenosti potrošniki tudi po nepotrebnem segajo po takih dobrinah, čeprav je voda iz Vodovoda marsikdaj boljša od marsikatere ustekleničene, To velja tudi za vodo iz centralnega vodovoda Borovniški vršaj. Komunalno podjetje Vrhnika Direktor Stojan Jakin, univ.dipl.inž. Sprejeli pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem Tretji del 6. seje občinskega sveta je bil v četrtek, 25.11.1999, kjer so obravnavali pet točk dnevnega reda. Osnutek Odloka o denarnih pomočeh iz sredstev Občine Vrhnika je bil sprejet soglasno in dan v javno tridesetdnevno obravnavo. Nato so svetniki sprejeli še Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem, katerega v celoti objavljamo na straneh "URADNE OBJAVE". Pri točki predloga za imenovanje vršilca dolžnosti ravnatelja nove šole na Vrhniki, za katerega je bil predlagan Janez Sodja, se je zopet zataknilo. Svetniki so bili mnenja, da se točka umakne z dnevnega reda ter se obravnava, ko bodo obravnavali odlok o ustanovitvi nove osnovne šole na Vrhniki. Tako so v takem besedilu tudi sprejeli sklep. Sledile so pobude in vprašanja članov občinskega sveta. S.S. ?ssS^ VESELI DECEMBER NA VRHNIKI MIVSEK ljubljanska banka Nova Uubfnti '■.•»'' Mi PodruMu VK-Notr.njik« INDUSTHIJ A USNJA VRHNIKA LIKO VRHNIKA Uf SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., Ljubljana Enota Vrhnika Cnnknrtov trg 3 1360 Vrhnika NOMM TW : 001/750-0104, 757-OCO TSIL Zdrami in prvinami S KOMPAS HOLIDAYS SKUPINA KOMPAS H01I0AYS //A In** nI ring. 7/ &S1 trgov^d^o^ PREŽIVIMO SKUPAJ POSLEDNJO NOČ VTEM TISOČLETJU ZAPLEŠIMO SKUPAJ V LETO 2000 S SKUPINO HAZARD IN POD DEŽNIKOM MODREGA NEBA OBARVANEGA Z MAGNIČNIM SIJEM NOVOLETNEGA OGNJEMETA NASVIDENJE 31.12. OB 22.00 URI PRED PTC LOKA KjgLt /T'':'-, ■fLSiS. /ifa OBČINA VRHNIKA SPONZORJI: Slaščičarna Berzo, Mercator d.d., Biosan d.o.o., Zlatarna Aurum, Mikrom d.o.o., TAM - TAM d.o.o., Tekstil d.o.o., Com - Tar d.o.o., Sled d.o.o., Pekarna Vrhnika d.d., Primis Vrhnika d.d., 3 D d.o.o., Strobus d.d., Zaključna gradbena dela - Stare s.p„ Biro MM nepremičnine, IN.CO Invest d.o.o, Komunalno podjetje Vrhnika, Starling d.o.o., Mizarstvo Kogovšek, Trgovina Anže, Kara - Vrhnika, Parkovno vrtnarstvo Hlebec. MEDIJSKI SPONZORJI: Radio Vrhnika, Naščasopis in Cl Vrhnika. Tako kot vsako leto že nekaj let zapored smo v Turističnem društvu Blagajana pripravili prireditve za praznične dni decembra. Pripravili smo Miklavžev sejem, sledijo pa še Božični sejem, Novoletni sejem ter "najdaljša noč" - Silvestrovanje na prostem pred PTC Loko. Turistično društvo Blagajana Vrhnika, ki je skupaj z Občino Vrhnika, številnimi pokrovitelji in sponzorji pripravilo decemberske prireditve s silvestrovanjem vabi, da jih obiščete in se poveselite. BOŽIČNI SEJEM - 22. In 23.12.99. Sreda, 22.12.99. Ob 17.00 uri nastop plesne skupine OŠ Ivana Cankarja.Ob 17.30 uri pevski nastop mladega Vrhničana Dejana Marinčiča. Četrtek, 23.12.99.Ob 17.00 uri nastop Čarodeja Nika v predstavi "Čarodej Niko na obisku pri pravem Božičku".Ob 18.00 uri obisk Božička. NOVOLETNI SEJEM - 29. IN 30.12.99. Sreda, 29.12.99 Ob 17.00 uri predstava za otroke: Rozi in doktor Cukec. Ob 16.15 pa jih bo ogrela še plesna skupina OŠ Ivana Cankarja. Četrtek, 30.12.99. Ob 16.30 uri predstava za otroke: Meh za smeh.Ob 17.15 uri obisk Dedka Mraza. Za obiskovalce smo tudi za ta silvesterski večer pripravili skupaj s pokrovitelji zanimivo nagradno žrebanje. Majhen namig - pripravite si kovčke. Za ljubitelje potovanja in glasbe smo pripravili glavno nagrado: 14 dnevno potovanje v eksotično deželo za 2 osebi v januarju 2000. Srečke za novoletno žrebanje boste lahko kupili v pisarni TD Blagajana na Cankarjevem trgu 8, v trgovinah Mercatorja, v samopostrežbi v Loki ter v trgovini Kara. Naprodaj bodo tudi na Božičnem in Novoletnem sejmu ter na silvestrovanju samem. Na vseh prodajnih mestih boste kupone lahko tudi oddali. Žrebanje glavne nagrade bo v prvih jutranjih urah leta 2000 na prireditvenem prostoru. Nagrajenci bodo objavljeni v januarski » številki Našega časopisa ter na video £ straneh Vrhniške kabelske TV. V IUV DESIGN CENTRU MODE Odprli novo prodajalno Industrija usnja Vrhnika je v četrtek, 2. decembra v svojem Centru mode odprla novo prodajalno z usnjenimi oblačili in njenimi izdelki. Tako bodo poleg butika v Centru mode, v novi prodajalni kupcem ponudili svoj serijski program, torej številne redne kolekcije IUV, ki bo cenovno dostopen vsakemu kupcu. Ta proizvodni program dosega enake cene na domačem in tujem trgu, tako da bo v novi prodajalni moč kupiti izdelke po zelo dostopnih cenah. Za zahtevnejše kupce pa bodo še naprej izdelovali maloserijske izdelke po željah in merah. 0b otvoritvi i nove trgovine je spregovoril sedanji direktor mag. Izidor Derganc, ki je med drugim tudi omenil, da se ob vrstah težav poslovanja v IUV že kažejo bolj ugodni rezultati, pripravljajo nove programe proizvodnje, ki bodo dostop- Pogled v notranjost novo odprte trgovine v Design Centru mode na Vrhniki. Otvoritev trgovine so popestrili z zanimivo modno revijo. ni predvsem domačemu kupcu, tudi cenovno. V tem času so obnovili skoraj vse svoje trgovine in jih založili s svojimi serijskim proizvodnim programom. Sledila je modna revija, kjer so manekenke prikazale usnjeno kolekcijo pomlad/poletje 2000 in kolekcijo večernih oblek MILLENIUM. Tako so poslovni partnerji, kupci in trgovci videli: • komercialno kolekcijo ženskih oblačil s tiski živalskih motivov, kot so zebra, ti-gCr, jeans ali v novi izvedbi kombinacija tkanine in usnja, • bio velur v modni mint in drap barvi, • unikatno kolekcijo za najbolj vroče dni iz fine bele ovčje nape, pralnega daina, plise-ja in pralnega velurja v svetlih rumeno zelenih tonih, • ter ekskluzivno kolekcijo večernih oblek Millenium, črne obleke v stilu ovijanja telesa iz torke ovčje nape v mat ali svetleči izvedbi, ter mladostna oblačila v kombinaciji črno belih živalskih tiskov in barvastega gladkega usnja ter črnega krzna tibetanske ovce. S približevanjem slovenskemu kupcu in mu ponuditi svoje izdelke po ugodno - dostopnih cenah, IUV in Center mode vstopata v novo tisočletje še bolj optimistično, z novimi in svežimi idejami. Naj vam predstavimo samo nekaj novih proizvodnih programov, kot so tako imenovani "home" program (program za dom), namizni pisarniški kompleti, poslovna galanterija, otroške igrače, pomagala bolniški negi in ortopedski pripomočki, izdelki za šport,... S.S. VABILO Kulturno društvo Ligojna in krajani Ligojne Vas tudi v letošnjem božičnem času vabimo na ogled "Živih jaslic", v naravnem okolju v Ligoj-ni. Jaslice bomo uprizorili dne 25/12-1999 ob 19. uri zvečer, 26/12-1999 ob 16.30 uri popoldan, 2/1-2000 ob 16.30 uri popoldan, ter 6/1-2000 ob 19. uri zvečer. Zborno mesto z uvodnim' nagovorom bo pred gasilskim domom. Bralce Našega časopisa lepo povabimo na ogled jaslic, istočasno pa vam želimo kar najlepše doživljanje božičnega časa, ter srečno in zdravo novo leto 2000. KUD Ligojna Težko pričakovani Miklavž. Veseli december na Vrhniki V sklopu prireditev Turističnega društva Blagajana Vrhnika "VESELI DECEMBER" je bil 4. in 5. decembra na Trgu za sodiščem Miklavžev sejem. Istočasno je potekal tudi smučarski sejem, katerega je pripravilo in vodilo Smučarsko športno društvo Vrhnika. Največji živ-žav otrok pa je bil v nedeljo 5. decembra, koje prišel sv. Miklavž. Otroke je nagovoril, jih obdaril z nekaj darili ter se napotil naprej obdarovat še druge otroke, ki so ga prav tako nestrpno čakali. S.S. Seveda so ga najtežje pričakovali otroci. Večerna obleka Millenium. TuriaUčno drnttvo *VO rf0f Vesele Božične praznike in srečno v letu 2000 Turistično društvo Blagajana Vrhnika 2000 in volitve Po nekaterih podatkih so ljudje na prostoru današnjega Egipta že pred več kot šest tisoč leti začeli beležiti sončna leta. Obstajajo resne teorije, da seje nekaj podobnega dogajalo v Mezopotamiji še kakšnih tisoč petsto let prej. Jasno je, daje merjenje časa neposredno povezano s štetjem, računanjem, skratka z matematiko. Že na začetku, ko je človek pričel šteti, je bil očaran nad simboliko števil. Skozi stoletja in tisočletja se je razvila celo »veda« numerologija, ki govori o usodnosti števil za življenje. Zato ni čudno, daje v zadnjem letu v tistih delih sveta, kjer štejemo leta po Kristusu, prišlo do velikega pričakovanja in svojevrstnega vznemirjenja. Ljudje imamo do okroglih številk poseben odnos, ki se najbolj izraža v veselju do praznovanja najrazličnejših obletnic. Seveda ima bližajoče se leto dva tisoč poseben čar, ne glede na dejstvo, da se bo drugo tisočletje končalo šele zadnjega decembra prihodnje leto in ne že čez slabih trideset dni, kolikor nas še loči do trenutka, ko bomo po tisoč letih zamenjali prvo števko v letnici. Različni napovedovalci prihodnosti in samozvani preroki nas v časih približevanja letu 2000 strašijo z raznimi napovedmi o koncu sveta, o apokaliptičnih jezdecih Janezovega evangelija in kar je še takih in podobnih grozot, ki da čakajo človeštvo. No, na srečo smo nekaj »koncev sveta« uspešno preživeli in trdno sem prepričan, da bo zadnjemu decembru sledil prvi januar. Nekaj skrbi pa le povzroča znani računalniški hrošč, znan kot Y2K, za katerega resne svetovno znane programerske firme zagotavljajo, da ga znajo obvladati. Napovedovanje prihodnosti je v načelu zelo nehvaležna zadeva, toda nekaj si na tem mestu tudi sam vendarle upam napovedati. Drugo leto bodo volitve poslank in poslancev v državni zbor. Do takrat nas loči manj kot leto, kar se pri delu parlamenta močno pozna, saj je nastopanje določenega števila poslancev že močno predvolilno obarvano. Točen datum volitev še ni in še dolgo ne bo znan, saj ima predsednik republike v skladu z ustavo in zakonom glede na datum prve seje državnega zbora v drugem mandatu ob upoštevanju vseh rokov in omejitev možnost, da razpiše redne volitve med 16. julijem in 14. septembrom ter določi dan volitev med 17. septembrom in 12. novembrom. V primeru predčasnih volitev pa mora preteči od razpisa do volitev najmanj štirideset dni. Če bo do njih prišlo, bodo pozno spomladi. Negotovosti o datumu parlamentarnih volitev se pridružuje še večja in usodnejša negotovost, ki sliši na ime volilni sistem. Kljub relativni bližini volitev nikakor ni jasno, po kakšnem volilnem sistemu bomo volili svoje predstavnike v parlament. Ustavno sodišče je lanskega oktobra z znamenito in predvsem kon-troverzno odločbo, po skoraj dveh letih od referenduma o volilnem sistemu za nazaj spremenilo »pravila igre« in odločilo, daje na referendumu zmagal dvokrožni večinski sistem. Za dvokrožni volilni sistem je na referendumu glasovalo 44,5 odstotkov volivcev, 90.člen ustave pa govori o tem, daje predlog na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so glasovali. Udeležba na referendumu je bila dokaj slaba, saj je od dobrega milijona in pol prišlo na volišča le slabih šeststo tisoč volivcev, pa še od tega jih je skoraj sedeminpet-deset tisoč v glasovalne skrinjice oddalo neveljavne glasovnice. Izračun pokaže, daje za večinski sistem glasovalo manj kot sedemnajst odstotkov volilnega telesa. Na račun te izrazite manjšine pa se sedaj, ironija brez primere, vsiljuje večinski dvokrožni sistem, in na veliko govori o volji ljudstva, o nujnosti spoštovanja odločb ustavnega sodišča, o ustavni krizi in podobnih floskulah. Pri tem pa se na- menoma pozablja, da je ustavno sodišče že dvakrat razsodilo, da mestna občina Koper nijjstavna, in jo je potrebno razdeliti na več manjših, čeprav so se volivci tudi že dvakrat z ogromno večino odločili, da želijo živeti in ustvarjati v enoviti občini. Po drugi strani pa je s procesom drobljenja občin nastalo zelo veliko izrazito majhnih občin, ki ne ustrezajo z zakonom predvidenim kriterijem, pa to isto ustavno sodišče modro molči. Dvojna merila pač. Velikost kolumne mi ne dovoljuje, da bi podrobno predstavil vse slabosti, pa tudi prednosti dvokrožnega večinskega sistema. Prednosti so le tri: večja stabilnost oziroma trdnost vlade, ki pa se lahko tudi zlorablja, večja personalizacija , ki pomeni večjo vlogo in s tem tudi moč posameznika ter zastopanost vseh volilnih okrajev. Na drugi strani pa ima dvokrožni sistem kopico za mene prav katastrofalnih slabosti. Največja slabost tega sistema se odražal v izraziti bipolarnosti oziroma delitvi političnega prostora na dva antagonistična, največkrat globoko nasprotujoča si bloka, kjer ni več prostora za sicer široko paleto političnih interesov, ki so v primeru proporcionalnega, po slovensko bi rekli sorazmernostnega, ob ustrezni višini volilnega praga, zastopani v parlamentu. Velika večina vidnih tujih strokovnjakov za volilne sisteme je mnenja, da večinski sistemi, še posebej pa njihova skrajna dvokrožna vari-' anta, niso primerni za države v prehodu, saj je v teh državah zaradi spremembe političnega sistema in pomanjkanja demokratične tradicije nevarnost širših družbenih spopadov toliko večja. To zadnje še posebej velja za Slovenijo z njeno kruto medvojno in povojno zgodovino. Dvokrožni sistem nikakor ne zagotavlja sorazmerne zastopanosti različnih političnih opcij, saj delež pridobljenih sedežev v parlamentu bistveno odstopa od deleža glasov, ki jih je posamezna politična opcija prejela na samih volitvah. Večinski sistemi in seveda še posebej dvokrožna varianta močno hendikepirata mlajše in ženske, saj so raziskave zastopanosti teh kategorij pokazale bistveno slabšo zastopanost v državah z večinskim sistemom. Zaradi takšnih slabosti so države po svetu in posebej v Evropi opuščale večinski sistem in se odločale za prehod iz večinskega v proporcionalni, ali pa vsaj v razne oblike kombiniranega sistema. Na naši celini so le tri države z dvokrožnim večinskim sistemom: Francija, Belorusija in Makedonija. V Albaniji pa imajo paralelni sistem, ki pomeni, da v enem delu izvolijo predstavnike v parlament po dvokrožnem večinskem, v drugem delu pa po proporcionalnem volilnem sistemu. V primeru Francije je potrebno povedati, daje v svoji zgodovini že večkrat menjala volilni sistem. Njihov dvokrožni sistem daje možnost sodelovanja v drugem krogu vsem, ki so v prvem krogu prejeli vsaj 12,5 odstotkov glasov, kar pomeni, daje teoretično možno, da v drugi krog pride šest kandidatov. Tako imajo volivci vendarle možnost izbirati med več različnimi opcijami. Ker imajo podoben sistem tudi bivše francoske kolonije, je jasno, daje Janševa skrajna varianta samo dveh v drugem krogu svojevrstni unikum. V primeru sprejetja dvokrožnega sistema se bomo pridružili Centralnoafriški republiki, Čadu, Kubi, Iraku, Iranu, Tadžiki-, Turkmeni-, Kirgi-, Uzbeki- in podobnim -stanom ter Vietnamu. Zanimiva družba, ni kaj! Državni zbor je konec oktobra formiral dvajsetčlansko komisijo za volilni sistem in ustavne spremembe, ki jo vodi predsednik Janez Podobnik. V njej so predstavniki vseh poslanskih skupin. Naloga komisije je priprava besedila predloga zakona o volitvah ter zakona o določitvi volilnih enot ali okrajev. Komisija je imenovala, tudi štiričlansko skupino strokovnjakov za področje volilnih sistemov, ki pa imajo tudi zelo različne poglede. Ob pregledu stališč posameznih poslanskih skupin, tudi sam sodelujem v komisiji, se bojim, da je kvadratura kroga mačji kašelj v primerjavi z uskladitvijo tako različnih interesov. Nekaj pa je jasno, sam ne bom podprl dvokrožnega večinskega sistema. Ob koncu izkoriščam priložnost in vsem bralkam in bralcem Našega časopisa voščim vesele praznike in vse dobro v prihajajočem letu. Richard Beuermann Poslanska klop št. 48 Izteka se najburnejše stoletje v zgodovini človeštva in tudi v zgodovini Slovencev. Živeli smo ga v petih državah. Ena od njih, Država SHS ni niti zaživela, v treh so nam vladali tuji gospodarji. Dve Jugoslaviji sta nastali po kaosu svetovnih vojn, ko so zmagovalci risali zemljevide nove svetovne ureditve in si, neoziraje se na usodo malih, s trdo roko delili vplivna območja. Država Slovenija je naša, za njo smo se večinsko odločili na plebiscitu. Čas sprememb nam je bil milostno naklonjen, mnogo manj svetovna politika, ki sojo bliskoviti dogodki konec osemdesetih let presenetili in jo na našo srečo našli nepripravljeno. Majhen narod brez državne tradicije, a srečen in globoko ukoreninjen v tem delčku sveta, je tako postal nacija v suvereni državi. Za kar so veliki narodi potrebovali desetletja, je nam uspelo v času, ki je celo skozi prizmo trajanja človekovega žitja in nehanja zanemarljiv. O da, takrat smo bili enotni in tudi krivi preroki, ki so nam napovedali, da bomo jedli travo, nas niso prepričali. Bili so tudi drugi, ki so se podpisovali pod deklaracijo, o razorožitvi že spočete, a še nerojene slovenske vojske. Prav tisti, ki so nas nekoč podučevali, da se svobodo brani tudi z orožjem, so nam takrat namesto topov ponujali maslo. Pred dnevi smo proslavili deseto obletnico ustanovitve Demos-a. Interesno in politično raznolika zveza novih demokratičnih strank, kije sicer (pre)kmalu nasedla na čereh vodenja nove države v tranziciji, je s svojim nacionalnim programom uspešno nagovorila Slovenke i(j Slovence in v njih prebudila stoletni sen. Začutili smo, da imamo usodo prvič .v svojih rokah in pritisku javnega mnenja so se, s stisnjenimi zobmi, morali ukloniti tudi ponujalci masla. Danes nas sicer prepričujejo, da ni bilo tako. Brez težav, saj seje Demos končal, koje bilo najtežje opravljeno. Imel je vizijo o samostojni državi, ni pa je imel, ko bi jo moral popeljati v razvoj. Interesi posameznikov v njem so prevladali nad skupnim interesom. Deseto obletnico ustanovitve Demos-a so skupaj pripravile stranke SDS, SLS in SKD. Izrečene besede o nujnosti novega povezovanja so bile blagozvočne, a morda neiskrene. V desnem in des-nosredinskem prostoru danes poteka boj za primat. Združitev sil je v interesu najmočnejšega, čeprav je bil takrat med pobudniki zamisli o novi kadrovski organiziranosti Demos-a, ki je potem povzročila njegov propad. Brez velikih projektov, kot je bila osamosvojitev, ne bo uspešnega povezovanja. Bodo le osebni interesi: Slovenci smo zopet obdelovalci lastnih vrtičkov, resda na svojem. Kot, da se nam ničesar ne more zgoditi in kot, da za nas ne velja rek "Zgodovina je učiteljica življenja". Na pragu novega tisočletja zato gredo moje najlepše želje Sloveniji, da se utrjuje kot demokratična država svobodnih ljudi, vam, njenim prebivalcem, da jo občutite kot dpbrotljivo materino zavetje, vsem ljudem dobre volje, ki delajo za mir in napredek, da vztrajajo. "Da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!" V svojem imenu in v imenu vrhniške podružnice Slovenske ljudske stranke Vam želim polno doživetje miru, ki ga prinaša Božič in sreče v novem letu 2000. Leon Gostiša POSLANSKA INVENTURA Ob koncu leta je čas, da napravimo nekakšen obračun svojega dela in ugotovimo, ali in v čem smo bili uspešni in kje smo napravili napake, ki naj jih ne bi v življenju ponovili. O uspešnosti mojega dela v slovenskem parlamentu boste presodili sami, o izkušnjah iz napak pa se uči vsak sam. Kdor pozorno sledi novicam v dnevnem časopisju, je vsaj za silo na tekočem, kaj se v parlamentu dogaja, torej kateri zakoni so bili obravnavani in izglasovani. O delu vlade in ministrov izvemo manj, saj so četrtkove seje vlade praviloma zaprte za javnost. Informacije v medijih so le informacije o tistem, o čemer vlada ali posamezen minister želi, da pride v javnost. Taki filtri delujejo v naši politični ureditvi na različnih nivojih. Učinkovitost dela vlade in državne administracije ovira neusklajeno delovanje vlade in ministrstev, predvsem služb javne uprave. Tako je že kar samo po sebi umevno, da se zamujajo roki izdaje podzakonskih aktov, ki so potrebni za operativnost sprejetih zakonov (izdajajo jih resorni ministri), da nimamo jasne gospodarske, finančne, socialne, zdravstvene in druge politike. Javnost sprejema medijske informacije, ki so pogosto popačena slika dogajanj in stanja. Hkrati pa mediji s svojim pisanjem ustvarjajo javno mnenje, lansirano tako, kot želijo vladajoče strukture; to pa je, daje za neučinkovitost dela vlade odgovoren zakonodajalec (DZ), natančneje opozicija (ta že vsled tega, ker je v manjšini, ne more biti kriva in navedbe v medijih: "DZ je izglasoval" pomenijo največkrat: "Vladna koalicija je izglasovala"). Vlada si je letos že drugič prislužila slabo oceno v poročilu EU, tudi pri zakonodaji, za katero so njeni predstavniki v DZ prisegali, daje usklajena z EU. Najbolj resna opozorila iz EU se nanašajo prav na državno administracijo in sodstvo. Taka je slika trenutnega stanja, za katerega zanesljivo ni kriva opozicija. Kako je mogoče meriti delo poslanca? Ena izmed demokratičnih pravic je instrument poslanskega vprašanja. Temu načinu izražanja problemov in volje ljudi posvečajo po svetu izredno pozornost, saj se mora vlada sproti odzivati nanje in slab odgovor ministra ali neodgovor pomeni lahko konec njegove politične kariere. V Kanadi npr. imajo poslanska vprašanja vsak dan zasedanja parlamenta točno ob 14. uri. Noben minister ali predsednik vlade si ne more privoščiti, da ne bi odgovarjal na vprašanja. V naši državi so vprašanja poslancev na vsaki redni seji DZ (v tem mandatnem obdobju poteka trenutno 17. redna seja!).Vlada jih jemlje kot nepotrebno zlo, zato na zasedanjih, razen nekaterih izjem, ni ministrov, predsednik vlade pa je sploh v parlamentu najredkejši gost. Drugo merilo dela poslanca je aktivno sodelovanje pri razpravah na odborih in komisijah. Praviloma je opozicija tista, ki najbolj aktivno sodeluje pri obravnavi predlogov zakonov, predlaga spremembe, za katere meni, da bi vsebino zakonov izboljšale ali popravile, pa vendar tudi na odborih in v komisijah opozicija nima večine. Odbori in komisije so sestavljeni po principu števila poslancev v DZ, kar pomeni, da imajo tudi v njih večino poslanci vladne koalicije. Tudi ta filter je eden izmed številnih, ki popači sliko dela odborov in komisij. Razprave na plenarnih zasedanjih so bolje predstavljene in javnost je vsaj na grobo seznanjena z vsebino sprejete zakonodaje. Da pa tudi tu deluje filter, so razprave opozicijskih poslancev večinoma vzete iz konteksta razprave, kot "ocvirk", ki naj bi po možnosti osmešil poslanca, ne pa predstavil njego- vo misel, idejo, pomisleke. Tak tipičen primer je obravnava pokojninskega zakona. Instrument poslanskega vprašanja v državah z razvito demokracijo je pomembno ogledalo dela vlade. Ker smo imeli letos le nekaj rednih in več izrednih sej DZ, je bilo mogoče izkoristiti ta instrument le nekajkrat. Rezultati takih srečanj z vlado so porazni. Na tri izmed mojih štirih poslanskih vprašanj nisem dobila odgovora (problem razvrščanja in plačevanja zdravil, kakovost pitnih ustekleničenih vod glede na polemike v časopisju in problem občanov Mute v zvezi z alarmnim sistemom zaradi pregrade hidroelektrarne Golica). Daje bilo moje posredovanje vsaj v zvezi z Muto uspešno, sem izvedela iz časopisja. Le na vprašanje o tem, kako bo rešena dolgoletna agonija bolnišnice Izola, je državni sek-tretar (in ne minister), takoj in zadovoljivo odgovoril. Amandmaji na predloge državnega proračuna so brezplodno delo. Vlada ne ugodi niti svojim, kaj še opozicijskim poslancem, zato se o njih ne splača pisati. Vladajoča koalicija zvesto pritrdi vsemu, kar vlada počne. Kaj sem torej v takih razmerah sploh lahko dosegla? , Med prvimi zakoni, ki smo jih sprejemali v januarju, je bilo dopolnilo Zakona o zdravstvenem varstvu. V zakon smo vnesli določbo o izjemnem podaljšanju pravice do nadomestila plače staršem za nego otroka s težkimi bolezenskimi stanji do dopolnjenega osemnajstega leta starosti. Zakonsko določilo so podprle vse stranke. Na Odboru za zdravstvo smo v januarju več dni razpravljali o Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Nekatere izmed mojih 20 dopolnil zakona , ki sem jih vložila na pobudo Obrtne zbornice Slovenije, je prevzel Odbor za zdravstvo in so bili v parlamentu sprejeti. Med temi tudi dopolnilo, pa katerem ukrepi, ki jih izvaja delodajalec v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, ne smejo delavcem povzročiti finančnih obveznosti. Marca smo obravnavali Zakon o kemikalijah. Nekatera izmed mojih številnih dopolnil zakona so bila sprejeta že v drugi obravnavi. Nanašajo se na označevanje kemikalij v prometu, strokovno znanje za delo z njimi, vodenje evidenc in organizacijo službe, ki opravlja nadzor nad njimi. V istem mesecu je potekala tudi obravnava Zakona o delovnih razmerjih. Novi zakon še ni sprejet. V prvi obravnavi smo kot poslanska skupina predlagali osem stališč in štiri izmed teh, ki sem jih pripravila, je DZ tudi sprejel. Nanašajo se na potrebo po ureditvi fleksibilne zaposlitve delavcev, posebno pri malih in srednje velikih delodajalcih, na poenostavitev postopkov in opustitev nekaterih zakonsko predpisanih obveznosti za male delodajalce v skladu s priporočili EU, na poenostavitev postopa kov v primeru kršenja delovnih obveznosti, ugotavljanja znanj in zmožnosti za opravljanje določenih del, na zmanjšanje nepotrebnega administriranja za male delodajalce, na prepoved dodatnih pogojev pri zaposlovanju žensk (prepoved zanostive, odlog materinstva) in kazni za kršitelje idr. Kakšen bo zakon, ki bo stopil v veljavo, pa bomo videli šele v naslednjem tisočletju. DZ je junija končno sprejel Zakon o regionalnem razvoju. Taje bil v postopku že od 1. 1994. Zakonski predlog je uspelo poslancem SKD izboljšati z dopolnilom, po katerem bo država letno namenila najmanj I % BDP za razvoj podeželja t.j. okoli 40 milijard. Kot poslanska skupina smo bili manj uspešni pri obravnavi Zakona o davku na motorna vozila. Z dopolnili smo uspeli doseči le, da davek ne velja vsaj za invalide in družine z več otroki. Nismo pa uspeli ohraniti dotedanjih olajšav, saj novi DDV ne pozna nobenih izjem pri nakupu novih avtomobilov, kar postavlja v slabši položaj socialno šibkejše družine. Maja je DZ sprejel mojo dopolnitev Zakona o lekarniški dejavnosti. Predlog dopolnitve sem pripravila zaradi večletnih neuspešnih prizadevanj sindikata zdravstvenega varstva, da bi ministrstvo za zdravstvo popravilo napako v zakonu iz I. 1996 pri inženirjih farmacije, ki so bili iz zakona enostavno izpuščeni. Ustavno sodišče je marca 1998 razveljavilo nekatere člene Zakona o visokem šolstvu iz 1. 1992. Zato so trije koalicijski poslanci vložili pred- log sprememb zakona. Postopek je bil končan v novembru. S šestimi dopolnili, ki sem jih sicer neuspešno predlagala, sem želela vnesti opredelitev o avtonomiji univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, predvsem pa preglednost nad financiranjem visokošolskih zavodov. Nedavno smo sprejemali Zakon o spodbujanju tehnološkega razvoja, za katerega se na posameznih ministrstvih in pri Slovenski razvojni družbi (po ukinitvi tehnološko-razvojnega sklada) zbirajo sredstva. Teh naj bi bilo v prihodnjerrMetu cca 3 milijarde SIT. Že ob obravnavi na Odboru za znanost in tehnologijo sem vztrajala«na večji transparentnosti porabe sredstev, o nadzoru nad porabo in t.i "cost and benefit", o tem torej, da mora biti vložek države opredmeten v novih produktih ali izboljšavah tehnoloških postopkov. Zahteva je bila, kljub mojim pripombam in pripombam poslancev v.seh strank, zavrnjena z utemeljitvijo, daje predlagatelj (vlada) zakon namenoma napisal bolj na splošno. Kaj naj rečem kot to, da se bo na ta način lažje manipuliralo s sredstvi, da ne bo pregleda ne nad tem, kateri projekti so bili podprti, po kakšnih kriterijih so bili izbrani, kdo je dobil sredstva države in kakšne rezultate bodo dala ta vlaganja. Nedavno smo sprejeli po hitrem postopku tudi Zakon o zdravniški službi. V drugi obravnavi je bilo vneseno določilo, po katerem naj bi zdravniki izdajali zdravila ne le v okviru nuđenja nujne pomoči na domu, temveč tudi tedaj, ko gre za večjo oddaljenost od lekarne. Po Zakonu o lekarniški dejavnosti je ta pristojnost izključno v rokah lekarniške službe in če ne bi bili sprejeti moji dopolnili zakona, bi spet sprejeli zakon, ki bi imel epilog na na Ustavnem sodišču. Med pomembnejšimi zakoni, ki so bili sprejeti na zadnji seji DZ, ki še poteka, je bil tudi Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih. Pri tem zakonu nisem sodelovala z dopolnili, ker sem po svoji strokovni plati sodelovala s pripravljale! zakona še preden je bil ta poslan v obravnavo v parlament. V obravnavi sta bili izpostavljeni dve pomembni zadevi. Prva je ta, da Urad za zdravila, ki izdaja dovoljenja za promet z zdravili v državi in ima nadzor nad njimi, nadzoruje tudi zdravila za zdravljenje živali. To je še posebno pomembno ob aferi zaradi neurejenosti razmer na področju veterinarskega nadzora nad živili (nadzor nad rdečim mesom in mlekom). Drug problem pa je zahteva EU in zaščita naše farmacevtske industrije. Oba smo uspeli zadovoljivo rešiti v korist države. Inventura ne bi bila popolna, če ne bi omenila pokojninskega zakona. O njem sem že pisala v Našem časopisu. Z zakonom, ki bo vsak čas sprejet (ali pa že je), ni nihče zadovoljen. Ni to kar bi želeli in za kar smo se zavzemali. Je kratkega daha, ne bo rešil problema negativne demografske slike države in cinizem posebne vrste je bil, koje minister mag. Rop ob obravnavi amandmaja SKD, s katerim smo želeli doseči olajšave pri plačilu prispevkov za pokojninsko blagajno za družine z otroki, izjavil, da je ta amandma asocialen, da družinam škoduje, kajti mladi morajo poskrbeti najprej za kariero, za to da dobijo dobro službo in pridobijo stanovanje. Z otroci pa so nekonkurenčna delovna sila. Njegove izjave mečejo čudno luč na njega in družinsko politiko ministrstva, ki ga vodi. Zaposleni z otroki plačujejo v pokojninsko blagajno prav toliko, kot tisti brez njih. Družine z otroki vlagajo svoja sredstva v otroke, ki pomenijo obstoj slovenskega naroda. Otroci pomenijo bodoče zaposlene, ki bodo plačevali prispevke za sedanjo zaposleno generacijo, ta pa plačuje za sedanje upokojence. To je t.i. medgeneracijska pogodba. Družine brez otrok vlagajo sredstva v lastno dobro počutje, se lahko glede na razpoložljiva sredstva rentno zavarujejo za starost, kar družinam z otroki pogosto ni mogoče. Družine z otroci so bogastvo naroda in otroci največje bogastvo nasploh. Hamlet je rekel približno takole: "Še tako dobra novica ne gre skozi kosmata ušesa". V adventnem času se pripravljamo na božič in praznovanje Novega leta. Letos bo to nekaj posebnga, saj nas le še nekaj dni loči od leta 2000. Vsem bralcem Našega časopisa želim blagoslovljene božične in novoletne praznike. Dr. Helena Hren Vencelj, poslanka SKD 90 LET ŠOLSTVA NA DRENOVEM GRIČU Na prireditvi veliko krajanov Čudovito je biti preprosto človek in preprosto živeti. Zazreti se v nebo in videti sonce, opazovati cvetje, zvezde ponoči in sanjati. Čudovito je gledali otroke, se igrati in se smejali z njimi. Delati, kar te veseli, uživati v sadovih dela in biti zadovoljen. Če je tako, tedaj postane življenje praznik. Praznik, in to velik, častitljiv praznik smo 29. oktobra 1999 počastili na Drenovem Griču. Prvega aprila letos je namreč poteklo 90 let, odkar se je takratna šolska oblast odločila, da bo za učence Drenovega Griča in Lesnega Brda organizirala pouk v domačem kraju. Do takrat so učenci le dvakrat na teden peš, obiskovali pouk na Vrhniki, čemur je bil primeren tudi uspeh. Kilometri poti do uspeha pa se začenjajo s prvimi koraki. In prvi koraki učenosti so se začeli v eni sami sobi, v zasebni hiši Štefana Petkovška na Drenovem Griču, št. 1 (poleg gostilne). Leta 1912 je bila zgrajena nova ljudska šola ob glavni cesti in od takrat pa do leta 1991 je Dvorana gasilskega doma na Drenovem griču je bila premajhna za vse krajane, sedanje in nekdanje učitelje ter druge goste. Plesna skupina POGLEJ ME je predstavila del svojega plesnega znanja. Nastopili so tudi mladi recitatorji. Za konec predstavitve učencev sedanje domače podružnične šole je zapel še pevski zbor. j Vsem prisotnim v dvorani so se predstavile tudi učiteljice, ki sedaj skrbijo za znanje na dislocirani enoti Drenov Grič, Osnovne šole Log-Dragomer, prva z desne je tudi vodja enote Katarina Lenarčič. mladi rod nabiral učenost v omenjeni šoli. Prva učiteljska moč na Drenovem Griču je bila ga. Julijana Kobal, ki je tod poučevala 13 let. Sedem let je "drenovško" mladino poučeval in vzgajal učitelj Janko Škufca, ki je bil tudi vešč sadjar in je uredil šolski sadovnjak. Njegovo učiteljsko ter sadjarsko delo je po odhodu prevzel in nadaljeval g. Anton Turk- ki je na Drenovem Griču služboval fl let. Sočasno z njim sta poučevali tudi učiteljica Marija Ban-delj (5 let) in ga. Silva Švarc 11 let. Za učiteljem Turkom je na Drenov Grič prišla učiteljica Franja Weber, ki je v kraju poučevala 10 let. Pred vojno in med njo je na šoli 4 leta poučeval učitelj Franc Belin. Leta 1946 je na Drenov Grič prišel učitelj Ivan Lazar, kije na šoli poučeval kar 17 let. Po njegovi smrti je mesto učiteljice za 3 leta prevzela ga. Mateja Grom. Leta 1950 je svojo učiteljsko službo na Drenovem Griču pričela ga. Doroteja Koren. Mesto učiteljice, vodje in oskrbnice je opravljala celih 23 let. Za njo so na Drenovem Griču dalj časa službovale še ga. Elica Brelih (8 let), ga. Marija Zajec (4 leta), ga. Olga Gašperšič (4 leta), ga Jožica Grdadolnik (6 let) in ga. Meta Petrač (16 let). Sedaj na tej podružnici že 14. leto uči učiteljica Katarina Lenarčič in 5.leto učiteljica Bernarda Novak. Med vsemi omenjenimi je na Drenovem Griču učilo še veliko učiteljic in učiteljev, ki so poučevali krajši čas. Vsi so omenjeni v brošuri, ki je bila izdana ob tej priložnosti. Na Drenovem Griču je šolo vseskozi obiskovalo več kot 50 učencev. "Rekordno število" učencev je bilo med vojno (leta 1943), ko so pouk obiskovali kar 103 uka željni otroci. Od leta 1992 ima šola svoje prostore v prizidku gasilskega doma. Danes obiskuje pouk na Drenovem Griču 59 učencev. Naši učenci so kar se da dejavni na vseh področjih. Kljub prostorski stiski,-ki nas je zadnja štiri leta prisilila tudi v dvoizmenski pouk, je na šoli vsako leto organiziranih od 5 do 8 interesnih dejavnosti, ki so dobro obiskane. Leta 1993 je na šoli zaživel Lega Dacta krožek. Učenci so pokazali zelo veliko nadarjenosti in iznajdljivosti pri konstruiranju. V šolskem letu 1994/95 smo gostili izbrane učitelje 15 slovenskih šol, gosta iz Češke in svetovalce iz Zavoda za šolstvo, ki so si z zanimanjem ogledali integrirano dopoldne z uporabo Lego sestavljanke pri pouku. Istega leta smo se z omenjenim načinom pouka predstavili tudi na Gospodarskem razstavišču. Ob predstavitvi takšnega dela zbranim gostom iz Slovenije in tujine je mentorica prejela Mednarodni certifikat za inštruktorje Lega Dacta, ki ga podeljuje razvojni inštitut iz Billunda na Danskem. Naslednje leto smo način dela s sestavljanko pri pouku predstavili v Epicentru V Ljubljani. Od leta 1993 so se naši učenci redno udeleževali regijskih tekmovanj mladih tehnikov in vedno posegali po najvišjih uvrstitvah, kar jim je omogočilo vsakoletno udeležbo na državnih tekmovanjih mladih tehnikov. Tudi v državnem merilu smo bili izredno uspešni; leta 1994 sta naša učenca Luka Cjuha in Žiga Rus dosegla 3. oz. 8. mesto, leta 1995 je bil Miha Zajec peti. Največji uspeh sta za našo šolo dosegla leta 1996 Miha Zajec, kije bil 2. in Gašper Kavčič, kije bil 3. v državi. Leta 1997 je Jernej Gostiša zasedel 4. mesto, leta 1998 sta si Miha Grebene in Miha Koprivec delila 8. mesto, lani pa je bil Miha Koprivec 9. izmed osemnajstih tekmovalcev iz vse Slovenije. V šolskem letu 1995/96 je na šoli začel delovati pevski zbor, ki ga vodi učiteljica Bernarda Novak. Vsako leto v njem poje več mladih glasov, ki dajejo zboru pravo podobo. V veliko pomoč jim je tudi Uroš Petrač, ki jih ob večjih nastopih (Božični koncert. Pomladna prireditev) spremlja na klaviature. Nekateri naši učenci že drugo leto vneto trenirajo karate in so se v poletnih dneh izredno dobro izkazali na turnirju na Vrhniki. Poleg omenjenih dejavnosti so naši učenci zelo pridni bralci, dosegajo dobre rezultate na matematičnih šolskih tekmovanjih in tudi v športnih disciplinah imamo kar nekaj izstopajočih posameznikov. Dvorana gasilskega doma na Drenovem Griču seje 29. oktobra 1999, na večer, kije imel že pridih bližajočih se praznikov, napolnila do zadnjega kotička. Vse navzoče smo skušali popeljati skozi pomembnih 90 let učenosti v kraju. Posebno so se za to priložnost pripravili učenci in s skrbno pripravljenim, pestrim in z razgibanim programom dokazali, da je šola eno samo življenje. Plesalci so se predstavili z dvema plesoma, ki soju natrenirali v plesni šoli Poglej me, ki pri nas deluje že drugo leto. Nastopil je šolski pevski zbor, kije navdušil z ubranim petjem. Nastop so popestrili tudi mnogi učenci, ki so brez treme deklamirali in dramatizirali. Letos deluje na šoli tudi glasbena delavnica (klaviature, kitara). Lina in Miha iz 2. razreda obiskujeta glasbeno šolo na Vrhniki in sta na odru pokazala, kaj sta se tam naučila. Nastop so sklenili tretješolci z Učilno zidano, ki sojo zapeli doživeto kot pravi zbor. Po prireditvi smo se s simboličnimi darilci spomnili in se za nekdanje pedagoško delo ter za obisk zahvalili učiteljem, ki so pred leti poučevali na Drenovem Griču. Prireditev je sklenil g. Franc Jelov-šek, predsednik KS, ki je šoli ob jubileju podaril izredno lepo, praktično in v današnjem času nepogrešljivo darilo: nov računalnik z vso možno opre- Čisto ob koncu pa je predsednik KS Drenov Grič-Lesno Brdo Franc Jelovšek vodji enote Katarini Lenarčič izročil nov računalnik, ki so ga kupili nekateri obrtniki in podjetniki iz samega kraja. mo in mizo. Zbrane smo nato povabili v šolske prostore, kjer smo pripravili priložnostno razstavo. Eno učilnico smo opremili v starem stilu (stare mize in stoli, stara spričevala in dokumenti, učbeniki in zvezki izpred 50 in več let, šolske kronike, stara učila, fotografije, itn). Drugo učilnico smo poimenovali "učilnica današnjih dni". V njej je bilo na ogled vse, kar pri pouku od 1. do 4. razreda uporabljamo danes. Poleg tega so bili razstavljeni najrazličnejši izdelki naših učencev. Za vse obiskovalce smo pripravili tudi nekaj prigrizka in vsak je dobil za spomin brošuro, ki smo jo izdali ob tej slovesnosti. Kogar zanima kaj več o kraju nekoč in danes, o zgodovini šolstva, o nekdanjih učiteljih in o šoli danes, lahko dobi brošuro brezplačno na šoli Drenov Grič, vse podatke iz brošure pa najdete tudi na Internetu na naslovu: http://www2.stnrd.di/-osljlog 1 s/drgric/. Da je vse potekalo, kot smo si zamislili, je bilo potrebnega veliko dela. Pri tem so nam mnogi priskočili na pomoč in ob tej priložnosti bi se v imenu šole rada zahvalila: gospe Stanki Koprivec za okrasitev dvorane s cvetjem, g. Janku Koprivcu za pripravo sedežev, naši likovnici Dragi za napis ob jubileju, delavcem šolske kuhinje, ki so skrbno pripravili pogostitev, dekletom Tanji, Mateji, Urši, Bojani in Ireni za pomoč pri postrežbi gostov, Tjaši Berakovič za povezovanje programa, Urošu za spremljanje pevskega zborč-ka, vsem krajanom, ki so prispevali material za razstavo, vsem, ki so nas idejno vzpodbujali pri pripravi jubileja, OŠ Bevke za posojo stare opreme in gospe Petkovškovi za slavnostni govor. Zahvala velja tudi Pekarnam Vrhnika, Pečjak in Klasek, Pomurki, Gostilni in mesariji Kavčič, g. Franciju Maroltu z Drenovega Griča in Mlekarni Celea za sponzoriranje pogostitve. Posebej pa bi se v imenu vseh učiteljic in učencev rada zahvalila donatorjem. ki so prisluhnili pobudniku, g. Jelov-šku, in prispevali za nakup računalnika za našo podružnico. Donatorji so bili: KS Drenov Grič-Lesno Brdo, Av-toličarstvo Oblak (Jakob Oblak). Av-totrade, d.o.o. (Jelko Baje), Blago Mix, d.o.o. (Jani Jazbec), Citroen servis Merlak (Toni Merlak), DG 69, d.o.o. (Franci Marolt), Frizerski salon Sara (Jožica Rauter), Gostilna in mesarija Kavčič (Marjan Kavčič), JFM Elektronik (Franc jelovšek), Kovino-strugarstvo Koprivec (Marko Koprivec ml.), Micrat, d.o.o. (Tanja Kogoj), Mirel, d.o.o. (Marjan Japelj), Mizarstvo Jamnik (Janez Jamnik), Modni dežnik, d.o.o. (Slavko Puzigača), Pe-rutninarstvo [stenic (Drago Hodnik). Pnev Car. d.o.o. (Jani Japelj), Pogrebne storitve Vrhovec (Anton Vrhovec), Prevozi, gradbena mehanizacija Jesenko (Roman Jesenko) in Pridelava borovnic Kržič (Mitja Kržič). Hvala tudi Fotokopirnici Podobnik za vse usluge. Slavnostni nagovor je imela upokojena učiteljica in krajanka Drenovega Griča - Lesnega Brda Marija Petkovšek, kije med drugim povedala: "Naši dedje in babice bi nam znali ali vedeli povedati, da so hodili dvakrat na teden, torek in petek, ali le ob nedeljah k pouku na Vrhniko iz oddaljenih vasi. Pouk je bil celodneven in teh otrok je bilo okrog 200 od vseh šoloobveznih 743. Šolski prostor na Vrhniki v stari šoli ob cerkvi je postajal pretesen. Takratni šolski svet je predlagal izločitev vasi: Velika in Mala Ligojna, Drenov Grič, Lesno Brdo, Sap, Sinja Gorica in Blatna Brezovica. Za te naj bi določili nov šolski okoliš. Sestanek je bil 24. marca 1898 v občinski pisarni. Za navedene vasi naj bi sezidali nove šolske stavbe, in sicer za Blatno Brezovico in Sinjo Gorico ena šola, ki naj bi stala nekako na sredi med vasema. Drugo šolo bi sezidali za vasi: obe Ligojni, Drenov Grič, Lesno Brdo in Sap. Stala naj bi med Frtico in Sapom. Sprejetje bil tudi predlog, naj bi sezidali novo šolsko poslopje na Vrhniki v bližini gostilne Mantova. Vendar so ostale bližnje vasi vključene v vrhniški šolski okoliš vse do leta 1900 oziroma do leta 1909, ko so dobile svoje samostojne šole in šolske stavbe". Svoj nagovor je sklenila z besedami: "Devet desetletij je sicer dolga doba. V tem času je šolska stavba ob magistralni cesti in v sedanjih šolskih prostorih sprejela na stotine mladih bitij, ki jim je učiteljstvo bistrilo duha, jim pripravljalo pot v življenje, jim krepilo vero vase ter jih usposobilo za delo v družbi. Iz šolskih učilnic se vije nevidna nit, ki povezuje krajane med seboj, saj šolske klopi združujejo mladino v medsebojnem prijateljstvu. Tudi današnja šola mora biti prostor, kjer potekata vzgoja in izobraževanje. Izobraževanju razuma mora nevsiljivo slediti tudi vzgoja duha in srca." Malo nostalgije ob pogledu nu stare klopi, stole, črnilnike, učbenika..., ki so bili razstavljeni v eni izmed učilnic v gasilskem domu. Še enkrat vsem hvala za vso pomoč. Mnogi učenci Drenovega Griča in Lesnega Brda so že, mnogi pa še bodo izkoristili pridobljeno znanje in uspeli v življenju. Morda ne moremo vsi doseči pomembnih odkritij in ustvariti nesmrtnih umetnin. Lahko pa dosežemo čudovite reči - s prijazno besedo, s prijateljskim nasmehom, z mehko roko na kuštravi glavi. Kdor spodbuja druge, uresničuje sebe v najlepših namenih, ki jih lahko doseže življenje. In... ko preštejemo dneve, ko povežemo misli in vprašamo srce .... vidimo jutrišnji dan v nove ideje stkan. Zapisala: Katarina Lenarčič, vodja enote Drenov Grič Foto: Simon Seljak Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99) je župan Občine Vrhnika, dne 7.12.1999 sprejel SKLEP o začasnem financiranju javne porabe Občine Vrhnika v prvem tromesečju leta 2000 1. člen Do sprejetja Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2000 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca 2000, financirale naloge s področja javne porabe na podlagi Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 1999. 2. člen Razporeditev vseh odhodkov iz prejšnjega člena tega sklepa ne sme presegati trikratne višine sredstev, predvidenih za mesec december 1999, povečanih za odstotek usklajevanja z rastjo cen v tem obdobju'in ob upoštevanju likvidnostnega položaja občine. 3. člen Začasno financiranje se izvaja na podlagi splošnih določb Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2000. 4. člen Župan Občine Vrhnika je pooblaščen, da v primeru neenakomernega priliva prihodkov začasno zmanjša porabo sredstev po posameznih namenih. 5. člen Prihodki in odhodki, realizirani in razporejeni po tem odloku, so sestavni del odloka o proračunu za leto 2000. 6. člen Ta sklep začne veljati dan po objavi v uradnem glasilu, uporablja pa se od 1. januarja 2000 dalje. Številka: 12/140100-0002/99 ŽUPAN Datum: 7/12-1999 Vinko TOMŠIČ kr. 90-letnica šolstva na Drenovem Griču V petek, 29. 10. 1999, je v dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču potekala slavnostna 90. obletnica šolstva na Drenovem Griču. Na začetku je bilo nekaj slavnostnih govorov. Nato je svoje dvomesečno znanje pokazala plesna šola Poglej me. Zaplesali so nam na pesem Tik-tik-ta, za nameček pa še angleški valček. Gledalci so bili navdušeni. Temu je sledil pevski zbor. Zadaj v garderobi pa je bilo vroče in zatohlo kot v peklu. Nekaterim je postalo vroče samo ob misli, kako stojijo na odru in recitirajo ali kaj drugega. Tudi sam sem bil med njimi. Nastopajoči so poželi velik aplavz. Mi pa smo slišali samo nekje od daleč odmevajoče aplavze. Na vrsti smo bili četrti razred. Najprej nekaj /recitiranih pesmi, potem pa še igrica. Potem je sledilo presenečenje. Gospod Franc Jelovšek, predsednik krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo je poskrbel, da smo dobili nov računalnik. Seveda so svoj delež prispevali mnogi obrtniki. Gospod predsednik jih je v govoru tudi naštel. Potem se je v dvorani gasilskega doma prireditev končala. Toda tu je bila še razstava starih šolskih potrebščin, kije potekala v četrtem razredu. Vzdušje je bilo veselo in tako smo se odpravili v drugi razred. V tej učilnici so bile "današnje" knjige in potrebščine ter ra/ni izdelki, ki smo jih izdelali učenci. Razstavljeni so bili tudi izdelki i/ lego kock. Potem smo se odpravili v učilnico prvega razreda. Tam je bilo poskrbljeno za pijačo in jedačo. Mislim, daje bila to ena najboljših prireditev, kar sem jih kdaj videl. ... ......, . ^ Damjan Mihec, 4. d, OS Drenov Gric ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV VRHNIKA PRAZNOVALO 40 LET DELOVANJA Na slovesnosti podelili številna priznanja V maju leta 1959, to je pred 40 lel.i, je bilo uradno ustanovljeno vrlhniško Združenje šoferjev in av-toirnehanikov (ZŠAM). Nekaj članov1 je delovalo že prej, in to sedem let,le da so bili včlanjeni v ZŠAM Ljubljana. Prav častitljivo 40-letnico delovanja pa so člani združenja praznovali v petek, 26.11.1999, v Gostišču Močilnik. Zbralo seje okoli I 50 članov in drugih gostov, pre dvsem predstavnikov sosednjih združenj. Vabilu sta se odzvala tudi predsednik Stane Žirovnik in sekretar Stanko Inkrat z Zveze združenj Slovenije ter župan Vrh-niike Vinko Tomšič. Uradna slovesnost se je pričela z zborom vseh uniformiranih čla-nov, vseh praporov in igranjem slovenske himne. Zbrane je pozdravil predsednik ZŠAM Vrhnika Karol Jurjevčič ter predstavil delo in aktivnost združenja v dobi 40-letnega delovanja (krajšo pred-sttavitev vam predstavljamo posebej). Slavnostnemu govorniku sta s« nato pridružila še vrhniški žu-p;Sin Vinko Tomšič in sekretar Zvezi;: združenj Slovenije Stanko Inkret, ki sta vse navzoče pozdravila; ter čestitala članom vrhniškega združenja ob visoki 40-letnici de-Icivanja. Župan je še posebno poti valil aktivnost članov ob letošnjem pričetku šolskega leta, saj so štirinajst dni varovali šolske poti. Sekretar je ob nagovoru omenil, dftje vrhniška ZSAM lahko za v;?gled vsem združenjem v Sloveti [ji, in sicer tako po organizacijski kot aktivni strani. Nato je predsed-niik Zveze združenj Slovenije, Stanki Žerovnik, vrhniški ZŠAM podelil posebno priznanje Zveze Posebna priznanja za dolgoletno aktivno in mesebično delo so pirejeli: Ffttnc Malneršič Marjan Markelj Slovesnost ob 40-letnici delovanja ZŠAM Vrhnika se je pričela z zborom uniformiranih članov in praporov. Nekaj poudarkov iz nagovora predsednika ZŠAM Vrhnika Karola Jurjevčiča ob 40-letnici: "Zametki ZŠAM Vrhnika segajo v leto 1952. Sicer včlanjeni v ZŠAM Ljubljana so Franc Malneršič, Janez Krvina, Pavel Lazar in Franc Petrovčič pod vodstvom Marjana Marklja delovali na Vrhniki 7 let, vse do uradne ustanovitve ZŠAM Vrhnika maja leta 1959. Ob ustanovitvi je združenje štelo 68 članov, katerih seznam je bil priložen zapisniku ustanovne seje. Kdo vse so bili predsedniki v zgodovini obstoja: od 1959 do 1960: Rudolf Malavašič od 1960 do 1964: Janez Krvina od 1964 do 1968: Cveto Mole od 1968 do 1975: sta si izmenoma predajala funkcijo predsednika in tajnika Franc Malneršič Franc in Anton Voljč od 1976 do 1981: Stane Japelj od 1981 do 1991: Jože Voljč od 1991 do 1999: Srečo Krašovec od 1999 dalje Karol Jurjevčič Tajniki pa so bili: Marjan Markeljjvan Mole, Avgust Žakelj, Stane Japelj, Štefan Jerebic. Andrej Gutnik, Slavko Jereb, Ivan Šraj in od letos naprej Tomaž Tomšič. Zanimivo je, kolikor nam je znano, da sta bila v zgodovini združenja le dva blagajnika: od ustanovitve leta 1959 do leta 1985 Tone Gutnik in od leta 1985 naprej Jože Stanonik. V naših vrstah je sedaj 31 uniformiranih članov, ki jih vodi poveljnik Jože Mesec. Ko smo ravno pri številkah, naj omenim, da je v združenje včlanjenih 156 članov. Pomembnejši dogodek za združenje seje zgodil leta 1965, koje bil razvit prapor, ki pa ga kljub spremembi državnega simbola in razvitju novega, leta 1992, skrbno hranimo v naši pisarni. Združenje oz. njegove članice in člani delujemo v glavnem na področju varnosti, vzgoje in preventive v cestnem prometu. Tako sodelujemo pri varovanju raznih prireditev, ki potekajo na cestah. Sodelujemo z občinskim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer s svojimi predlogi in delom skušamo prispevati k boljši cestno-prometni ureditvi v občini Vrhnika. V osnovni šoli je že nekaj let dobrodošla naša pomoč pri organizaciji tekmovanja z naslovom Kaj veš o prometu ter pri opravljanju kolesarskih izpitov. Do nedavnega smo organizirali vsakoletne preventivne tehnične preglede za motorna vozila, kjer smo pregledovali vozila in lastnike oz. voznike opozarjali na tehnične okvare na vozilih ter tako marsikomu privarčevali neprijetna srečanja s policisti. Gotovo pa je bila najbolj priljubljena in obiskana naša prireditev Turistični avtorally. Tako smo lani organizirali 20. turistični avtorallv po vrsti. Namesto turističnega avtorallyja pa smo letos priredili rally veteranov oz. oldtajmerjev, za katerega lahko rečemo, da je odlično uspel. Pritegnil je veliko udeležencev pa tudi gledalcev. Verjetno je vsem znano, da je naše združenje vključeno v krovno organizacijo Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Trudimo se po vseh močeh, da bi bili v tej zvezi čimbolj dejavni. Da pa naša zagnanost in volja za delo nimata meja in ovir, potrjuje dejstvo, da smo se leta 1982 združili v Notranjsko regijo, katere člani, poleg naše, so še naslednje organizacije: ZŠAM Postojna, ZŠAM Cerknica in ZŠAM Logatec. Posebno ponosni smo lahko, da smo eno redkih združenj, ki ima svoje prostore. Leta 1990 smo si z lastnimi sredstvi in izključno prostovoljnim delom uredili pisarno v Domu krajevne skupnosti na Tržaški cesti na Vrhniki, v kateri se sestanemo vsaj dvakrat na mesec. Najbolj odmevna akcija, v kateri smo letos sodelovali, pa je bilo varovanje otrok ob začetku šolskega leta. V njej je sodelovalo 11 uniformiranih članov, ki so opravili 312 ur, Veliko občanov je opazilo naše uniformirane člane, ki so na račun videza, resnega ter strokovnega pristopa izrekli številne pohvale. Nazadnje pa se moramo zahvalili občini, številnim sponzorjem iz podjetij, samostojnim podjetnikom ter posameznikom, ki so nam vsa ta leta nudili vse vrste pomoči, od finančne do materialne." O delu združenja je vsem zbranim spregovoril Karol Jurjevčič. Predsednik ZZŠAM Slovenije Stane Žerovnik izroča posebno priznanj)! predsedniku ZŠAM Vrhnika Karolu Jurjevčiču. ZŠAM Slovenije ob visokem 40-letnem jubileju. Po slovesnih in pozdravnih nagovorih so bila podeljena odlikovanja in priznanja najbolj aktivnim ter dolgoletnim članom združenja, pač vsem, ki so priznanja zaslužili. Pisna priznanja so prejeli: Alojz Banič, Darinka Božič, Anton Furlan, Justina Golja, Maja Jelen, Nace Jerina, Herman Kos, Štefka Kos, Miro Mivšek, Janez Molk, Jelko Orel, Pavla Petavs, Andrej Pišek, Ivan Rupnik, Milena Stanovnik in Jana Šurca. Značko s srebrnim vencem: Franjo Čretnik, Franci Drašler, Anton Gutnik, Stanislav Kogov-šek, Kristina Turk in Marija Žemljic. Značko z zlatim vencem: Anton Jerina, Helena Kondardi in Kari Kozel. Plaketo s srebrnim vencem: Herman Janež, Jože Lenarčič, Janko Marinčič, Ivan Mole, Alojz Petkovšek, Vinko Podobnik in Andrej Zaje. Plaketo z zlatim vencem: Drago Arsič, Andrej Bizjak, Marjan Cafuta, Anton Gostiša, Marjan Hrmčič, Janez Jereb, Karol Jurjevčič, Jože Mesec, Marina Šraj, Frančišek Šurca, Tomaž Tomšič in Ignac Žemljic. Častni član je postal Jože Stanonik. Častni uniformirani člaiti pa: Janez Dobrovoljc, Andrej Gutnik, Srečko Krašovec, Ivan Šraj in Bernard Železnik. Posebno priznanje kot najvišje v delu ZŠAM pa so prejeli: Franc Malneršič, Marjan Markelj in Jože Voljč. Š podelitvijo priznanj in odlikovanj se je končala uradna slovesnost ob 40-letnici ZŠAM Vrhnika. Naj še omenim, daje za kulturni program poskrbel ženski pevski zbor CONCINITE z Vrhnike, program pa je povezoval kar tajnik združenja Tomaž Tomšič. Neuradni del pa je potekal z večerjo in pravim šofersko- avtomehaničnim plesom. s.S. Podjetje AVTO TRADE še v gostinske vode V začetku meseca decembra je podjetje AVTO TRADE odprlo svoj nov gostinski lokal, ki so ga poimenovali "Gostišče Baje". Gostišče Baje ni nek nov gostinski objekt, ampak je to bivše gostišče VICTORIA v Sinji Gorici, ki je dobilo novega lastnika, novo ime in predvsem novo vodstvo. Kot vemo ima podjetje AVTO TRADE svoje poslovne in servisne prostore v Sinji Gorici ravno zraven tega, sedaj že njihovega gostišča Baje. Podjetje se ukvarja s prodajo novih in starih avtomobilov, prodajo rezervnih delov in servisiranje ter popravila avtomobilov, predvsem znamke znanega FIAT. Z nakupom sosednjega zemljišča, kjer je bilo gostišče Vic-toria, so pridobili svoj lokal in ga preimenovali v Gostišče Baje. Tako se bodo v krogu družine in družinskega podjetja sedaj še ukvarjali z gostinstvom, ki jim bo tako omogočilo neko novo ime in možnost nadaljnega razvoja in us- Jo.i':e Voljč Vljudno vabljeni na koncert SLOVENSKI BOŽIČ in BOŽIČNE PESMI mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Pavla z orkestrom v torek, 28.12.1999 ob 19.00 uri v Župnijski cerkvi na Vrhniki. Novoletni koncert Svet je zajela vročica skoka v tretje tisočletje ' in nostalgija ob slovesu od sveta, ko so še dehtele rože in dame, zvončki/ali kraguljčki na saneh in zveneli valčki na razkošnih balih v siju sveč Pridite in ponesli vas bomo v ta svet na krilih glasbe Straussa, z najlepšimi arijami iz oper, napolitansklmi kanconami in drugimi znanimi melodijami. Vabita vas KOMORNI ORKESTER VRHNIKA, Mešani pevski zbor MAVRICA z gosti MePZ SVOBODA iz Šoštanja, da bo pesem mogočno zazvenela iz stotih grl. Solist bo naš znani tenorist Marjan ZGONC. Dirigent: MARKO FABIANI Videli in slišali nas boste lahko: v Borovnici v Osnovni šoli dr.Ivana Korošca - v TOREK, 21.12.1999 ob 20,00 uri v Ljubljani v Slovenski filharmoniji - v SREDO, 08.01.2000 ob 19,30 uri na Vrhniki v Cankarjevem domu - v SOBOTO, 08.01.2000 ob 17,00 in 20,00 uri v Velenju v Glasbeni šoli - v NEDELJO, 16.01.2000 ob 18,00 uri Predprodaia vstopnic bo po 25. 12.: Agencija PAV, teb 755-375 Agencija COM-TAR, teb 755-828 - Vrhnika teb- 741-642 - Logatec peha. Na otvoritvi je bilo kar precej gostov, poslovnih partnerjev, prijateljev in zaposlenih v podjetju AVTO TRADE. Za razpoloženje sta poskrbela pevca Andreja Camernik in Ivan Hudnik. Vzpodbudne besede otvoritve pa je spregovoril tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič. V samem gostišču Baje pa vam -bodo ponudili raznovrstno gostinsko ponudbo, svečane večerje in možnost sprejema za zaključene družbe do 75 ljudi. Zanimiva je tudi ponudba prenočišč za poslovne partnerje in goste vrhniških podjetij. S.S. Oktet Raskovec vabi na BOŽIČNI KONCERT v sodelovanju z ženskim pevskim zborom KD Tabor iz Logatca v četrtek 6.1.2000, ob 19.30 uri v cerkvi Sv. Lenarta na Vrhniki. Okrasna drevesa Prišel je čas praznikov in s tem tudi čas postavljanja novoletnih okrasnih dreves. Večina jih bo kupila pri prodajalcu, lastniki gozdov pa jih bodo lahko odsekali tudi v svojem gozdu. Za vse pa velja, da morajo imeti vsa okrasna drevesa nalepko, iz katere sta razvidna izvorno gozdnogospodarsko območje in leto poseka. Lastniki gozdov dobijo nalepke za označitev dreves pri svojem revirnem gozdarju. Letos je cena nalepke 50 SIT za kos. Ob tem jim bo revirni gozdar izdal tudi ustrezno dovoljenje za pridobivanje okrasnega drevja v gozdu. Hkrati jim bo tudi svetoval, kako morajo ravnati v gozdu, da s pridobivanjem okrasnih dreves ne bodo škodovali nadaljnjemu razvoju gozda. Janko Vidmar Zavod za gozdove Slovenije Prisega v vrhniški vojašnici V vojašnici Vrhnika na Stari Vrhniki je v petek, 26. novembra, prisegla 5. generacija vojakov enovitega usposabljanja. Čeprav je bilo mrzlo in megleno vreme, je v vojašnico prišlo okoli 1500 ljudi, ki so se udeležili svečane prisege svojih sinov, bratov, prijateljev in fantov. Slavnostni nagovor je pripravil kapetan bojne ladje Renato Petrič. Po podpisu prisege so mladi vojaki svoje starše in druge popeljali na ogled bivalnih in učnih prostorov, nato pa skupaj odšli na prvi prost vikend. V tej generaciji vojakov je tudi precej fantov iz občine Vrhnika, ki bodo 6 mesecev služili vojaški rok v domačem okolju. S.S. Najmlajši otroci iz domačega vrtca so prisrčno razvedrili vse prisotne. GASILSKA ZVEZA VRHNIKA Pevski zbor učencev iz enote Bevke je zapel nekaj narodnih pesmi. 6. srečanje gasilcev veteranov, veterank in žensk gasilk Prostovoljno gasilsko društvo Bevke je bilo gostitelj že 6. tradicionalnega Srečanja gasilcev veteranov in veterank ter gasilk prostovoljnih gasilskih društev, ki se združujejo v Gasilsko zvezo Vrhnika. Srečanje je bilo v soboto, 20. novembra, v Kulturnem domu Bevke, udeležilo pa se ga je okoli 120 povabljenih gostov. Zbrane je pozdravil gostitelj srečanja predsednik PGD Bevke Vinko Keršmanc, ki je samo prireditev tudi vodil. Za začetek so nastopili najmlajši bevški otroci, ki obiskujejo novo enoto vrtca v Bev-kah. S koračnico NAŠA ČETICA KORAKA so simbolično prikazali gasilcem veteranom, da bodo kmalu šli po njihovi gasilski poti in da se za gasilski podmladek ni treba bati. Nato so nastopili učenci Osnovne šole, Enota Bevke, ki so v pesmi in plesu razvedrili vse pri- sotne ter pokazali del svojega kulturnega delovanja v šoli. Nekoliko starejša dekleta so prikazala plesno točko, ki so sejo naučile v plesni šoli BOLERO, ki uspešno deluje v okviru Krajevne skupnosti Bevke. Po prikazanem kulturnem programu je vse navzoče nagovoril starosta bevških gasilcev Jože Lenarčič, kije poudaril pomen srečanja veteranov predvsem v pomenu, da se za neko minulo delo na take Ivan Turk izroča darilo 80-letniku Karlu Mušiču. Del veteranov je z zanimanjem spremljal zanimiv kulturen program. ljudi ne pozabi, saj so ogromno naredili pri organizaciji, aktivnostih in družabnem življenju gasilcev v Gasilski zvezi Vrhnika. Spregovorila sta tudi predsednik Ivan Turk in poveljnik Pavle Biz-jan, Gasilska zveza Vrhnika. Prav predsednik je poudaril, da bodo s takimi tradicionalnimi srečanji nadaljevali, saj so pomembna za delo v gasilskih društvih, da ne bi pozabili na veterane, veteranke in ženske gasilke, ki lahko s svojimi idejami in z izkušnjami veliko vplivajo na mlajše gasilce. Obenem se je zahvalil gostoljubnosti PGD Bevke, ki so srečanje resnično vzorno izpeljali. Poveljnik Pavle Bizjan je vsem predstavil aktivnosti gasilcev v tekočem letu ter veteranom in veterankam zaželel še veliko aktivnih gasilskih let. Na koncu slavnostnega programa so predstavniki GZ Vrhnika svojemu častnemu predsedniku Karlu Mušiču ob 80-letnici čestitali in mu izročili priložnostno darilo. Nato sta sledili zakuska in "živa" muzika, da so se tudi veterani, veteranke in članice gasilskih društev poveselili ter z mislimi že bili v novem tisočletju, ki se vse prehitro bliža. S. S. V dneh 2., 3. in 4. novembra 1999 je bil na Vrhniki vsakoletni nabor za fante iz občin Vrhnika in Borovnica. Na naboru so bili fantje, rojeni leta 1981 in starejši, ki tega doslej še niso opravili. Nabor je vodila Naborna komisija, ki so jo obiskali oba župana, občin Vrhnika in Borovnica, ter vodja uprave za obrambo Ljubljana Stanislav Kranjc. S.S. Vrhniška zveza za tehnično kulturo se je predstavila Komemoracija na Drči 1 novembra V začetku novembra so potekali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Dnevi tehnične kulture Slovenije. Na razstavnem prostoru so se predstavili številni klubi, društva, tehnične šole in razne ustanove, ki se ukvarjajo z napredkom, vzgojo in ljubiteljsko dejavnostjo na področju tehnične kulture, ki se v svetu in tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja. Širši slovenski javnosti seje tako nekako prvič predstavila tudi vrhniš- ka Zveza za tehnično kulturo. Klub letalcev Vrhnika je obenem prvič predstavil svojo ultra lahko letalo, ki je še v gradnji. Po besedah Janeza Oblaka naj bi prvič poletel že v letu 2000. Modelarji Osnovne šole Ivana Cankarja so predstavili svoje modele jadralnih letal, kijih izdelujejo pri krožku modelarjenja. Svoje modele "pravih" letal in lokomotiv je predstavil tudi ljubitelj in izdelovalec le-teh, Marjan Smrtnik. S.S. Ultra lahko letalo bo kmalu nared za prvi krstni polet, in to v letu 2000. Vrhniški razstavni prostor je bil kar precej obiskan. Ustaljena je navada, da se 1. novembra, na dan mrtvih ob 10.00 zbere ob grobnici na Drči veliko Vrhinčanov, ki obudijo spomin na vse padle in umrle v NOB. Tudi letos je bilo tako. Med njimi je bil tudi vrhniški župan, predstavniki političnih strank in drugih organizacij, ki spoštujejo padle in umrle za svobodo. Ob grobnici je naša vojska postavila častno stražo. V programu je sodelovala vrhniška godba, ki je slovesnost začela z žalostinko. Pevski zbor Conci-nite je zapel več pesmi, tudi partizanske; učenci Osnovne šole Ivana Cankarja pa so slovesnost obogatili s svojimi recitacijami. Delegacija Zveze borcev je na grobnico položila venec. Cvetje so položili tudi nekateri svojci in prijatelji ter prižgali sveče. Prisotne je nagovoril predstavnik Združenja borcev Vrhnika, ki je v uvodu povedal, koliko borcev in žrtev okupacije počiva v grobnici in nadaljeval: "Med njimi počiva tudi znani predvojni pesnik Ivan Rob, ki so ga Dan mrtvih ■ spomin na vse mrtve Ob dnevu mrtvih, 1. novembru, so potekale številne komemoracije, žalne slovesnosti in razni spominski dogodki na številnih grobovih širom Slovenije in tudi v tujini. Ob takem trenutku je vsakemu zastal korak, spomin pa se je utrnil na vse mrtve, tako za znane in neznane, ki so pokopani na pokopališčih, grobnicah, grobiščih, raznih obeležjih,... Na Vrhniki sta bili ta dan dve tradicionalni žalni slovesnosti. Prva je bila dopoldne pri grobnici na Drči, katere se je udeležilo res veliko Vrhničanov, ki so se pričeli vračati na to žalno slovesnost- Popoldne pa je bilo središče Vrhničanov prav vrhniško pokopališče, kjer je vrhniški dekan opravil molitev za vse mrtve na tem pokopališču. Res lepo vreme je privabilo na obe žalni slovesnosti številne občane Vrhnike in Vrhničane, ki živijo širom naše Slovenije. Slika prikazuje množico Vrhničanov na novem vrhniškem pokopališču, ki se neverjetno hitro širi, tako da je vsako leto ob tem dnevu vedno več ljudi. S.S. % Wm Poleg številnih vencev italijanskih partizanskih organizacij sta prva venca položili delegaciji države Slovenije Borut Pahor in generalna konzulka države Slovenije v Trstu ter borovniško-vrhniška delegacija. Borut Pahorje prisotne nagovoril v slovenskem in italijanskem jeziku z naslednjimi besedami: "Naša moralna dolžnost je, da vsako leto znova, v Gonarsu in drugod, naglas in s ponosom izrečemo globoko hvaležnost vsem, ki so nam s svojimi življenji darovali to srečo, da živimo v miru in svobodi. Ni treba odvečnih besed. Veliko ho že, če bomo našim otrokom pošteno posredovali to zgodovinsko izkušnjo. Da ne bomo, ne mi in ne oni, malomarno sprejemali svobode kot samoumevno, ker ni. In naši otroci si bodo bržkone patriotizem vzgojili drugače kot mi. Recimo temu: v evropskem duhu, strpnem in odprtem. Nacionalnem, toda ne nacionalističnem. Slovenski otroci kot italijanski ali danski ali portugalski. Otroci novega, svobodnega časa. Tudi zato smo, kot rečeno, veliki dolžniki tistim, ki so nam izborili svobodo. In smo seveda njihovi ponosni dediči. Slava jim. " ustrelili kot ujetnika pri Ligojni. Znane so njegove zadnje besede: Kdor umre za domovino je živel dovolj! Tudi naš pisatelj Grabeljšek počiva med njimi. Vsem njim je namenjen naš današnji spomin in častni poklon, ki ga letos, tako kot vsako leto, s spoštovanjem Borovniško-vrhniška delegacija položila venec na kostnici v GONARSU Kot vsako leto seje tudi letos 1. novembra borovniško-vrhniška delegacija udeležila žalne slovesnosti na pokopališču v Gonarsu, kjer je iz obeh občin pokopanih precej krajanov, ki so umrli v času koncentracijskega taborišča med II. svetovno vojno. Delegacijo sta vodila župan Borovnice Alojz Močnik in predsednik OO ZZB Vrhnika Franc Passetta. Na žalni slovesnosti je sodelovala an-hovska godba na pihala, žalni nagovor pa je pripravil Borut Pahor. Zbrane je pozdravil tudi novi župan Gonarsa Ivan Cig-nioli. Po polaganju vencev seje žalna slovesnost s povorko nadaljevala skozi mesto Gonars v središče mesta, do spomenika padlim prebivalcem iz Gonarsa v II. svetovni vojni. S.S. obujamo tu pod Kalinovim spomenikom partizana. Spodobi se, da obudimo spomin na vse Slovence, ki so umrli v boju za današnjo svobodo. Od leta 1848, ko smo si Slovenci prvič postavili cilj Združene Slovenije, vse do samostojnosti, je bila pot težka in je zahtevala mnogo življenj in žrtev. Ko so nas leta 1941 okupirale nacifašistične sile, so nam namenile najbolj črno prihodnost. Vsem drugim okupiranim narodom so dali različne oblike vazalskih, kvislin-ških ali protektoratskih oblik državnosti. Nas pa so razkosali in priključili svojim državam in začeli z raznarodovanjem, nekje grobo, drugje bolj prikrito. Te dni se v javnosti spet pojavljajo trditve, daje bil partizanski boj nepotreben in da bi vojno lahko prestali brez žrtev. To je skrajna naivnost. Na Štajerskem so Nemci takoj začeli z mobilizacijo, drugi okupatorji pa bi s tem pričeli pozneje in mi bi se morali vojskovati za okupatorske interese v Afriki, Rusiji in Zahodni fronti. Koliko življenj bi ostalo tam. Po vojni bi Italija spet imela mejo pri Rakeku in Slovenci bi živeli v Dravski banovini pod srbskim kraljestvom. Slovenci smo se temu uprli; združeni v OF in v štiriletnem boju smo skupaj z zavezniki ne samo razbili preklete načrte, ampak si izbojevali Republiko Slovenijo v sedanjih mejah. Naposled smo se leta 1991 morali upreti silam, ki so nas hotele potlačiti v podrejeni položaj. Najprej s plebiscitom in potem še z orožjem v krajši vojni. Tudi takrat so padle žrtve. Vsem njim je namenjen naš današnji spomin in poklon." Potek komemoracije je bil žal ves čas moten. Iz cerkve sv. Pavla se je menjavalo zvonjenje in pritrkavanje samo v času svečanosti in preglasilo nastopajoče. Mnogi udeleženci komemoracije so se zaradi tega pritoževali in zahtevali, naj javno opozorimo vrhniško cerkveno oblast, naj v prihodnje spoštuje spominsko svečanost in naj je ne moti. KO ZB NOV VRHNIKA Jesensko potepanje ZB NOB Vrhnika PREJELI SMO SDS OO VRHNIKA V letošnji jeseni je Območno združenje borcev Vrhnika organiziralo več obiskov znamenitosti in grobišč Koroške in Goriške. V soboto, 18.9.1999, smo v skupini 50 članov in prijateljev naše organizacije obiskali Koroško; najprej grobišče koroških partizanov na pokopališču v Borovljah. Pričakal nas je predsednik organizacije koroških partizanov inž. Peter Kuhar. Položili smo venec in se poklonili padlim, nato je inž. Kuhar kratko opisal položaj koroških partizanov in med drugim povedal, daje vlada na Dunaju partizanom priznala status borcev proti nacizmu in jim izplačala denarno nadomestilo. Za grobišče v Borovljah skrbi predvsem občina. Potem smo obiskali srednjeveško kulturno, božjepotno in misijonarsko mestece Otok ob Vrb-skem jezeru - Maria Wort, na katero so posredno vezani tudi Brižin-ski spomeniki. Ogledali smo si vse tamkajšnje zgodovinske objekte, cerkve, srednjeveško slikarstvo, pokopališča in jezero. Od srednjeveškega otoka je pozneje nastal polotok na južni strani Vrbskega jezera. Ustavili smo se ob Osojskem jezeru, se nad Celovcem podali na vzhodni del Koroške in se povzpeli na Ostrovico, najslikovitejši srednjeveški grad na tistem območju.• Severovzhodno od Gosposvetske-ga polja se sredi ravnine dviga koničast 150 m visok hrib, na katerem je bil že v zgodnjem srednjem veku sezidan in v 16. stoletju obnovljen grad; značilna utrdba -obramba pred Turki. Na grad so se nekateri podali po pešpoti, ki se vije okoli vzpetine skozi 14 stol-pastih zapor. Drugi pa so se na grad povzpeli v posebnem dvigalu. Ogledali smo si grad in muzej srednjeveškega orožja ter oklepov. Vračali smo se čez Gosposvet-sko polje, si ogledali vojvodski prestol in se potem prek Holmeca odpeljali na kosilo v Šentanel. Ker ima za 1. november vsak svoje družinske obveznosti, na Vrhniki pa je še komemoracija na Drči, smo grobnico in spomenik umrlim v taborišču Gonars obiskali 23. oktobra. Med nami je bilo tudi nekaj nekdanjih taboriščnikov. V pobrateni občini nas je ob pokopališču pričakala dosedanja županja Morettijeva in še dva občinska svetnika, ki so tudi sodelovali pri polaganju venca ob slovenskem spomeniku in spominski počastitvi vseh, ki so v taborišču izgubili življenje. Venec so polagali nekdanji taboriščniki, med njimi dve, ki sta bili v taborišču še otroka. Po slovesnosti in ogledu grobnice smo se napotili v Gorico, kjer nas je pričakal pripadnik italijanskih partizanov - garibaldincev in do nedavnega župan Sovodnja, g. Primožič. Peljal nas je skozi povsem slovensko občino Sovodenj in nato na Vrh Sv. Mihaela, ki se vzpenja južno od Gorice in severno od Doberdoba. Dominira nad vso dolino, zato je bil v 1. svetovni vojni objekt neprestanih hudih bojev. Tod so ohranjene utrjene strateške točke, spomeniki padlim raznih narodnosti z obeh strani, italijanski muzej in pod površino ogromni vojaški rovi. Z zanimanjem smo si vse ogledali, potem smo se zahvalili vodiču Primožiču za lep sprejem in mu podarili spo-minček na Vrhniko. On pa nam je podaril knjigo o zgodovini njihovega kraja. Po vsem opisanem smo se vrnili na slovensko stran na kosilo in se odpeljali proti domu. Končali smo z letošnjimi potepanji in VABIMO vse, ki želijo drugo nedeljo v januarju obiskati Dražgoše ali z nami potovati v prvomajskih praznikih po poti Bratislava, Auschwitz - Krakov, da se čim prej oglasite v naši pisarni na Cankarjevem trgu 8 v sredo ali četrtek. OO ZB NOB VRHNIKA Poročilo z občnega zbora Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika V petek, 5. novembra 1999, po 19. uri zvečer smo se zbrale, v sicer bolj skromnem številu, a vendarle -na rednem letnem Občnem zboru DKPŽ Vrhnika. Pregledale smo delo društva v tem letu. Večjo pozornost smo namenile programu za prihodnje leto in se odločili za naslednje aktivnosti: - predavanje o pridobivanju kakovostnega mleka, ki bo ustrezal tudi vsem novim normam in zahtevam mlekarn - predavanje o ohranjanju arhitekturne dediščine pri prenovi oz. novogradnji kmečkih hiš ter o ureditvi okolice domačij - predavanje o oskrbi okenskega in balkonskega cvetja - kuharski tečaj: pet različnih predlogov hitrih kosil - spomladanska ekskurzija (dobrodošli so vaši predlogi) - druge aktivnosti, za katere se bodo porodile ideje med letom. Pogovarjale smo se tudi o prodaji pridelkov na tržnici oz. na kmetiji in še o mnogih vsakdanjih, a prav tako pomembnih zadevah. S svojim obiskom nas je presenetil g. Štefan Skle-dar iz Centra NAŠ LAZ in prisotne spodbudil k sodelovanju v društvu in pri promociji svojih kmetij ter pridelkov s kmetij. Priložnost smo izkoristile tudi kot družabno srečanje in sprostitev. Bil je prijeten večer. Mojca Dolenc, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Glava velikanka Pri Burjakovih v Delavskem naselju so pridelali zel-nato glavo velikanko, ki je tehtala kar 11 kilogramov. Glava velikanka je zrasla na njihovem vrtu brez kakšnih posebnih gnojil ali postopkov. Na sliki je gospodar z zelnato glavo velikanko, ki jo je tudi sam zelo težko dvignil in se res prepričal, daje tehtala II kg. S.S. Pobratena Občina Gonars ima novega župana V začetku poletnih mesecev letos so v vrhniški pobrateni občini Gonars v Italiji izvolili novega župana Ivana Cigniolija, ki je zamenjal dotedanjo županjo Elisetto Moretti. Prvo srečanje z novim županom je bilo prav na žalni slovesnosti ob dnevu mrtvih v Gonarsu. Na tem srečanju je izrazil željo po poglobljenem sodelovanju s pobrateno občino in dodal, da si želi v bližnji prihodnosti, predvsem pa v času njegovega županovanja, neko tradicionalno slovesnost v spomin na številne umrle Vrhničane in Borovničane v takratnem koncentracijskem taborišču Gonars, ki pomeni neko črno zgodovino med obema narodoma. Predvsem si želi kulturno-športno prireditev, ki bi še poglobila pobratene odnose med obema mestoma, ne glede na žalostne in črne zgodovinske trenutke neke preteklosti. • S.S. NAJ LAZ NE POSTANE NAŠ VSAKDANJI KRUH Pod naslovom »Vrhniški svet se strinja, naj bo odlagališče v kamnolomu Verd« je v Delu 16.11.99 na strani 7 novinar Z. M. med ostalim zapisal: »Nato so svetniki soglasno sprejeli sklep, da občinski svet sprejema informacijo in podpira nadaljevanje dejavnosti za določitev lokacije odlagališča odpadkov v kamnolomu Verd in nadaljevanje pogovorov z Verdjani«. (podčrtal pis.). Sklep, ki ga je na moj predlog dal na glasovanje župan in je bil dne 11.11.99 tudi soglasno sprejet, pa se glasi: »Občinski svet sprejema informacijo o aktivnostih za določitev deponije odpadkov (v kamnolomu Verd - dodal župan) in podpira nadaljevanje pogovorov s krajevno skupnostjo Verd.« Besedica »podpira« je bila namreč namenjena le nadaljevanju pogovorov s krajani in nikakor ne lokaciji v kamnolomu Verd. To je tako, kot če bi igrali karte lažnivca in bi namesto: »Igrali smo se lažnivca brez novinarja Z.M.«, rekli: »Igrali smo se brez lažnivca Z.M.«. Vse zavisi od tega, kam postavimo besedico »brez«. Na seji občinskega sveta 11. 11. 99 je namreč v dolgi in živahni raz- pravi občinska politika s strani svetnikov doživela vrsto kritik na račun nespoštovanja zahtev prizadetih krajanov. Iz zgodovine poznamo primere, ko so oblastniki brez soglasja krajanov njihovo vas zravnali z zemljo, postavili industrijski kombinat, vaščane pa preselili v bloke ali kar v Sibirijo. A od takrat je minilo že veliko časa in tudi berlinski zid je že deset let podrt. In če bo Evropa zahtevala ekološko neoporečne deponije, bo še bolj zahtevala demokratične postopke pri odločanju o skupnih stvareh. Zato je moral tudi slovenski Nacionalni program varstva okolja v svoja temeljna izhodišča ekološke politike vgraditi načelo temeljitega obveščanja in os-veščanja javnosti ter njeno sodelovanje in soglasje. Prav tega pa doslej ni bilo čutiti pri vrhniški politiki iskanja nove deponije odpadkov. In prav to ignoriranje krajanov in njihove kompleksne ekološke problematike, je jedro spora med krajevno skupnostjo Verd in občino. Nekateri svetniki so županov predlog o lokaciji deponije na Verdu res podprli, drugi pa smo zahtevali, da se o deponiji na Verdu ne ODPRTO PISMO VRHNIŠKEMU ZUPANU Spoštovani župan g. Tomšič, ponovno se obračamo na vas, tokrat javno. Pisali smo vam že pred več kot mesecem dni, vendar si odgovora do danes nismo prislužili. Tudi kratkega obvestila ne. Tudi tega ne. Žal moramo večino vprašanj ponoviti, ker so le-ta še vedno aktualna. Še bolj aktualna. Pred stanovanjsko naselje Vrtnarija so pred kratkim že v zgodnjih jutranjih urah prihrumeli bagerji in tovornjaki, o tem pa nas niste niti obvestili. Kar krepko so gradbinci v zadnjih dneh poprijeli za delo. Vi pa nič. Celotno naselje Vrtnarija še ni zgrajeno do konca, zato trenutno problem parkirnih površin še ni tako pereč. Stanovalci sicer svoje avtomobile parkirajo tudi na površinah, ki niso urejena kot parkirišča (zelenice, sredi ceste, na površini, ki je namenjena otroškemu igrišču, ipd). Vendar pa bo tudi teh »površin« zmanjkalo takoj, ko se bo začeta gradnja še ostalih stanovanjskih blokov zaključila. Povečalo se bo število stanovalcev, s tem pa tudi število avtomobilov. Problem bo tako še bolj pereč, stanje pa nevzdržno. Seznanjeni smo bili (samoiniciativno!) z zazidalnim načrtom za naselje Vrtnarija in le-ta ne predvideva parkirnih površin, ki bi zadoščale minimalnim normativom (tj. vsaj eno parkirno mesto na eno stanovanje do velikosti 30m2). Pravzaprav parkirnih mest, glede na bistveno povečano število stanovalcev, ne bo več, ampak jih bo celo manj, ko na nekaterih sedanjih neurejenih parkirnih površinah po dokončanju stanovanjskih objektov ne bo mogoče več parkirati. Po sedanjih izračunih za sedanje stanje pride do razmerja 2 : 1, tj. eno urejeno parkirno mesto (tu seveda niso vštete zelenice) za dve stanovanji. Naselje že sedaj ne zadošča niti minimalnim normativom, ki so potrebna za tovrstno naselje. Na eno stanovanje ni zagotovljeno niti eno parkirno mesto. Z gradnjo novih blokov in upoštevanjem števila stanovanj pa se bo to razmerje še povečalo na minimalno 4 : 1. To pa je ODLOČNO PREMALO. Prepričani smo, da v taki situaciji, kot je trenutna, gradnja novega objekta ne bi smela dobiti »zelene luči« za gradnjo, preden se ne reši obstoječi problem. Po normativih, ki veljajo pri novih gradnjah tovrstnih objektov, je potrebno (med drugim) upoštevati vse, kar bi lahko povzročalo probleme v okolju (v konkretnem primeru je to promet). Zavedamo se, da je od sestave zazidalnega načrta minilo že vsaj 15 let in daje v tem času prišlo do rapidnega povečanja števila avtomobilov. Vendarle pa se stanovanjski bloki gradijo danes, ko je situacija povsem drugačna. Ne zahtevamo torej 3 parkirnih mest za eno stanovanje, zahtevamo pa upoštevanje normativov za trenutno stanje (število stanovanj v omenjeni soseski). Glede na zastarelost zazidalnega načrta, ki ne ustreza niti minimumu, kaj šele današnji situaciji, bi bilo zelo smiselno, da se načrt ustrezno novelira. Po razgovorih s stanovalci ostalih blokov na Vrtnariji smo ugotovili, daje to problem, ki ne »žuli« samo stanovalcev bloka Vrtnarija 7b, ampak tudi stanovalce ostalih blokov v soseski. Na odgovor še vedno čakamo in se ga že vnaprej veselimo. Še bolj pa čakamo na konkretna dejanja s tem v zvezi. Mojca Mele, Marjan Šerber in ostali stanovalci Vrtnarije 7b, Vrhnika pogovarjamo, dokler občina ne dobi soglasja krajanov. Če ga namreč ne dobi, bo po našem mnenju potrebno iskati drugo lokacijo, morda celo primernejšo, cenejšo in manj motečo za okolje. Ker pa je vendarle prevladalo mnenje, da problema deponije ne bomo razrešili brez splošnega političnega konsenza, je občinski svet zmogel le takšen sklep, v katerem 1. le sprejema informacijo o dosedanjih aktivnostih za določitev deponije odpadkov v kamnolomu Verd, ne da bi s tem dajali kakršnekoli vrednostne ocene, kot je naprimer kritika, pohvala ali celo soglasje in 2. občinski svet podpira (ali celo zahteva), da se občina končno začne pogovarjati s krajani in da končno prisluhne vsem njihovim nakopičenim ekološkim problemom. Zanimivo bi bilo zvedeti, s kakšnim namenom je novinar Dela besedico »podpira« prestavil pred deponijo v kamnolomu Verd. Z majhno besedno igro je namreč sproduciral veliko vrhniško laž. Pa to ni bilo prvič. V Delu 29.6.99 je na strani 7. pod naslovom »Jeseni verjetno še drugi podžupan« isti novinar med ostalim zapisal: »Ker so svetniki spomladi zavrnili predlagane spremembe statuta, je odpadla možnost, da bi občinski svet prekršil zakon.« A v resnici je občinski svet na predlog župana nezakonito, protiustavno in v nasprotju s statutom dne 30.3.99 res sprejel spremembo statuta po hitrem (enofaznem) postopku in s takojšnjo veljavnostjo (brez predhodne objave), kar je gotovo vedel tudi novinar, saj je bil sklep tako sprejete spremembe statuta zapisan v zapisniku že 16.4.99, v Uradnem listu RS pa celo že 1J).4,9? (št.24,str.2790). Na nezakonitost tako sprejete spremembe statuta in posledično izvolitve podžupana je kar en mesec pred novinarjevim pisanjem občino in občinski svet opozorila tudi Služba za lokalno Samoupravo Vlade Republike Slovenije, koje v dopisu z dne 3.5.99 med ostalim zapisala: »Torej je za spremembo statuta občine neobhodno potreben dvofazni postopek. ... V prvem odstavku 154.člena ustave je določeno, da predpisi morajo biti objavljeni, predno začno veljati.« Občinski svet je torej kršil zakon, ustavo RS in takratni statut občine Vrhnika ter nezakonito izvedel volitve za dva podžupana (čeprav naj bi bil izvoljen le eden). Kot bi se župan moral zavedati, daje osebno odgovoren za zakonitost dela občinskega sveta, tako bi se moral tudi novinar zavedati, da je odgovoren za navedbe v svojem pisanju. Občina Vrhnika bi si zaslužila več politikov in več novinarjev, ki jim laž ne bi bila vsakdanji kruh. France CUKJATI, dr.med. OBVESTILO Obveščamo vse lastnike parcel, da se bodo v januarju leta 2000 nadaljevala melioracijska dela na območju BEVK in sicer: 1. BEVŠKO - LOŠKI KANAL 2. JAREK ZA GRADIŠČEM 3. JAREK ZA MOČILNICO 4. JAREK ZA BRDOM 1 5. JAREK ZA BRDOM 2 6. JAREK V KEPAH Vse dodatne informacije dobite na KS Bevke vsak četrtek od 18.00 do 19.30 ure. KS BEVKE Cesta 6. maja že dobiva podobo prave mestne ulice. Nedavni sneg je preprečil, da bi se cesta in vsa vzporedna infrastruktura zgradila do konca. Pravzaprav je ostal le del neasfaltiranega pločnika in kolesarske steze. Za vsa nedokončana dela je ostalo še en teden dela in če bodo vremenske prilike ugodne, bodo dela zaključili še v letošnjem letu. S.S. Delo je v torek, 16.11.1999, objavilo prispevek z naslovom Vrhniški svet se strinja, naj bo odlagališče v Kamnolomu Verd. Tako iz naslova kot iz besedila bralci lahko sklepajo, kot da odlagališče v Kamnolomu Verd bo. Vendar temu ni tako. Razprava na občinskem svetu je namreč potekala povsem drugače. Potem ko smo predstavniki KS Verd pojasnili svetnikom razloge za nasprotovanje lokaciji smetišča v Kamnolomu Verd, je razprava svetnikov potekala v naslednjih smereh: Župan in občinska uprava sta naredila hudo napako, ker krajanov Verda niso sproti obveščali o dosedanjih aktivnostih. Prav tako je bila napaka, da jim niso omogočili vpogleda v študijo presoje vplivov deponije na okolje. Nadalje so ugotavljali, da obstoječe študijske rešitve ne vključujejo zahtev krajanov niti nimajo finančnega dela. Precej svetnikov je predloženemu gradivu in predlogu sklepa tudi zamerilo, da niso podrobneje opredeljene aktivnosti, ki naj bi se jih lotili v prihodnje. V okviru tega dela razprave so vsi ugotavljali, da morebitna deponija ne bo smela v nobenem pogledu negativno vplivati na življenje ljudi v Verdu. Zato bo treba v okviru ekonomske presoje v ceno vključiti poleg stroškov izgradnje deponije med drugim tudi tudi stroške poprejšnje ureditve prometa mimo naselja Verd. Predvsem pa so si bili svetniki enotni, da morata župan in občinska uprava^ pridobiti soglasje krajanov Verda za postavitev deponije. Če ne bo soglasja krajanov Verda, tudi deponije ne bo. V takem primeru bo treba poiskati druge rešitve za odlaganje odpadkov. Iz vsega navedenega je razvidno, da svetniki še zdaleč niso sprejemali odločitve: deponija v kamnolomu Verd da ali ne. Sprejeli so le informacijo, kaj je bilo napravljenega doslej. Predlagali pa so tudi usmeritve županu in občinski upravi, kaj vse je treba še postoriti, da bo občina morebiti nekoč prišla do lokacije za novo deponijo. Krajevna skupnost VERD 7. SREČANJE KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA LjfjBLJANSKE REGIJE Za en dan zapustile svoje kmetije Vrhnika je bila gostiteljica tradicionalnega srečanja kmečkih in podeželskih žena ljubljanske regije. Srečanje je bilo v četrtek, 25. novembra, in je bilo že 7. po vrsti. Potekalo pa je v Tehniškem muz* ju Bistra in v Gostišču Močilnik na Vrhniki. Članice petih društev kmečkih in podeželskih žena z Vrhnike, Borovnice, Dobrove - Polhovega Gradca, Logatca in Rovt so se zbrale v gradu Bistra (TMS), kjer jih je nagovorila in pozdravila, tudi goste, mentorica kmečkih in podeželskih žena ljubljanske regije Mojca Dolenc. Nato so spregovorili in pozdravili članice društev tudi trije župani, in to Vrhnike, Vinko Tomšič, Borovnice, Alojz Močnik, in Dobrove - Polhovega Gradca Janez Oven. Vsi trije so poudarili pomembnost žensk na podeželju, predvsem pa na kmetijah, saj le-te podpirajo vse štiri vogale hiš. Najprej zjutraj poskrbi-' jo za živino, nato otroke, se podajo na polje ter nenazadnje ugodijo vsem željam svojih mož. Zato je prav, da se vsaj na tak način srečajo, se odtrgajo, čeprav samo za en dan od svoje kmetije, da se pove-selijo ter pogovorijo o svojih težavah jn tudi o veselih dneh življenja. Čeprav je kmečko življenje vse težje in nekako premalo cenjeno v naši sedanji družbi. Nato so si članice vseh petih društev ogledale del zbirke Tehniškega muzeja v Bistri. Po ogledu se je srečanje nadaljevalo v Gostilni Močilnik, kjer je bilo poskrbljeno za kulturni program in družabno srečanje. V kulturnem programu so se predstavila vsa društva, vsako na svoj način. Društvo iz Rovi: je povabilo mlade glasbenike tria Logar (violina, violončelo in klavir). Logatčani so predstavili skeč Kmetica in dopust avtorice Marice Tršar, njihove predsednice društva. Nastopili sta Marija Osterman in Jana Mihevc. Društvo iz Dobrove - Polhovega Gradca je predstavilo svoje delo in aktivnosti na videokaseti, kar sta storili tudi društvi iz Vrhnike in Borovnice. Vrhničan Janez Smrtnik je zrecitiral Cankarjevo črtico Pehar suhih hrušk. Kulturni program so sklenile ljudske pevke iz Društva AJDA iz Borovnice. Gostiteljice srečanja so bite predsednice petih društev, od leve: Zinka Bolči-na, Ivanka Kokalj, Marica Tršar, Marija Suhadolnik in Veronika Švigelj. Na ogledu eksponatov v TMS Bistru Celoten program je prisrčno povezovala Logačanka Janja Peterlin. Že v uvodnem delu v Bistri so se vsem članicam društva ljubljanske regije predstavile predsednice teh društev, ki so tudi najbolj zaslužene, da so taka srečanja postala tradicionalna. Vseh pet predsednic je prejelo od svojih članic velik aplavz, te pa so: • Društvo kmečkih in podeželskih žena iz Vrhnike Veronika Švigelj; iz Borovnice Marija Suhadolnik; iz Logatca Marica Tršar; iz Rovt Zinka Bolčina in iz Dobrove - Polhovega Gradca Ivanka Kokelj. S. S. Mentorica in svetovalka kmečkih Žena ljubljanske regije je Mojca Dolenc. ZAKON - NOVEMBER 1999 Ponosni lastniki izkaznic KVŠ in drugi mladi Vrhničani smo se v novembrskih večerih najraje greli v toplih prostorih čitalnice in galerije kluba Zakon, ko pa seje hkrati tam še kaj zanimivega dogajalo, smo ubili dve muhi na en mah. In kaj smo si lahko ogledali? Torkova potopisna predavanja so postala ZAKON za vse tiste, ki bi si radi razširili obzorja, pa potrebujejo malo spodbude. Predavali so naši znanci z ulice: Matjaž in Simon sta obujala spomine na Južno Ameriko, Miša in Jaka sta kolesarila prek Grčjje vse do Indije, Marko Markoja pa nas je navdušil nad vročekrvno Brazilijo, mističnim Perujem in Bolivijo.. Čast smo imeli slišati najboljše predavanje lanske sezone - Matjaža Pogačnika o daljnem Pakistanu. Po njegovi zaslugi sedaj bolj razumemo arabski svet, njihove običaje in verovanja. Na koncu meseca smo s pomočjo Grega Česnika odkrivali čare Sirije. Martinova sobota je bila v znamenju idrijsko-primorske naveze; ogrel nas je bend VALTER BRANI SARAJEVO, za vrelišče pa je poskrbela ZABLUJENA GENERACIJA. Kulturno raven bivanja smo si dvigovali s pomočjo petkovih gledaliških iger. Najboljši vrhniški Dejmo Stisnt Teater nas je z REZERVAR DOGZ1 prepričal, da imajo tudi najbolj genialni lopovi kdaj slab dan. V decembru se nam obeta zopet zelo pester program: - 7.12. ob 20.00, AVSTRALIJA - potopisno predavanje (Jelena in Jaka) - 9.12. ob 20.00, Odprtje slikarske razstave - 11.12. ob 22.00, koncert hrvaškega benda THE SPOONS - 14.12. ob 20.00, NOVA ZELANDIJA - potopisno predavanje (Jelena in Jaka) - 18.12. ob 22.00, Jani KOVA-ČIČ - koncert - 21.12. ob 20.00, predvajanje najboljših diasov z motivi iz vsega sveta ŽUR VEČERI z različnimi DJ-ji vsak PETEK in SOBOTO! VABLJENI! Vsem, ki kljub neugodnemu vremenu še vedno najraje deskate, smo omogočili lažji priklop na Internet - CYBER ZAKON vsak dan od 12. do 22.ure. Za vse člane KVŠ je vstop na drugi svet ZASTONJ !!! Poleg vašega mentalnega zdravja skrbimo tudi za vašo obrambo proti tegobam vsakdana - skupaj z Društvom borilnih veščin prirejamo TEČAJ IZ SAMOOBRAMBE (primeren tudi za dekleta). Člani KVŠ imajo pri vpisu popust, na podlagi potrdila o vpisu pa ste lahko oproščeni telovadbe!!! Še vedno vabimo VSE ŠTUDENTE IN DIJAKE, da se nam pridružite v našem Klubu Vrhniških študentov. Člansko izkaznico lahko dobite s potrdilom o šolanju in sliko, ki jo pustite v pisarni KVŠ ali za pultom kluba ZAKON. December je najdaljši mesec v letu, ki se konča z "najnorejšo" nočjo - Silvestrovim. Vsem, ki se še mučite v šolskih klopeh, želimo v novem letu veliko dobrih žurov, dobrih prijateljev in veliko uspehov pri študiju!!! Špela Stanonik Poslednje pismo misijonarju in pesniku Jožetu Cukaletu Ne vem, kje bodo trohnele moje kosti, a vedi, da moja ljubezen živi v zvezdah, ki vsipljejo se nad zeleno Bengalijo. Zato, ne joči za menoj, Slovenija. Tako si zapisal v pesmi Ne joči za menoj, Slovenija. Pred leti že. In enaindvajsetega oktobra letos, že skoraj ob koncu tisočletja, si odšel v večnost. Tvoje telo počiva v ljubljeni Bengaliji, a tvoja ljubezen živi dalje "v zvezdah, ki se sipljejo nad zeleno Bengalijo".Tudi ljubezen do rodne domovine, do drage Vrhnike in tvojih domačih. Ob izidu tvoje pesniške zbirke Naj se te s pesmijo dotikam, 1994, si mi pisal in me imenoval "dragi prijatelj". Zelo sem ti hvaležen za te besede. Čutil si, da naju druži poezija, njena tiha skrivnostna govorica, v kateri odmeva utrip tiste skrite kamrice v človekovem srcu, o kateri govori tvoj rojak Ivan Cankar. Zato ti pišem tole poslednje pismo. Čeprav ga ne bom mogel poslati na tvoj bengalski naslov, vem, da ga boš prebral. Zakaj ostal si med nami, poln blagega smehljaja, vere in neke posebne svetlobe, ki žari iz duše tistih, ki so neskončno predani Človeku in Gospodu. Vsako srečanje s teboj je bilo izjemno doživetje, ki meje obogatilo s tvojim optimizmom in čisto mislijo, s tvojim svetovljanstvom. Kajti ti se nisi nikoli sprenevedal, tvoja beseda, izgovorjena in zapisana, je bila iskrena in do kraja poštena. Rasla je iz tvojih velikih življenjskih izkušenj. Prehodil si pot, na kateri bi marsikdo omagal. Doživel si grozote vojne, ki je tako neusmiljeno udarila prav po sredi narodnega telesa. Predstavljam si, s kako težkim srcem si kot mladi duhovnik odhajal iz domovine. Kajti pri nas seje potem, koje utihnilo orožje, začelo vse tako nenavadno spreminjati. Vsiljena nam je bila tuja ideologija in tuj družbeni sistem. In odločil si se, da greš obdelovat Gospodovo njivo v Indijo. Tvoj svet se je razširil, razmaknil je svoje meje, kot praviš v pesmi Moj svet. In potem si še zapisal v svoji mehki pesniški govorici: O svet, kako si širok in globok, kako so blesteče tvoje poti, ko vanje snopovje luči prši, kot bi razmetaljih silni Bog. Za mene odslej več žalosti ni, utonile so zadnje skrbi in tesni, kar vi imenujete žalost In bol, še mene zadeva, a več ne boli... Rad bi se podal s teboj po tvojih indijskih poteh, lepih in bridkih. . Mnogi so že pisali o njih in treba bo še pisati in se jih spominjati. Pisati o plodovih tvojega misijonarskega dela. Ker govorijo o izjemni moči slovenskega človeka. Večkrat sem se spraševal, kako sijih zmogel prehoditi tako krhek, kot si bil na zunaj. Zdaj vemo, bil si močan, bil si silni velikan po svojem srcu. Hudo te je preizkušal Gospod, a ti tudi stal ob strani in vodil, da si zoral marsikatero človeško njivo. Toliko pomladi si vodil plug "čez Bengalijo". In se nisi oziral nazaj, "kjer sence hladne se / sklanjajo/ nad moj mladi svet, /kije včeraj umrl/". Bengalski svet se ti je zdel "poln luči, poln sonca, / prešernega smeha..." Čeprav ni bilo vedno tako. Videl si dosti bede, žalosti, zapuščenih ljudi, opustošenih src. Skupaj z materjo Terezo si celil rane tej veliki deželi, kije postala tvoja druga domovina. In ti je dala nazadnje svoje naročje za poslednje počivališče. V objemu slovenske pomladi si se za nekaj dni vrnil na svojo Vrhniko. Videl sem, koliko sreče je bilo v tvojih očeh, koliko otroškega nasmeha na tvojih licih, ko smo ti govorili o naših prizadevanjih, da se uresniči DRAGI OTROCI! Za uvod v veselo praznovanje novega leta vam Društvo prijateljev mladine Vrhnika pripravlja veselo novoletno rajanje. Skupaj bomo zaplesali z ansamblom Adam-bend in plesno skupino OŠ IC Vrhnika, ki jo vodi ga. Teja Šraj. Ko bomo že prgetno utrujeni, nam bo zma-jček Jurček povedal svojo zgodbico. To pa še ni vse. Obiskala nas bosta tudi dva dobra moža - Božiček in dedek Mraz. PRIDITE - VESELO BO! Vidimo se v ponedeljek, 20.12.1999, v športni dvorani OŠ IC Vrhnika ob 15.30. DPM VRHNIKA Društvo invalidov Vrhnika želi vsem članom pa tudi drugim občanom vesel božič in zdravo, srečno novo leto 2000. Obenem se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so s svojimi prispevki omogočali lajšanje bolečin našemu članu Stojanu. DI VRHNIKA Društvo invalidov Vrhnika vabi vse člane in druge občane na silvestrovanje, ki bo 29.12.1999 v Močilniku s pričetkom ob 15. uri. Obiskal nas bo dedek Mraz z lepimi darili. Prijavite se v društveni pisarni do 27.12.1999. DI VRHNIKA stoletni sen o neodvisnosti Slovenije. In bil si previden. Zavedal si se, da iztekajoči čas ne bo umrl tako zlahka. In si svaril pred novimi razdori. V pesmi in pogovorih. Takrat sem te prvič srečal. Govorila sva o izdaji tvojih pesmi pri Mohorjevi družbi. In ta jih je leta 1994 izdala pod naslovom Naj se te s pesmijo dotikam. Gre za ena najbolj krhkih lirskih knjig, ki so nastale v drugi polovici tega stoletja pri nas. Tako čiste poezije je malo. Mnoge je presenetila. Da lahko tako daleč od doma nastanejo tako prosojne pesmi, ki z ljubeznijo častijo domačo zemljo. Gospoda, Bengalijo, in to v času, ko tu doma nastaja zdolgočasena poezija, ki se nikogar več ne dotika. V pristnem in lahkotnem pesniškem jeziku si pel o veselju do življenja. V vsaki tvoji pesmi je ogenj, Čeprav "skrit pod pepelom". Odlikuje jo bogata barvna skala in živahna čustvena odzivnost, ki dobiva vrh v predanosti Gospodu. To je ogenj ljubezni, ki je naravnan v dobro, Dobro in lepo in resnično. Resnico. Žal je tvoja poezija dostikrat preslišana zaradi hrupnosti naše nemirne vsakdanjosti, zagledane v dobičkarstvo, megalomanije vseh vrst, v zdraharstvo in površnost, v prazno filozofsko pleteničenje. A kdor ima rad čisto in mehko govorico človeškega srca, jo bo dostikrat vzel v roke. Da ga boš z njo, dragi pater Jože. dragi prijatelj, razsvetlil in posvetil za svetlobo in večnost, za tisti čudoviti svet, ki si ga upodobil tudi na svojih platnih, zdaj raztresenih vsepovsod. Tvoja vračanja domov po toliko letih odsotnosti so bila praznik zate. za tvoje domače in za vse, ki so te imeli radi. Gospod ti je naklonil milost, da si lahko leta 1991 na Vrhniki praznoval svojo zlato mašo. Vrhniko si nosil v srcu in v daljni Bengaliji si se "sončil v senci" njenih daljav. Nosil si jo takšno, kot je bila v letih tvoje mladosti. V sebi si nosil vrhniške pomladi s pisanimi rožami, njene praznike, vonje starih lip, njene breze, tiste vaše lehe na Mahu, svojo rojstno hišo in predvsem ljudi, svoje domače. Kot tvoj slavni rojak Ivan Cankar, ko seje z Rožnika v ranem jutru oziral proti temu čudovitemu kraju, ki mu je pomenil vse: misel, mater in mladost. Čeprav seje ta Vrhnika silno spremenila in se še spreminja, ker tako hoče življenje, venomer iskajoče nekaj novega. Sredi oktobra letos te je Gospod poklical na bratsko večerjo - agape. "Zloglasni vetrovi" so ti odnesli čoln in vesla. Na grčav križ pripenjamo, vsi, ki smo te imeli radi, vrtnico. Kajti taka je bila tvoja želja. Vrtnico, ker si bil misijonar srca. In ker smo mi vsi tako daleč od tvoje Bengalije, naj ti "mesec zahaja v vas, v tvojo belo samoto". Ljubljana, 2.12.1999 Tvoj Ciril Bergles Jožetu vlpomin Vrhničan, misijonar pater Jože Cikale je odšel od nas v večnost. Spremljajo ga dobra dela od vsepovsod. Je bil in ostaja še naprej skupaj z materjo Terezijo nam Vrhničanom in mnogim ljudem po svetu najsvetlejši vzornik. Služenje revnim in ubogim Bengal-čem je patra Jožeta še posebno obogatila ter duhovno poglobila. Sicer nas Vrhničane žalostna novica iz daljne Indije ni presenetila, kajti neozdravljiva bolezen je Jožeta v nekaj mesecih do konca izčrpala. Kljub njegovi čusti-tljivi starosti smo tudi tokrat verjeli, da ho bolezen u kanil, kar se mu je v življenju že nekajkrat posrečilo. Bil je pravega asketskega duha in narave, čvrst kot redkokdo pri teh letih, pravu podoba očeta, o katerem pravi v pesmi: "Morda, ker več ne vidim ga. Po njem korak je moj bil Jan-tovski in čvrst." Obiski v domovini in v rojstnem kraju so bili v zadnjih letih pogostejši ter so bili njemu edina najglobja radost, ki jo je negoval v sebi, do svoje smrti. V eni izmed svojih pesmi je zapisal: "Vzel si bom koso, da bom odkosil to zlato lepoto, v koših jo znosil bom v svojo samoto." Zadnji Jožefov obisk v domovini lansko teto je bil popolnoma sluča- jen. Po njegovem službenem obisku v Rimu je dobil dovoljenje za kratek postanek v domovini. Prava priložnost, da z njim pripravimo večer: "Srečanje z rojaki". To srečanje je bilo nepozabno. Ta večer smo lahko spoznali vso Jožetovo duhovno veličino, ki jo je Želel posredovati nam na samo njemu svojski način. Razšli smo se, kot da se naslednje jutro ponovno snidemo. Bilo je slovo. Za spomin na Vrhniko je pater Jože ta večer dobil za pest debel kamen iz Notranjskega krasa. Želim si le, da bi bil ta kamen v bližini njegovega večnega počivališča v Indiji. Dober boj sem izbojeval, ter dokončal in vero ohranil. (Iz drugega pisma Timoteju 4,6) Župan občine Vrhnika Vinko Tomšič Ustanovitev DRUŠTVA LJUBITELJEV NARAVE IN OBIČAJEV NOTRANJSKE Na Vrhniki in v širši okolici (priljubijanske in notranjske občine) je opazna vrzel, da ni ustanove, ki bi organizirano skrbela za čedalje bolj v pozabo toneče navade in običaje, ki so bili včasih v teh krajih živi in so odsevali miselnost in navade prebivalcev. Za tako stanje je veliko objektivnih, še več pa subjektivnih vzrokov. Podobno razmerje se kaže tutli do narave, zato se nas je nekaj navdušencev odločilo, da ustanovimo društvo, katerega naloga naj bi bila vzpodbujati ljudi, da svoje površno ravnanje Z naravo in preteklostjo spremenijo V sozvočje med človekom in naravo. V kar največji meri bomo skušali vzpodbujati vsakega posameznika k smotrnejšemu izkoriščanju naravnega prostora, v katerem živimo. To seveda pomeni tudi obujanje najrazličnejših običajev, na katere smo v preteklih letih vse preradi pozabljali. Poskušali bomo pritegniti čim več sodelavcev, da bodo v svojih okoljih pobrskali po zgodovinskem spominu in obudili pozabljene običaje in navade. Naš namen ni samo zbiranje ljudskega gradiva, ampak tudi prikazovanje ter navad in običajev. Upamo, da bomo s tem dvignili samozavest slovenskega naroda in tako po svoje pripomogli, da bo Slovenija z lastno kulturo bogatila evropski in svetovni prostor. Seveda se bomo morali tudi povezovati in menjavati izkušnje z drugimi društvi. Vrata so odprta za vse, ki želijo pri tem sodelovati. Seveda pa bomo dovzetni tudi za vsak strokovni nasvet. Svoje delo bomo razdelili po sekcijah. Vsaka sekcija bo sestavila svoj letni načrt, njen vodja pa bo odgovoren za njegovo uresničitev. Društvo se bo financiralo iz članarine, dotacij, daril in iz lastne dejavnosti. Članarina znaša 1.200 tolarjev na leto. Sedež društva je na Vrhniki, Tržaška cesta 11. Sedemčlanski upravni odbor vodi predsednik društva Andraž Gruden. Da bi dejavnost društva zaživela tako, kot smo si zamislili, vabimo vse, ki jih to zanima, da se nam pridružijo in postanejo naši člani. Poleg pridobivanja članstva bo društvo za začetek organiziralo predavanji o užitnih in neužitnih gobah na Notranjskem ter o zdravilnih in varovanih rastlinah na Notranjskem Več informacij dobite na sedežu društva vsak četrtek od 19. do 20. ure. Program in predstavitev društva so pripravili: A. Gruden, R. Jesenko in V. Ogrin. TEDEN SOLIDARNOSTI RKS Ob TEDNU SOLIDARNOSTI RDEČEGA KRIŽA je na Vrhniki potekalo razdeljevanje prehrambnih paketov in pralnega praška socialno ogroženim družinam oziroma posameznikom. Omenjena pomoč je bila kupljena iz sredstev, ki so se zbirala v akciji NIKOLI SAMI 1999. Darovalci so LJUDJE SMO SI RAZLIČNI, PA VENDAR VSI POTREBUJEMO RDEČO ŽIVLJENJSKO TEKOČINO! Pridružite se nam na krvodajalski akciji, ki bo v občini Vrhnika: - V SREDO, 22.12.1999, od 8. do 15. ure - v ČETRTEK, 23.12.1999 od 7. do 13. ure v Cankarjevem domu na Vrhniki. Za občane, ki ne živite na Vrhniki, in za občane Borovnice, bo organiziran prevoz v sredo, 22.12.1999: - ob 8.25 - Dol pri Borovnici - ob 8.30 - avtobusna postaja Borovnica - ob 8.45 - Breg pri Borovnici - ob 9.00 - avtobusna postaja Log - šola - ob 9.15 - avtobusna postaja Drenov Grič - ob 9.30 - Velika Ligojna (pri trgovini) - ob 9.45 - Podlipa (pri Vrtnarju) - ob 10.00 - Stara Vrhnika (pri Gostilni Polž) OZ RK VRHNIKA se tako kot v prejšnjih letih namensko odločali predvsem za materialno pomoč revnim in brezposelnim, za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin in pomoč starim, invalidnim in ostarelim. Največji odziv je akcija dosegla, tako glede števila darovalcev, kot tudi višine zbranih sredstev, v ljubljanski in gorenjski regiji. Iz omenjenih sredstev je OZ RK Vrhnika prejela 102 prehrambna paketa in 102 vrečki pralnega praška. Prejeli bomo tudi nekaj darilnih zavitkov za starostnike in otroke, ki bodo razdeljeni ob novoletnih srečanjih. V zimskih počitnicah pa bo iz zbranih sredstev letovalo na Debelem Rtiču 8 otrok iz socialno ogroženih družin z Vrhnike. Kot osnova za izdelavo meril za razdeljevanje pomoči po posameznih območnih združenjih RK so podatki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o prejemkih denarne pomoči kot edinega vira preživetja in denarnega dodatka ter podatki Zavoda za zaposlovanje RS o številu brezposelnih na posameznem območju. OZ RK VRHNIKA PREVENTIVNI PREGLEDI DOJK Za občanke Vrhnike in Borovnice organiziramo v januarju 2000 preventivne preglede dojk. in sicer v dneh na Vrhniki: - v četrtek, 20.1.2000, ob 18.15 (prva skupina) in ob 19.15 (druga skupina) - v četrtek, 27.1.2000, ob 18.15 (prva skupina) in ob 19.15 (druga skupina) - v četrtek, 3.2.2000, ob 18.15 (prva skupina) in ob 19.15 (druga skupina); v Borovnici: - v četrtek, 10.2.2000, ob 18.15 (prva skupina) in ob 19.15 (druga skupina) Na Vrhniki bodo pregledi v Zdravstvenem domu, v ambulanti nasproti laboratorija (vhod iz splošne ambulante). V Borovnici bodo pregledi v Zdravstvenem domu v otroškem dispanzerju. Preglede bo opravila zdravnica specialistka gospa mag. dr. Vida Stržinar. Pregled za članice Društva za boj proti raku je brezplačen. Članarina za leto 2000 bo 700,00 SIT, ki jo boste lahko vplačale pred pregledom. Ker je število pregledov omejeno, prosimo, da poprej sporočite syojo prisotnost na Rdeči križ Vrhnika, telefon 752-105, in sicer vsak dan od 7.30 do 14.ure, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine. qj ^ VRHNIKA INMEMORIAM Na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči, polna idej in življenjskega elana nas je nenadoma v oktobru zapustila vrhniška notarka in bivša odvetnica na Vrhniki, ALBINA KRAŠOVEC ( roj. ZUPAN, 1950 ■ 1999 ). Težko gredo človeku besede izpod peresa, kadar je treba zapisati v poslednje slovo človeku, s katerim so se življenjske poti tako prepletale, kot so se najine z Bino. Od skupnega mladostnega igranja v usnjarskih blokih na Lošci, prek soštudentskih let na Pravni fakulteti v Ljubljani, zaposlitve v gospodarstvu (IUV), srečevanja s sodnico Nepravdnega oddelka vrhniškega sodišča, dve leti in pol opravljanja odvetništva na Vrhniki, do 11.6.1995, ko je postala notarka v prvi generaciji povojnih notarjev na Vrhniki. Že teh nekaj skopih podatkov pove, da je bila prijateljica, kolegica in sočlovek, ki je nedvomno vtisnil bogat pečat pravni kulturi v vrhniškem in slovenskem prostoru. V imenu kolegov je Bini v slovo spregovoril predsednik Notarske zbornice Slovenije in tudi bivši odvetniški kolega, notar Boris Lepša iz Ljubljane. Njegovim žalostnim besedam ni česa dodati, le povzamem jih lahko: "...Spoštovani žalni zbor Spoštovani člani družine in svojci pokojne Albine. Pretreseni se poslavljamo od Bine, kolegice in prijateljice, iščoč pri tem besed, s katerimi bi lahko opisali svojo žalost zaradi njene smrti in izrazili globoko sočutje soprogu, hčerki in sinu ter njenim sorodnikom. Kolegi in prijatelji, posebno tisti, ki smo iz iste generacije, smo pred desetletji, še kot študentje na Pravni fakulteti v Ljubljani, skupaj pričeli spoznavati pravo, zakone in skrivnostni svet sodnih dvoran, ki so nam kasneje, po diplomi, zaznamovali naše poklicno in zasebno življenje. Dolga leta smo se srečevali v istih ali različnih življenjskih in delovnih okoljih, veseli in zadovoljni, da smo si ob tem lahko izmenjali delovne izkušnje in poklicne informacije. Bina je ves čas poklicno delovala v svojem rojstnem kraju na Vrhniki. V svojih prvih letih je delala v gospodarstvu, vendar je njeno poklicno kariero neizbrisno zaznamovalo delo sodnice na vrhniškem sodišču. Za celo generacijo pravnikov je postala specialistka na klasičnem civilnopravnem področju. Kadarkoli smo se kolegi - sodniki ali odvetniki znašli pred problemom s področja nepravdnega prava, smo vedeli, da lahko rešitev dobimo pri Bini. Bila je neizčrpen vir znanja in izkušenj, ki ga je pridobila pri odločanju v številnih zapuščinskih, delitvenih, zemljiških in drugih nepravdnih primerih. Pri svojem sodniškem deluje natančno spoznala domače ljudi, nji- hove težave, družinske razmere, zapletene premoženjske odnose v ■ rodbinah. Vse to ji je pomagalo tudi kasneje, ko se je preselila med odvetnike, predvsem pa zadnja leta, ko je postala notarka na Vrhniki. Leta 1995 je bil v Sloveniji ponovno vzpostavljen notariat. Državni zbor Republike Slovenije je imenoval prve notarje, katerih naloga je bila organizirati Notarsko zbornico Slovenije in spodbuditi njeno delovanje. Med prvimi tridesetimi notarji je bila tudi Bina, kije s svojo prislovično natančnostjo, doslednostjo in odločnostjo prispevala, da je notariat na Slovenskem ponovno pognal svoje korenine. Z njeno smrtjo ostaja praznina v njeni družini, sorodstvu, med prijatelji in kolegi. V imenu Notarske zbornice Slovenije, 67 slovenskih notarjev in notarskih kandidatov, prijateljev in kolegov izrekam družini in svojcem pokojne Albine iskreno sožalje...." Naj končam ta žalostni zapis z izkušnjo iz letošnjega poletja, ko sva se z Bino zadnjič dogovorila, da bova sodelovala pri projektu, ki sem ga zasnoval v obliko monografije Vrhniški notariat ■ nekoč in danes ali vsaj strokovnega članka v zborniku Vrhniški razgledi, saj sva bila oba člana Muzejskega društva na Vrhniki. Že pred dvema letoma je bila takoj navdušena in pripravljena prispevati svoj delež pri današnji problematiki notariata, s praktičnimi primeri iz vrhniškega kota, kijih je edina poznala 'do potankosti. Kot se pogosto dogaja v življenju, bo tudi to skupno delo ostalo nedokončano... Zal... Mag. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki Petrova nočna mora Pravijo, da se bo z letom 2000 začela nova doba tehnologije. Nekateri se tega veselijo, druge je takšne prihodnosti neznansko strah. S tehnologijo pa je posredno povezana tudi prihodnost 26-letnega Vrhničana Petra Stanovnika. Njegova tragedija se je začela letos poleti z usodnim skokom v more z višine kakih 35 metrov. Diplomirani profesor športne vzgoje, fant, ki se je s športom ukvarjal 5 do 10 ur dnevno, je danes priklenjen na invalidski voziček. Njegova prihodnost je torej neprijazna in negotova. Upanje je nova tehnologija, ki bi mu vrnila korak v življenje, in ljudje, ki mu bodo pri tem pomagali, razumeli njegovo bolečino in ga podpirali. Praviš, da nisi samo ljubiteljski skakalec v vodo. Za tabo je vsaj tisoč skokov, tudi s podobnih višin. Kje se je zalomilo pri tvojem zadnjem skoku? Ne vem, kaj se je pravzaprav zgodilo. Pri samem letu nisem naredil nobene napake. Očitno so druge okoliščine, premočan tok in morska voda, nanesle, da je bil pritisk na hrbtenico zaradi tega odločilnega pomena. Si diplomirani profesor športne vzgoje in trener, verjetno si bil v času študija in tudi potem seznanjen z morebitnimi posledicami, ki spremljajo takšne skoke v vodo? Poudariti moram, da nisem nikoli niti pomislil, da si bom pri skoku v vodo zlomil hrbtenico na način, kot sem si jo. Če bi pri skokih mislil na tveganje, se s tem športom ne bi nikoli ukvarjal. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem bil pri tem početju vedno »ziheraš«.'Za vsak skok, ki sem ga napravil, sem se prej prepričal, da je mesto, s katerega nameravam skočiti, varno in temu ustrezna tudi globina vode. Koncentracija je tu bistvenega pomena, pa četudi skočiš samo z 2 metrov. Tudi pri zadnjem skoku je bil občutek dober, saj če ne bi bil, bi napako napravil že v samem letu. Najverjetneje bi se tudi ustrašil in tako bi bile tudi posledice verjetno še bolj tragične. Jasno je, da v vodo le nisem priletel idealno, če bi, zdaj ne bi sedel v invalidskem vozičku. Ali pa... Nikoli se nisem obremenjeval s tveganjem, kajti če glavo napolnijo črne misli, tega ne počneš več. To je moja filozofija. Enako sem razmišljal tudi pri smučanju in drugih športih, s katerimi sem se ukvarjal. Nikoli pa s svojim početjem nisem ogrožal drugih, to sem imel vedno v zavesti. pri »podobni« poškodbi ne. je prav gotovo vzrok v tem, da je že sama diagnoza samo približek, ne pa realna (eksaktna) ocena stanja poškodb vseh teh finih mikrostruktur, ki tečejo po hrbtenjači. Raziskave in operacije, ki jih ta čas počno na živalih, so obetavne in mi vlivajo kanček upanja, vendar bo na rutinsko operacijo na človeku treba še »nekoliko« počakati. Čudežev ne pričakujem in se poskušam sprijazniti, da tak, kot sem bil. verjetno nikoli več ne bom. Kakšni so bili tvoji prvi občutki po skoku? Ko sem se zavedel, da je nekaj hudo narobe, sem vedel, da sem, kakor rečemo, v velikem,»zosu«. Od prsnice navzdol nisem čutil ničesar. Občutki pri tem so zmedeni; blodiš, čakaš, gledaš, spremljaš informacije. Vsa čutila ti takrat delujejo desetkrat bolj kot ponavadi. Kakšne so tvoje dejanske možnosti, da boš vnovič shodil? Slabe. Medicina še ni docela kos zdravljenju poškodbe hrbtenjače. Da se nekomu stanje »čudežno« izboljša, nekomu pa Marsikdo je prepričan, da bi bila tvoja poškodba dosti manjša, če bi bil pravočasno operiran. Tako si zaradi različnih birokratskih zapletov in arogance odgovornih oseb na operacijski mizi pristal dosti prepozno - več kot 20 ur po nesreči. Ta čas je težko reči. ali bi bilo kaj drugače. Neizpodbitno pa je dejstvo, ki priča o tem, kakšnim ljudem zdravnikom - zaupamo nadvse odgovorne naloge, ki se jih, če se jih lotijo neodgovorno, kasneje žal ne da popraviti, To me boli in večkrat se vprašam, kako lahko zdravnik, ki je moral dati Hipokratovo zaprisego, v tako ključnih trenutkih reševanja kakovosti življenja najprej pomisli na denar. Osebno menim, da za človeka, ki je to zagrešil, pri tem ne mislim samo nase, ni opravičila! Ali so tudi zdravniki mnenja, da bi ti pravočasna operacija rešila noge? Večina zdravnikov brani svoje stanovske kolege. V vsakem primeru pa bi bilo bolje, če bi me operirali prej, saj pri meni ni šlo za fizično (vsaj kolikor je mogoče videti s prostimi očmi) pretrganje hrbtenjače. Po doktrini tovrstne poškodbe uvrščamo med urgentne (prvih 6 do 8 ur), saj je treba morebitni pritisk hrbtenjače na vretenca čim prej sprostiti In jih repozicioniratl v prvotno anatomsko obliko. Tako damo možnost tkivu hrbtenjače, ki v trenutku poškodbe ni bilo preveč prizadeto, da ohrani svojo funkcionalnost. Vendar pa o tem ne razmišljam več. Zdaj se ukvarjam z dejstvi in rešitvami, na katere lahko vplivam sam. Najpomembneje je, da uredim stvari v glavi in poškodbo kar najbolje pozdravim in se tako rešim bolečin, ki so v času rehabilitacije zelo telesno in duševno obremenjujoče. Kdaj bodo po mnenju zdravnikov bolečine minile? Ne vem Pravijo, da bodo minile, vendar nihče ne ve natančno kdaj. Večina ljudi misli, da bolniki s tovrstnimi poškodbami premagujemo samo funkcionalno izgubo skeleta. Žal pa je tu še toliko drugih motečih dejavnikov, ki pripomorejo, da so prvi meseci po poškodbi izredno težki. Če povem drugače, pride do zmešnjave intenzivnosti in prenosa impulzov. Večina njih je pomanjkljiva, so pa tudi suficitni, ki prinesejo določeno bolečino. Že samo nadzorovanje sfinktrov (blato, voda) poje veliko živcev... Do konca rehabilitacije te čaka še mesec ali dva, vrnil se boš v okolje, kite pozna drugačnega, kot si danes. Z okolico se že prej nisem obremenjeval. Ljudje se odzivajo različno. Dejstvo je. da te večina prej ali slej sprejme takega, kot si. Bolj me prizadeva to, da je spominov na prejšnje življenje v domačem okolju preveč in ti sprožijo v meni zavedanje, da česa podobnega na tem kraju (npr. na igrišču) verjetno ne bom več doživel. Da cesta, po kateri se zdaj peljem z avtomobilom, prej pa sem sem po njej podil s kolesom, tudi ne boš več ista. Razmišljaš o prihodnosti? Poskušam se osrediniti na zdajšnje stanje in sestaviti stvari v glavi. Otresti se je treba vseh črnih misli in vzpostaviti zdravo podlago. Le-ta vpliva na to, kako in kaj razmišljaš, kakšno bo tvoje razpoloženje in hotenje. Lahko je živeti v popolni idili, ampak če tega ne znaš sprejeti in izkoristiti, ni vse skupaj prav nič vredno. Upam le. da bom nekoč doživel operacijo, ki mi bo pomagala, četudi bi z njo moral tvegati svoje življenje. Toliko je kockarja v meni. V takem stanju se še toliko bolj zaveš vseh lepih strani življenja, za katere si zdaj prikrajšan. •Kaj bi dal za en sprehod na Planino, za odplavano dolžino v bazenu, za drvenje z desko po vodi... Sem pač človek, ki se s zdajšnjim stanjem ne bo sprijaznil. Poskušal se bom postaviti na noge, pa naj bo »cena« še tako velika. O tvoji prihodnost razmišljajo tudi tvoji prijatelji. Res je. Moram,priznati, da me obkroža veliko dobrih ljudi, kar me niti ne preseneča tako zelo. Vidim dobre in vidim slabe, tako da sem si očitno izbral dobre prijatelje in znance, ki me v težavnem položaju niso pustili na cedilu. Prepričan sem, da sem dober analitik, čeprav je pri tem tudi nekaj profesionalne deformacije. Kot pedagog moram biti dober opazovalec in psiholog. Večina ve. da sem se do nedavnega poklicno ukvarjal tudi s plesom. Ljudem lahko pokažeš svoja čustva in hotenje le z gibi in mimiko, kar pa ni vedno preprosto. Da gledalca prepričaš, moraš v to, kar počneš, verjeti, saj čustev ni mogoče ponarediti, v njih se moraš doživeti. Ljudje vse premalokrat verjamemo govorici telesa oziroma je ne znamo brati, čeprav daje goli besedi čisto drugačen pomen. Zdaj se še toliko bolj zavedam svojih,prijateljev in sorodnikov. Toplo mi je v srcu ob misli nanje. Ljudje, ki te poznajo in te imajo radi, so zato zate organizirali dobrodelno akcijo. Tako je. Želijo mi, da bi se začetnih ovir čim hitreje rešil in se vključil (vrnil) v kar se da samostojno in neodvisno življenje. Tu gre predvsem za arhitekturne ovire in podobno. Upam, da jim bom to lahko nekoč vrnil na neki način in se znal nasmejati in pošaliti kot nekdaj. Vredni so spoštovanja! Katarina Stojanovič Spoštovanll V želji, da bi Petru pomagali, smo ustanovili DRUŠTVO ZA POMOČ PRIJATELJU In si za nalogo zadali zbrati finančna sredstva, ki mu bodo omogočila čim lažje premagovanje vsakdanjih ovir In hitrejšo vključitev v domače okolje. Vsakdo, ki želi pomagati, lahko prispeva po svojih močeh naŽR: 50100-620-133 05 1027115-789020 NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Mednarodno leto starejših 1999 Leto 1999, ki se izteka, je bilo posvečeno starim ljudem po vsem svetu. Organizacija združenih narodov je namreč to leto razglasila za mednarodno leto starih ljudi, ki poteka pod geslom "K družbi za vse starosti". Hitro naraščanje starejših skupin prebivalcev v razvitejših družbah zahteva številne in celovite programe organiziranja skrbi zanje. V začetku tega stoletja je znašala povprečna življenjska doba komaj 50 let, proti koncu stoletja pa se je povzpela že na preko 70 let. Podaljševanje življenjske dobe je seveda zelo razveseljivo dejstvo; obenem pa je tudi skrb zbujajoče, kajti breme skrbi za starejše, bi morale nositi mlajše generacije. Teh pa je z vsakim letom manj, saj se rodi čedalje manj otrok... Daljša življenjska doba prinese probleme v zvezi s starostnimi in bolezenskimi spremembami. Kakšna bo naša starost, je v veliki meri odvisna od nas samih. Od tega, kako živimo v mladih in srednjih pa tudi v starih letih. Nikoli ni prepozno nečesa storiti zase in bolj zdravo živeti. Vedno tudi obstaja možnost, da si življenje izboljšamo. Pri tem pa je potrebno seveda vložiti nekaj napora. Ni odveč tukaj navesti star ljudski pregovor - kakor bomo postlali, tako bomo ležali. Ne tako dolgo nazaj je bila skrb za starejše naloga svojcev. Zaradi spremenjenih življenjskih razmer kot posledica industrializacije, pa seje skrb za stare ljudi prenesla na javno področje. Ta skrb je bila v bližnji preteklosti omejena na zagotavljanje materialne preskrbe -pokojninski sistem, sistem zdravstvenega varstva, institucionalno varstvo (domovi za starejše) ipd. Ko je bila dosežena dokaj visoka stopnja tovrstne varnosti starostnikov, seje pričela pozornost posvečati zadovoljevanju nematerialnih potreb te skupine prebivalstva. V prizadevanjih za bolj kakovostno preživljanje starosti so se pričele razvijati različne oblike pomoči, ki jih izvajajo domovi za starejše, centri za socialno delo, zdravstveni domovi, zasebniki in prostovoljne organizacije. Prej omenjeno geslo "K družbi za vse starosti" nagovarja k razmišljanju in dejanjem prav vse generacije. Namen je namreč, da se čimbolj zavemo potreb starejših in da se jim posveti potrebna in dolžna pozornost. Srednja generacija pa bi se morala pričeti pripravljati na to, da bo kmalu sama zavzela Pevski zbor "Zarja' letni koncert. ki ga vodi Ivan Malavašič, je pripravil že svoj tretji mesto starejše generacije. Pri tem ne gre pozabiti, da bo v novem tisočletju število starejšega prebivalstva zelo močno poraslo. V letu 1999 je bilo veliko narejenega na teh področjih, kar je treba še razširjati in poglabljati. Prizadevanja morajo iti v smer izboljševanja materialnih pogojev, kjer posamezniki lahko manj storimo. Bolj pa smo lahko uspešni na nematerialnem področju - ko lahko - lastno starost polepšamo z aktivnim ohranjanjem telesnega in duševnega zdravja - starost drugim polepšamo z dobrimi medčloveškimi odnosi -vljudnostjo, skromno pozornostjo, prijaznostjo, pripravljenostjo poslušati, se vživeti v občutja drugega in še mnogo, mnogo tega. "Spoštujete starejše ljudi. Oni so bili, kar stoo mi. Mi bomo, kar so sedaj oni!" Nada Žnidaršič Številne prireditve ob mednarodnem letu starejših V Domu upokojencev so bo mednarodnem letu starejših pripravili številne prireditve, razstave in dneve odprtih vrat. V sredo, 1.12.1999 je bil 3. koncert pevskega zbora Zarja. V programu pa so nastopili tudi igralec Janez Cankar, dekliški koncert Sovice in harmonikaš Vinko Gr-bec. V soboto, 11.12.1999 pa je bil kulturni program z dramskim igralcem Brankom Miklavcem, z monodramo Gospod Pomaranč-nik. Vabimo pa vas še: v sredo, 15.12.1999 ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki, na prireditev "K meni prisedi", v kateri bodo nastopilj dramski igralci Jurij Souček ter Maja in Zlatko Šugman, Pevski zbor Društva invalidov Vrhnika in Aco Muller in njegov kvintet Glasbene šole Vrhnika. K razmišljanju o sožitju med ljudmi nas bo povabila prof. Katarina Lavš, ki je tudi izbrala odlorrfke iz knjige K meni prisedi, ki jih bodo interpretirali dramski umetniki. Prireditev so ob mednarodnem letu starejših pripravili skupaj z Društvom invalidov Vrhnika in Društvom upokojencev Vrhnika za občane Vrhnike. Prisrčno vabljeni! BRALCEM NAŠEGA ČASOPISA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO, USPEŠNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO. STANOVALCI IN DELAVCI DOMA UPOKOJENCEV VRHNIKA Društvo upokojencev Dragomer - Lukovica želi v letu 2000 povečati svoje članstvo V društvu upokojencev Drago-mer-Lukovica, skrajšano DUDL, tako smo se poimenovali že pred leti, je 230 članov, o tega 155 žensk in 75 moških.Delujemo v izjemno skromnih in neugodnih razmerah, saj praktično nimamo nič svojega, ne prostorov niti inventarja. Glede na to gostujemo v prostorih KS, kjer imamo redne seje Upravnega odbora in kjer načrtujemo redno delo odbora in aktivnosti društva. Kljub neugodnim razmeram pa že vsa leta uspešno delujemo. V Upravnem odboru poleg rednih nalog, ki jih opravljamo v skladu s statutom, skrbimo predvsem za dejavnosti, ki bi poživile delo med člani in ki bi zlasti starejšim in bolehnim vsaj kdaj pa kdaj dajale občutek, da smo z njimi. V ta namen obiskujemo nekatere člane na domu, sicer pa organiziramo različna srečanja in izlete. Letos smo bili na izletih v Olim-Iju, Logarski dolini, Mariboru in Rogli ter na izletu "v neznano" na Primorskem. Na vsakem izletu si ogledamo naravne, kulturne ali zgodovinske posebnosti obiskanega območja. Organizirali oziroma udeležili smo se tudi več srečanj. Februarja smo pripravili občni zbor, junija smo se udeležili srečanja slovenskih upokojencev v Dolenjskih Toplicah, julija smo bili gostje na pikniku v Dobrepolju, avgusta smo organizirali piknik v Dragomerju, ki so se ga udeležili tudi upokojenci iz Do-brepolja. Letos pripravljamo še eno - prednovoletno - srečanje, ki bo 18. decembra. Na vseh srečanjih in izletih nas spremljajo domači glasbeniki, ki jim pravimo kar Naši fanti. Naše aktivnosti torej niso le organizacija izletov in srečanj, ampak tudi skrb za počutje naših članov. NAŠI FANTI ■ izlet v Logarski dolini Pred vsakim novim letom obiščemo in obdarimo vse starejše in bolne člane. Od letošnjega septembra naprej se s čestitko spomnimo rojstnega dne vseh več kot osemdeset let starih članov. Ob enakih priložnostih pa več kot devetdeset let stare člane obiščemo in priložnostno obdarimo. Kot društvo se v primeru smrti od vsakega člana dostojno poslovimo z ikebano, na njegovi zadnji poti pa ga pospremimo z društvenim praporom. Seveda pa vse aktivnosti poleg veliko dela in dobre volje terjajo tudi določena finančna sredstva, ki pa jih društvo nima nikolj; dovolj. Članarina zadosti le minimalnemu delu stroškov. Tako pretežni del stroškov poravnamo s sredstvi, zbranimi pri naših sponzorjih: podjetjih, samostojnih podjetnikih in obrtnikih, ki večina z veliko mero posluha in razumevanja prispevajo po svojih najboljših močeh. Ne glede na težave pa želimo gledati naprej, zamisli nam ne manjka, pripravljenosti za delo tudi ne, menimo pa, da je za vse potrebna večja množičnost. V naseljih Dragomer in Lukovica je veliko upokojencev, ki še niso povezani v našem društvu. Vabimo vse, da se nam pridružite in da prek našega društva poskusite uveljaviti določene interese, bodisi v okviru trenutne dejavnosti, bodisi v okviru določenih sekcij, ki jih je mogoče oblikovati znotraj društva. Trenutno v društvu že deluje balinarska sekcija, ki se uspešno povezuje s sorodnimi sekcijami v drugih društvih upokojencev in skupaj z njimi organizira srečanja ter turnirje. Vse, ki se nam nameravate na novo pridružiti, vabimo k vpisu v dneh od 14. do 17. decembra od 9. do 16. ure v prostorih KS Dragomer-Lukovica. VSEM ČLANOM, POSEBNO PA NAŠIM SPONZORJEM ŽELIMO ZDRAVJA IN VELIKO USPEHOV V LETU 2000. UO DUDL Ob Novem letu Iz tisočletja v tisočletje se preliva čas; on ostaja, ko spreminja se stvarem obraz. Čas, sovražnik, ki nam jemlje vse, kar je lepo, in prijazno briše, nežno, kadar je hudo. Kadar list se spet obrne, vzame leto dni, kdo ve, če smo kaj bolj modri, kakor smo bili. Se zavemo, daje dano vse za kratek čas; da že jutri morda pride večni sel po nas? Zdaj uživaj cvet, ki v rosnem jutru se blesti, vzemi sad, ki na jesen ti ga drevo deli. Naj pozabi, kdor sovraži, sam najbolj trpi. Tega, ki ga ti sovražiš, to nič ne boli. Ta, ki ljubi, naj le ljubi svoje dni naprej; srečen bo, saj se mu vrne dobro slej ko prej. Želi drugim, kar bi sebi pa bo najbolj prav; ko življenje se ti izteče, nič ti ne bo žal! četrtek, 2. december 1999 Frančiška Celarc-Klančič Dol 28 1353 Borovnica SPOŠTOVANI OBČANI! Prihaja mesec december in s tem povezan tudi konec poslovnega in koledarskega leta 1999. Letošnji prehod v novo leto bo še posebno veličasten, saj vstopamo v novo desetletje, novo stoletje in novo tisočletje. Le redke generacije ljudi so priča takemu izjemnemu dogodku in zato je prav, da temu dogodku namenimo nekoliko več pozornosti in ga primerno počastimo ter proslavimo. Pomembnosti, množičnosti in tudi nevarnosti tega dogodka se zavedamo tudi policisti, zato mi dovolite nekaj opozoril in predlogov, da bo napovedovani "nori december" potekal v znamenju veselja, radosti in veselega pričakovanja leta 2000. Mesec december je že tradicionalno mesec prednovoletnih srečanj, kolektivnih zabav in veselja-čenja. Tovrstna druženja so po naših izkušnjah ponavadi povezana z uživanjem alkohola, kršenjem javnega reda in miru, motenjem nočnega miru in počitka ter prometnimi nesrečami. Predlagam, da zabave potekajo sicer veselo in razpoloženo, vendar mirno, brez nepotrebnega kršenja javnega reda in miru, razbijanja in nedostojnega vedenja. < Organiziranih bo več javnih prireditev in silvestrovanj tako v gostinskih lokalih kot tudi na prostem. Ob tem opozarjam organizatorje in prireditelje takih srečanj na pravočasno prijavo prireditve, na pravočasno pridobitev ustreznih dovoljenj za cestne zapore v primerih, da bo prireditev na odprtih prostorih, trgih ali ulicah, ter na primerno zagotovitev varnosti z ustreznim številom redarjev ali zasebno varnostnimi službami. , Posebno opozorilo velja uporabi pirotehničnih izdelkov (petarde, rakete, ognjemeti itn.), saj je njihova uporaba zakonsko določena. Pirotehnični sredstev namreč ni dovoljeno uporabljati v strnjenih naseljih, v bližini šol, cerkva, vrtcev, bolnišnic, domov za ostarele in na prostorih, kjer se zadržuje večje število ljudi. Še posebno opozarjam na varnost v prometu, prometne nesreče, vožnjo pod vplivom alkohola, neprilagojeno hitrost in na ustrezno opremljenost vozil za zimske razmere. V decembru bomo naše delo poostrili na vseh področjih dela in tako s svojim delom prispevali k boljši varnosti in lepšemu počutju občanov. SKUPAJ POSKRBIMO ZA VARNOST IN Z NJO LEPŠI PREHOD V LETO 2000! Ivan Škulj, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE V AS SKRATKA NA VAS LE NA JE SEDAJ SE SKORAJ MORATE VPRAŠATI KAJ JE TO NA VAS Ar DA # %LI PA NE PRIDETE NA OTVORITEV RAZSTAVE POD SUHOPARNIM NASLOVOM celostna UREDITEV TURISTIČNIH O B MOČIJ VRHNIKE v. in le vi IMATE MOŽNOST V LOKA CENTRU V PETEK 17.12.1999 OB 18.00 POVEDAT l SVOJE MNENJE O DELU ŠTUDENTOV ARHITEKTURE seminarja 12 POD MENTORSTVOM DOC. IGORJA KALČIČA PROF. L OJZETA DRAŠLERJA IN ASISTENTA IGORJA SELJAKA V SODELOVANJU S TD BLAGAJANA IN O BČINO VRHNIKA Praznovali smo... Prav na nedeljo 7. novembra je naš ata Leopold RODE, po domače Škupnikov ata iz Stare Vrhnike, praznoval lepo obletnico, 90 let. , Zbrali smo se v domačemu krogu, da se z njim in mamo pove-selimo, mu voščimo in nazdravimo, še na mnoga zdrava leta. Mi, njegovi otroci, smo mu hoteli narediti veselje s harmoniko "frajtonarico". 90 let res ni kar tako in to še za našega ata, je rekel najstarejši vnuk Marko. S svojo "boljšo polovico" Anito sta zbrala in oblekla v narodne noše vse atove vnuke s spremljevalci in seveda, pravnuka Aljaža. Kot se za tak dan spodobi, so atu prebrali življenjepis tam od leta 1909, ko se je rodil. Ob koncu plesnega programa mladih je ata tudi zaplesal v novem "hajblcu", darilu njegovih vnukov. Celo popoldne je veselo igral na harmoniko Hribcov Marko. Do večera tega dne smo še večkrat nazdravili našemu atu, ki je s ponosom gledal na svojo mladino. Harmonika, ki je našega ata spremljala od njegovih mladih let. mu bo lepšala trenutke zrelega obdobja. V tem popoldnevu smo peli in plesali mladi in starejši skupaj. V srcu vseh nas se je ob lepem praznovanju naselila toplina, ki ostaja. Ivanka H. Na Stari cesti je nedavno začel veljati nov prometni režim. Tega urejujo vidni prometni znaki (na sliki) na začetku Stare ceste pri cerkvi sv. Lenarta. Gotovo pa je, da vsem ni pogodu, saj je že veliko pripomb. S.S. NOV PROMETNI REŽIM NA STARI CESTI O parkiranju avtomobilov na Stari cesti je bilo veliko govorjenja. Avtomobili so bili parkirani na levi in desni strani Stare ceste, tako da so bili predvsem pešci v veliki nevarnosti, ko so se prebijali z enega konca na drugi konec Stare ceste. Večkrat so morali zaradi nepravilno parkiranih vozil hoditi po vozišču in se tako izpostavljati nevarnosti. Še večjo nevarnost so nepravilno parkirani avtomobili predstavljali. za majhne otroke, ki so že tako najbolj groženi udeleženci v prometu. Lokalna skupnost je v novembru na Stari cesti določila nov prometni režim. Najpomembneje je, da so s postavitvijo prometnih znakov prepovedali ustavljanje in parkiranje vozil. Glede na to prosimo, da obiskovalci trgovin in lokalov za parkiranje svojih konjičkov uporabljajo druga parkirišča, ki jih je trenutno dovolj, in se peš odpravijo do kraja, kjer imajo opravek. Tako boste pešcem omogočili varno hojo po Stari cesti. Policisti PP Vrhnika doslej zaradi nepopolne signalizacije zoper nepravilno parkirana vozila niso ukrepali. Od spremembe prometnega režima bodo policisti večkrat prisotni na Stari cesti, /oper voznike, ki ne bodo upoštevali postavljene prometne signalizacije, bodo dosledno ukrepali in jim izdajali obvestila o prekršku ter plačilni nalog. Zakonodajalec je za neupoštevanje prometne signalizacije v 5. odstavku 102. člena Zakona o varnosti cestnega prometa določil denarno kazen v višini 10.000,00 SIT, ki jo policist izreče na kraju prekrška. POLICIJSKA POSTAJA VRHNIKA Delo policistov v mesecih oktober in november NOVOST V VRHNIŠKI POLICIJSKI POSTAJI Borovniški župan izročil elektronski alkotest Na vrhniški policijski postaji jo bila v torek, 23. novembra, krajša slovesnost, koje borovniški župan Alojz Močnik vrhniškim policistom izročil nov elektronski alkotest, ki bo služil za večjo varnost v cestnem prometu v občinah Borovnica in Vrhnika, torej na območju, ki ga pokriva vrhniška policijska postaja. Pri izročitvi tehnične izboljšave oziroma pridobitve so bili prisotni še Branko Slak, direktor policijske uprave Ljulbjana, Matjaž Šinkovec, načelnik inšpektorata policijske uprave Ljubljana, Tomislav Če-lesnik, vodja skupnih služb PIJ Ljubljana, ter vrhniški komandir Ivan Škulj. Komandir je navzoče tudi pozdravil in poudaril, da je sodelovanje z lokalno borovniško oblastjo in občani zelo dobro in zgledno. Še posebno pa dobro deluje posvetovalno telo pri občinski upravi, kjer se sproti dogovarjajo o problemih, ki so povezani z delovanjem policije v Borovnici. Nov alkotest, v vrednosti 340.000,00 SIT, je pomembna pridobitev za večjo varnost in kontrolo prometa. Sedaj so imeli samo enega, še z novim pa bosta lahko hkrati delovali dve policijski patrulj). Samo doslej so že kaznovali 450 vinjenih voznikov, kar je veliko več glede na lani, ko so izsledili 350 vinjenih voznikov. Nato je župan Borovnice, Alojz Močnik, izročil elektronski alkotest direktorju PU Ljubljana Branku Slaku in ob tem povedal: "Res je sodelovanje s policisti zgledno, saj moramo biti seznanjeni z dogodki na terenu ter jih poizkušati skupno reševati. Sem tudi za vsako tehnično izboljšavo, ki naj bi povečala varnost prometa in tudi varnost vseh občanov. Zato sem ob analizi komandirja policijske postaje takoj tudi uresničil obljubo in iz svojega "županovega dinarja" kupil elektronski alkotest.n Direktor Branko Slak se je zahvalil za nov tehnični pripomoček, ki bo zagotovo pripomogel k varnejši vožnji na območju, za katerega varnost skrbijo vrhniški policisti. Nato je alkotest izročil vrhniškemu komandirju, ki gaje preizkusil in županu predstavil, kako deluje. S.S. GASILSKO DRUŠTVO BEVKE GASILCI PGD BEVKE ŽELIMO BLAGOSLOVU EN, VESEL BOŽIČ TER VSE DOBRO V NOVEM TISOČLETJU IN LETU 2000 KRAJANOM BEVK, SOSEDNJIM DRUŠTVOM, GZ VRHNIKA IN VSEM PRIJATE U EM. ZAHVALJUJEMO SE TUDI KRAJANOM IN SPONZORJEM ZA PRISPEVKE IN POMOČ PRI DELU. POD BEVKE OPERATIVCI NADZORNI ODBOR UPRAVNI ODBOR SDS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE , Vsem občanom Vrhnike čestitamo ob dnevu samostojnosti, želimo lepo božično praznovanje ter uspešno in srečno novo leto 2000. OO SDS Vrhnika Petek, 22.10. -V Borovnici seje pripetila prometna nezgoda, v kateri je voznik kolesa z motorjem izsilil prednost voznici osebnega avtomobila. Oba sta jo na srečo odnesla brez poškodb. Sobota, 23.10. - Na gasilskih vajah na Lesnem Brdu se je pripetila nenavadna nezgoda. Zaradi razmočenega terena je začela cisterna nekontrolirano drseti in se na koncu prevrnila. Na srečo ni bil nihče poškodovan, nastala pa je velika materialna škoda. - Na vrhniškem klancu seje zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih pet vozil. Pri tem je bilo pet oseb hudo telesno poškodovanih. Ponedeljek, 25.10. - Na Vrhniki se je neznani storilec fizično znesel nad avtom in ga poškodoval. - Na Verdu je obležal moški pod vplivom alkohola. Patrulja je poskrbela, da je prišel domov. Petek, 29.10. -Vlomljeno je bilo v delovne kontejnerje, iz katerih je bilo ukradeno za 1,5 milijona tolarjev delovnega orodja. - Radarje v štirih urah zabeležil 55 kršiteljev. - Obveščeni so bili, da neznanci kradejo železo in aluminij na deponiji. Komunalno podjetje je podalo predlog za pregon. Sobota, 30.10. - V kontroli hitrosti z radarjem je bilo kaznovanih 32 prehitrih voznikov. Nedelja, 31.10. - Poklicala je ženska in povedala, da po njenih vratih trka moški in grozi, da jo bo pretepel. Izkazalo se je, da ga je soseda zmerjala, koje šel po stopnišču in to gaje močno razjezilo. Oba sta prijavljena sodniku za prekrške. Ponedeljek, 1.11. - Radarje v desetih urah zabeležil 79 prekoračitev hitrosti. "Vsem krajanom krajevne skupnosti Verd želimo vesele božične praznike ter sreče in uspehov polno leto 2000. Svet KS Verd" Društvo prijateljev mladine Vrhnika želi vsem otrokom in njihovim staršem vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto 2000. DPM VRHNIKA Voščilo ob novem letu 2000 Prostovoljno gasilsko društvo Verd ob prehodu v novo tisočletje vošči vsem privržencem gasilstva in krajanom Verda pa tudi drugim vesele božične praznike in zdravo, srečno ter uspešno leto 2000. PGD Verd Vsem članom, krajanom Loga in sosednim gasilskim društvom želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2000. Prostovoljno gasilsko društvo Log ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov Želimo vam veselo praznovanje in vso srečno v novem tisočletju. ZLSD Vrhnika Krajevna skupnost Zaplana želi vsem krajanom in lastnikom počitniških hišic vesele božične praznike in mnogo upehov v novem letu 2000. Enako želi tudi vsem bralcem Našega časopisa. KS Zaplana Kciritcis Človek postane najbolj človeški, ko brez jeze, brez nestrpnosti, z razumevanjem, s spoštovanjem sprejme in objame z dušo vse, kar ga obdaja. Vsem ljudem dobre volje, vsem, ki pomagate, in vsem, ki pomoč prejemate, želimo lepo praznovanje božičnih praznikov, v letu 2000 pa naj vas spremlja božji blagoslov. Župnijska Karitas Vrhnika - Obveščeni so bili, da je vozišče Ligojna - Horjul polita z nafto. Cestno podjetje je zadevo saniralo. Torek, 2.11. - Obveščeni so bili o močnem pokanju na Vrtnariji. Na kraju so našli mladoletnike, ki so zažigali karbid. Sreda, 3.11. - Prijeli so tri Turke in njihovega sprovajalca. Slednjega so tožili, ilegalce pa so prijavili sodniku za prekrške. Sobota, 13.11. - Na Drenovem Griču je neznani storilec skozi odklenjena vrata prišel v hišo in odnesel predvsem zlatnino. Nedelja, 14.11. - Dva državljana Romunije so policisti prijeli na avtocesti pri vožnji s kolesom. Ugotovili so, da sta jih kupila v Ljubljani. Pred časom ju je obravnavala PP Brežice, zaradi ilegalnega prestopa meje.. Odpeljali soju sodniku za prekrške, ki jima je izrekel denarno kazen in prepovedal vstop v državo za 1 leto. Ponedeljek, 15.11. - Radar je zabeležil 10 prehitrih voznikov. Torek, 16.11. - Posredovali so v sporu med izvenzakonskima partnerjema. Ker sta oba kršila zakon soju prijavili sodniku za prekrške. - Zaradi vožnje po levi strani ceste je prišlo do prometne nesreče z materialno škodo. Sreda, 17.11. - V kontroli hitrosti z radarjem je bilo kaznovanih 16 voznikov. Četrtek, 18.11. - Posredovali so v Dragomerju, kjer so se tri osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, sprle ravno zaradi tega. -Izločali so tovorna vozila namenjena proti primorski. Petek, 19.11. - Na Drenovem Griču se je pripetila prometna nezgoda, v kateri je vozni- ka zaradi spolzke ceste in neustrezne zimske opreme zaneslo na nasprotni vozni pas tako, da je trčil v nasproti vozeče vozilo. Na srečo ni bil nihče poškodovan. - Zvečer so posredovali v Dragomerju, kjer sta se sprla in stepla oče in sin. Oba sta prijavljena sodniku za prekrške. Sobota, 20.11. - Radar je zabeležil 22 prehitrih, voznikov. -V zadnjem času je vse več primerov metanja petard, kar povzroča nezadovoljstvo med občani. Samo v opozorilo: uporaba pirotehničnih sredstev je zakonsko določena in omejena, j» Nedelja, 21.11. - Zaradi neprilagojene hitrosti glede na snežne razmere na cesti je na Logu pri Brezovici prišlo do prometne nezgode, ki se je končala s hudimi telesnimi poškodbami. • Ponedeljek, 22.11. - Neznani storilec je na Vrhniki skozi garažna vrata vrgel v notranjost opeko, ki je poškodovala avto. - Patrulja je domov odpeljala žensko, ki je obnemogla obležala na tleh zaradi alkohola. - Na Vrhniki je neznani storilec iz odklenjenega avta odnesel prometno dovoljenje in polnilec za mobilni telefon. Torek, 23.11. - Zaradi preobremenjenega električnega voda je zagorel kiosk na Vrhniki. Ker je bil ogenj pravočasno opažen, je nastala le manjša materialna škoda. Sreda, 24.11. - V kontroli hitrosti z radarjem je bilo kaznovanih 33 voznikov, enega tujca, ki ni hotel plačati denarne kazni, pa so predali v takojšnji postopek sodniku za prekrške. Četrtek, 25.11. - V Ligojni se je pripetila prometna nezgoda, v kateri so bila udeležena tri vozila. Povzročitelj, ki je napihal kar 3,22 promil alkohola je z vožnjo po sredini ceste oplazil najprej eno vozilo, nato pa še čelno trčil v naslednje. Sobota, 27.11. - Obravnavali so poskus tatvine iz trgovine. Storilec je hotel ukrasti pršut, vendar so ga prodajalke opazile. Zato je ukradeno odvrgel in zbežal, ko pa se je vrnil po avto, so si prodajalke zapisale registrsko tablico njegovega avtomobila. Nedelja, 28.11. - Zaradi vožnje po sredini ceste sta v Borovnici trčila dva voznika osebnih avtomobilov. Na srečo sta jo odnesla brez poškodb. - Na Logu je bila povožena srna. Ponedeljek, 29.11. - Patrulja je ustavila osebni avto, v katerem se je nahajala oseba, za katero je bila razpisana tiralica. Odvzeli so ji prostost in jo predali Policijski upravi Koper. - Prijavljena je bila tatvina osebnega avtomobila Yugo, za katerega je bilo ugotovljeno, da ga je odpeljala komunala, ker je predstavljal oviro. Torek, 30.11. - Na Logu se je pripetila prometna nezgoda s pobegom. Voznik je od zadaj trčil v drugo vozilo, ga poškodoval in odpeljal naprej. Sreda, 1.12. - Voznik tovornega avtomobila, ki je prevažal beton, gaje nekaj stresel tudi po cesti, vendar gaje voznik sam počistil. - Ponoči ne zagorel gostinski lokal na Vrhniki. Vzrok je bila napaka na električni napeljavi blagajne. Nastalo je za milijon in pol škode. Četrtek, 2.12. - Zvečer se je pripetila huda prometna nesreča na avtocesti, v kateri je bilo udeleženih več vozil. Cesta je bila popolnoma zaprta do 22.30. Zadevo je urejala prometna policija, zato podrobnejših podatkov nimamo. KRAJEVNA SKUPNOST BEVKE ČLANI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI BEVKE SE KRAJANOM ZAHVALJUJEMO ZA DELO, POMOČ IN SODELOVANJE V MINULEM LETU (TISOČLETJU). ISTOČASNO PA ŽELIMO DA VESELI, ZDRAVI IN ZADOVOLJNI PRAZNUJETE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE, V LETU 2000 PA VELIKO SKUPNEGA DELA IN VESELJA. PREDSEDNIK SVETA KS BEVKE VINKO KERŠMANC Prostovoljno gasilsko društvo Zaplana želi vsem svojim članom, krajanom, vikendašem, vsem privržencem gasilstva in drugim občanom vesel božič ter zdravo in varno novo leto 2000. PGD Zaplana Prostovoljno gasilsko društvo SINJA GORICA želi vsem krajanom, častnima članoma, podpornim članom, sponzorjem, GZ Vrhnika, vsem GD v GZ Vrhnika in simpatizerjem vesele Božične praznike ter zdravo, srečno in uspešno leto 2000. VABILO VABLJENI STE, DA SKUPAJ DOČAKAMO LETO 2000 V KULTURNEM DOMU BEVKE. JEDAČO IN PIJAČO PRINESITE SAMI, ZA DOBRO VOLJO BOMO SKUPAJ Z DUOM "MAVRICA" POSKRBELI VSI. VSTOPNINE NI!!! VABLJENI! VABIJO KS BEVKE, ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE IN GASILSKO DRUŠTVO BEVKE. Vesel božič jn srečno novo leto 2000 želi vsem upokojenim občanom, posebej pa še svojim članom upravni odbor Društva upokojencev Vrhnika. Obenem vabimo še na "Silvestrovanje", ki bo v torek, 28. decembra ob 15. uri v gostišču Močilnik na Vrhniki. Prijave sprejemamo najkasneje do srede, 22. decembra, podrobnejše informacije pa dobite na naši telefonski številki 754-624 ob sredah in petkih od 9. do 12. ure DU Vrhnika Prostovoljno gasilsko društvo Drenovega Griča -Lesnega Brda želi vsem krajankam in krajanom vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2000. PGD Drenov Grič -Lesno Bra"o OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIZA VRHNIKA ŽELI VSEM KRVODAJALCEM, AKTIVISTOM, ČLANOM IN DRUGIM OBČANOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZDRAVO NOVO LETO 2000. OZ RK VRHNIKA Blagoslov konj na Vrhniki 26.12.1999 organiziramo blagoslov konj na Vrhniki pred trgovino Loka. Pri-četek bo ob 11.30. Vabljeni ste vsi lastniki konj, da jih pripeljete, prav tako pa vabimo tudi vse ljubitelje teh živali, da se nam pridružite in naredite praznik res prazničen. Vsem občanom in občankam želimo vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2000. Konjeniško društvo Vrhnika VOŠČILO Poiščimo svoj mir, srečo in veselje čim bližje našega novorojenega deteta - Odrešenika. Ob njem bomo našli varno zavetje in moč za leto 2000, v katerega vstopamo. Vsem vam, posebno pa otrokom, mladini, bolnim, ostarelim in osamljenim želimo, da bi v novem letu zmogli vse napore in preizkušnje, ki nas čakajo. OO SKD Vrhnika Vsem prebivalcem KS Podlipa Smrečje želimo vesele praznike, leto 2000 pa naj bo za vse mirno, zdravo in uspešno. Hkrati krajane obveščamo, da bo v letu 2000 v stavbi Krajevne skupnosti pisarna odprta vsak četrtek od 18.00 do 19.00. V primeru težav, pripomb ali predlogov ste vabljeni. Svet KS Podlipa Smrečje predsednik Janez Portuna ZUPANOVA BESEDA OBČIN K A UPRAVA V letu 1999 smo v občini Brezovica naredili največ Z velikim veseljem vam sporočam, da nam je v iztekajočem se letu 1999 spet uspelo-narediti veliko več, kot bi si kdorkoli upal napovedovati. Iskreno se zahvaljujem prav vsem! Hvala vam, drage občanke in občani, za vašo na katerikoli način izkazano pomoč in sodelovanje. Naše vsem koristno delo pa je opazno tudi izven meja občine Brezovica. Spodbujamo medobčinsko sodelovanje v okviru krajinskega parka Barje. Podpisali smo tudi listino o sodelovanju občin hribovitega dela južno od Ljubljanskega barja. Občinska uprava Brezovica pa je tudi organizirana na tak način, da ga država priporoča tudi ostalim občinam. O tem smo se prepričali tudi člani štaba Civilne zaščite na nadaljevalnem usposabljanju na Igu. IJspešno je tudi naše sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami. Sodelovanje s fakulteto za arhitekturo nam na primer prinaša prepotrebne prostorske zasnove. Zasnova za južni del Barja je dokončana in bo na ogled januarja v Podpeči. Februarja pa se začenja podoben projekt za severni del občine Brezovica. Z Novo Ljubljansko banko nam je uspelo odpreti nova bankomata v Podpeči in na Rakitni. S Telekomom smo razrešili problematiko telefonije na Brezovici in v Rakitni. Po celi Brezovici je zgrajen tudi sistem kabelske televizije. S podjetjem VO-KA se je zamenjalo veliko dotrajanih vodovodnih vodov in z Elek-tro razrešilo kar nekaj do sedaj nerešljivih problemov dobave električne energije. Tudi naše Javno komunalno podjetje Brezovica se je opremilo z novim avtomobilom in napredovalo na mnogih področjih. Izdelani so idejni projekti osnovne šole Preserje, križišča pri osnovni šoli Brezovica. V Goričici pridobljene nove površine za obračališče in večnamenski prostor. Uvedene nove avtobusne linije. V Rakitni pa tudi obnovljen cevni odvodni sistem iz jezera in veliko ostalih del na področju turizma. Občina Brezovica je lahko prepoznavna v Evropi, saj smo kot Slovenija v malem, ta pa kot Evropa v malem. Prav tako pa je tudi v več jezikih predstavljena s samostojnim zemljevidom in zemljevidom v družbi z ostalimi barjanskimi občinami. Pogosto nas obiskujejo evropski parlamentarci, katerim razlagam svoje težave, ti pa me spodbujajo in tolažijo, da so spotikanja, kot jij^i doživljam, nekaj normalnega v prehodnih sistemih, čeprav tudi oni priznavajo slovensko odstopanje v privoščljivosti slabega. Praktično uvajanje demokracije pa spremljajo tudi politični strokovnjaki iz Amerike. Tako si štejem v posebno priznanje, da sem bil izbran in še skupaj z županjo in šestimi župani spoznaval ameriško demokracijo, ki je v popolnosti potrdila moje dosedanje delo. Na koncu pa se zahvaljujem tudi posameznikom, ki s svojim oviranjem in kritiziranjem mojega dela dokazujete, da vam občinska skupnost, za dobrobit katere ste izbrani, pač ni najpomembnejša. Ste mi pač pripravili osebno podoživetje stisk mnogih ljudi v povojnih letih. Tudi z vašo pomočjo torej sedaj tiste ljudi, ki so bili v preteklosti preizkušeni tako, kot jaz sedaj, še bolj cenim. Nagrada ZDA za dosedanjo izgradnjo demokracije v občini in Sloveniji V začetku prvega mandata smo poslušali očitke o vsiljenosti in nesmiselnosti Občine Brezovica. Te smo potešili z vztrajnim delom, ki je kmalu prineslo tudi državno priznanje na področju turizma. V drugem mandatu seje negodovanje še bolj razpaslo. Temu pa je spet sledilo še bolj prizadevno delo in seveda tudi doma in v tujini opazni rezultati. Izgradnja skupnosti po zgledu družine je naletela na pohvalo tako v Evropi kot tudi v Ameriki. To pa je bil tudi temeljni razlog, da so me v letošnjem letu nagradile tudi ZDA. Prejeto priznanje s strani ameriške vlade pa delim z vsemi, ki mi pomagate pri mojem delu, tako znotraj kot tudi izven meja naše Občine Brezovica. Prav opisan način gradi civilno družbo, kot znamenje odgovorne svobode - demokracije. Županja Kopra in župani Maribora, Celja, Kranja, Tržiča, Mengša, Vodic in Brezovice smo torej preživeli drugo polovico novembra v sedmih državah vzhodne Amerike. Srečevali smo se s prijaznimi ljudmi vseh narodnosti, spoznavali delovanje lokalne uprave na vseh ravneh in še mnogo drugega. Posebej sem bil vesel srečanj s starejšimi ljudmi, ki upravljajo muzeje, parke. Upokojena zakonca Carpen-ter pa celo izdajata časopis za celo mesto, New Cast-le Weekly, in to brez zunanje denarne podpore! Vse bralke in bralce pa še posebej pozdravljajo naši rojaki! V AVashinghtonu D.C. smo bili na kosilu pri ambasadorju gospodu Ruplu in na večerji pri gospe Alenki Adamič Richardson v prisotnosti cele ekipe slovenske oddaje. Kot zanimivost pa naj še dodam, da sva se v Ameriki kljub ogromnemu številu ljudi in prostranstvom povsem slučajno srečala tudi s članom nadzornega odbora Občine Brezovica dr. Markom Kocjanom. Po New Yorku nas je vodil tamkajšnji konzul gospod Šuc. Med drugim pa smo se srečali tudi s slovenskim duhovnikom gospodom Krizologom, obiskali OZN, doživeli Broadvvav in musical Chicago. Ameriška vlada in predvsem profesorji Univerze v Delavvaru so se izredno potrudili in nam predstavili Ameriko iz mnogih strani. Temeljno pa je spoznanje, da ni bilo opaziti ne nevoščljivosti in ne politizacije, pač pa na vsakem koraku prizadevanje, da se probleme poenostavlja in trajno razrešuje ob pomoči stroke in ustanov in vseh skupnosti. To pa nam je, vsaj na Brezovici, dobro poznano, saj se na mnogih področjih opiramo tudi na izobraževalne in raziskovalne ustanove. Obisk sem seveda dobro izkoristil tudi za promocijo Občine Brezovica in sosednjih občin, kar pa mije bilo zelo olajšano s pomočjo prevodov v obeh naših zemljevidih. Omenjeni prevodi in še marsikaj zanimivega pa je na ogled tudi na naših spletnih straneh: http://www.brezovica.si. Mnogi naši prijatelji in sim-patizerji Občine Brezovica pa so se zapisali tudi v naše knjige gostov na omenjenih straneh. Dobrodošli torej "tudi na naših spletnih straneh! Medobčinsko sodelovanje - krajinski park Barje: Zanimive ugotovitve skupine za gospodarstvo in turizem V iztekajočem se letuje bilo veliko prireditev širšega pomena, saj smo usmerjali dejavnosti v povezovanje naravne in kulturne dediščine s področjem gospodarstva in turizma. V tem letu smo praktično preizkusili skoraj vse možne oblike dejavnosti, ki nam jih nudi Ljubljansko barje z zaledjem, s svojo bogato preteklostjo in specifično naravo in klimo. Pri vnašanju obstoječih in načrtovanih lokacij na karto pa smo izpostavili neusklajenost prostorskih aktov tako z obstoječim dejanskim stanjem kot tudi z načrtovanim razvojem dejavnosti. Zato naj se karta sproti dopolnjuje v smislu usklajevanja s spremembami prostorskih načrtov, ki potekajo v posameznih občinah. V tem smislu se pristojne občinske urbanistične službe tudi obvesti in povabi k sodelovanju. V prihodnosti pa se nakazujejo naslednji problemi: -Togost zakonodaje, kije prepovedno in ne usmerjevalno naravnana in kot taka najprej ogroža zaposlene na pristojnih službah, ki zaradi neživljcnjske zakonodaje nasprotujejo praktično skoraj vsem posegom v prostor. To spodbuja nekontrolirano gradnjo tam, kjer je prisoten zaseben ali drug kapital, ki inšpekcije še dodatno 'omrtvi'. - Iskanje virov zaslužka v bivanjskem okolju: Povsod kjer je to mogoče, naj se posamezne dejavnosti združijo v lažje obvladljivo in preglednejšo celoto, kar predstavlja manjše nevarnosti za morebitne okoljske nesreče. Prav tako se tudi promet usmerja na te točke in ne drobi po več lokacijah (celotnem krajinskem parku). Izpostavljeno je bilo tudi obdelovanje, ohranjanje krajine ter komercialni lov in ribolov. Na tem bomo počakali na novi lovni in ribolovni zakon. - Neodgovorno in kratkoročno gledanje na bivanjsko okolje in Ljubljansko barje z zaledjem, ki se odraža v pretiranem uničevanju življenjskih virov. Napredka in vpliva civilizacije ni mogoče ustaviti. Zato seje potrebno namesto splošne prepovedi skupaj z vsemi udeleženimi dogovoriti za pravila in jih upoštevati. Za novo tisočletje pa smo si zadali naslednje: - Nadaljevali bomo z oživljanjem povezanosti ljudi z okoljem na celotnem področju: Še bolj pospešeno bomo izvabljali iz ljudi stare običaje, obrti, kulture in vedenja o preteklosti in to prenašali na mlade ter tako le-to ohranjali pred pozabo. Temeljno vodilo pri delu je dejstvo, daje krajinski park s svojim zaledjem dovolj velik za vse dejavnosti, s katerimi se prebivalci preživljajo. Krajinski park bo zaživel toliko, kolikor ga bodo ljudje sprejeli za svojega in s tem tudi spoštovali priporočila in sklepe v zvezi s tem. Krajinski park se lahko razvije, zaživi le ob upoštevanju dejanskega stanja in argumentiranem usmerjanju nadaljnjega razvoja. Medsebojno usklajevanje dejavnosti je potrebno, prav tako je potrebno argumentirano dogovarjati se z izvajalci dejavnosti. K sodelovanju bomo vabili vse ustanove in skupnosti, da bo Krajinski park res zaživel v pravem pomenu besede in ne samo kot projekt - tuj ljudem in zato neuporaben. - Nadaljevanje z uresničevanjem na projektnem svetu določenih smernic. V letu 2000 bomo v skupini za gospodarstvo in turizem nadaljevali s smernicami, predlaganimi s strani projektnega sveta. Nadaljevali bomo s pripravo strokovnih prostorskih podlag, kot izhodišč za usklajevanje med obstoječim in načrtovanim. Poudarek bo tudi na usklajevanju con-acij in pripravi načrtov upravljanja ter zavarovanja parka. Krajinski park razumemo kot obstoječe dejstvo, katerega nadgrajujemo in celimo storjene napake, nikakor pa ga ne ustvarjamo na novo. Zato bomo tudi v prihodnje izhajali iz obstoječega stanja na terenu in vztrajali na za vse najprimernejših dogovorih sožitja. - Izenačitev področja gospodarstva in turizma z ostalimi panogami v prostoru. V skupini za gospodarstvo in turizem smo prepričani, da obe panogi zaslužita enakovreden odnos z vsemi ostalimi prisotnimi dejavniki na Ljubljanskem barju. Nikakor torej ne pristajamo na obravnavanje gospodarstva in turizma kot tujka na področju krajinskega parka Barje. Tovrstno pojmovanje je povzročilo že veliko nepopravljive škode. Ob zaščiti narave torej mislimo najprej na ljudi in njihov odnos do okolja. Ta namreč vpliva na naravno ravnovesje tako, da ga gradi ali ruši. Prihodnjič naj bi se srečali v drugi polovici januarja, in sicer v Podpeči na predstavitvi strokovne prostorske podlage osrednjega južnega dela Ljubljanskega barja z zaledjem, katera je izdelana ob pomoči Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Drago Stanovnik FINANČNO-PREMOŽENJSKI ODBOR Občina Brezovica zakonit dedič premoženja nekdanjih ljubljanskih občin Županovo voščilo Ob bližajočih se praznikih in ob prehodu v novo tisočletje želim vsem vam vse dobro. Dobrohotno pa vas tudi vabim, da bi v dobrem tudi vi presenetili svoje najbližje, pa tudi ljudi v stiski in pomanjkanju. Drago Stanovnik V septembrski številki Našega časopisa je bil objavljen članek, ki vas je seznanil s tem, daje občina Brezovica ena od devetih občin, ki so zakonit dedič ogromnega premoženja, ustvarjenega v času nekdanjih ljubljanskih občin Vič-Rudnik, Center, Moste - Polje, Bežigrad in Šiška, v vrednosti 160,3 milijarde tolarjev. Omenjena vrednost premoženja izhaja iz poslovnih knjig na dan 31. 12. 1994, vseh občin, razen Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin, ki ga občina Bežigrad ni zajela v svoji premoženjski bilanci. Milijardno premoženje seveda ni le denar v banki, ampak so to, poleg denarja, še: zemljišča, poslovne zgradbe (bivše občinske zgradbe), solidarnostna in druga kadrovska stanovanja, počitniški objekti, prostori krajevnih skupnosti, šole, vrtci, knjižnice, muzeji, Hala Tivoli, Dom Ivana Cankarja, javni zavod Gasilska brigada, javna podjetja Žale, Elektro Ljubljana, komunalno podjetje, VO-KA, Parkirišča itd. ali z eno besedo Holding mesta Ljubljane, ki združuje omenjena javna podjetja. Vso dokumentacijo ukinjenih občin je prevzela novonastala Mestna občina Ljubljana (MOL), kije po zakonu tudi dolžna dobro gospodariti s premoženjem, vse dokler se ne bodo župani novih občin, nastalih na ozemlju ukinjenih, dogovorili o razdelitvi premoženja. Prepričani smo, da to tudi res dela, le da ni in ni pripravljena razdeliti dediščine...! Na primer dedovan denarje vložila v nova stanovanja v Župančičevi jami, v zadnjem času se veliko govori o novi stanovanjski soseski, zrasli na prostoru bivše vojašnice v Mostah. Skratka, danes ovrednoteno premoženje je verjetno že potrojeno. Kljub temu nove občine, s pomočjo arbitraže (razsodnika), žele le delež od premoženja z dne 31. 12. 1994 oziroma 1. 1. 1995, se odrekajo vsem obrestim in drugim prirastom premoženja, ki bodo ostali Mestni občini Ljubljana, pa kljub temu nič. Nekaj so se nove občine skupaj z Mestno občino Ljubljana le dogovorile, in to že na samem začetku, mislim da konec leta 1995. To je ključ oziroma kriterij, po katerem si bodo premoženje razdelile. Pri tem so upoštevale priporočila vladne službe za lokalno samoupravo. Upoštevale so, koliko prebivalcev živi v vsaki novi občini, koliko dohodnine (davka od plač in opravljanja dejavnosti posameznikov) se pobere od prebivalcev občine in kolikšna je površina (velikost) občine ter oblikova- OBČINA BREZOVICA Tržaška c. 390 1351 Brezovica Župan Občine Brezovica na podlagi Statuta Občine Brezovica in pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Brezovica zaposli za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) FINANČNI REFERENT I Zahtevani pogoji: - višja strokovna izobrazba ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj - poznavanje področje javnih financ, proračuna lokalnih skupnosti Kandidati naj v 10 dneh po objavi pošljejo prijave z dokazili na Občino Brezovica, Tržaška c. 390, 1351 Brezovica, s pripisom »Razpis za finančnika«. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. le delitvene deleže. Tako bo Mestna občina Ljubljana dedovala 83,12 odstotka, občina Brezovica pa 2,76 odstotka vrednosti celotnega premoženja; na dan 31. 12. 1994 je znašalo to 160.376.269.000 tolarjev. Prepustim vam, da si sami izračunate tisto številko, ki je za našo občino zelo lepa številka, pa kljub temu ni volje, ni vztrajnosti, ni srčnosti in po štirih letih občina Brezovica še vedno ni izključni ustanovitelj osnovne šole Brezovica, niti Preserja, kakor tudi ne nobenega brezoviškega vrtca. Nekaj moram še zapisati o tem, iz česa vse bo sestavaljena naša dediščina: - iz zemljišč: po evidencah jih je 15.015 kvadratnih metrov, - iz 10 stanovanj, ki so na področju občine Brezovica, - iz obeh osnovnih šol in vrtcev, - iz vrednosti premičnega premoženja, ki gaje občina Brezovica dobila od Mestne občine Ljubljana v letu 1995. Vrednost omenjenega premoženja izhaja iz poslovnih knjig na dan 31. 12. 1994 in ko se bo vrednost premoženja, ki je na področju naše občine, odštela od celotne dediščine, se bi bilo potrebno dogovoriti o preostanku dediščine. Taje lahko v obliki... kakšno bi si vi izbrali? Morda celo nadstropje v nekdanji občini Vič - Rudnik ali morda stanovanjski stolpič v Župančičevi jami ali pa bi morda počitniška stanovanja v Barbarigi, Kranjski Gori ali na Cresu. Morda pa bi se odločili kar za gotovino? Ljubljana bi morala razdeliti le še 19 milijard potem, ko bi se odštela vrednost premoženja, kije že na območju današnjih priljub-Ijanskih občin. Pri delitvi tega ostanka ne smete upoštevati ključa za delitev celotnega premoženja, saj bo občini, ki ima več premoženja v nepremičninah, ostalo manj na primer gotovine. No, in, ali naj izjecljam, kolikšen je ostanek, ki bi ga lahko že dobila občina Brezovica kot dedinja nekih drugačnih, bivših občin? Ob tem, da se je postopek dedovanja v naši neposredni bližini (Vrhnika - Borovnica) že dolgo tega zaključil, težko najdem opravičilo, da se v štirih letih ni bilo vredno truditi za nekaj, kar ti po zakonu pripada. Veste, ni pravice, tiste, ki bi ji jaz rekla, daje prava, in v tej svoji žalosti vam povem le to, daje ostanek dediščine velik, zelo velik, velikokraten, če pomislim, daje naš letošnji občinski proračun težak 'le' dobrih 500 milijonov tolarjev. Vendar ga ni bilo junaka... V imenu članov finančno-pre-moženjskega odbora zapisala predsednica: M. Božič S svetniškega stola Od volitev za občinski svet in župana je minilo že eno leto. Včasih se mi postavi vprašanje, zakaj sploh je potreben občinski svet, saj tako ali tako župan naše delo in sklepe ignorira. Ena zadnjih cvetk, katero si je župan dovolil, je to, da je objavil v Uradnem listu Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Brezovica v drugačnem besedilu, kot gaje sprejel občinski svet. S tem dejanjem je župan grobo kršil kar nekaj zakonov, občinski statut in poslovnik občinskega sveta. Župan meni, da svet sprejema nezakonite sklepe in da samo on dela na tej občini zakonito. Da pa temu ni tako, jasno povedo zapisoiki nadzornega odbora. V mesecu decembru bo glavna tema občinskega sveta in odborov predlagani proračun za leto 2000. Čaka nas naporno delo, saj bomo morali zopet v proračun vstavljati odhodke, kateri bremenijo še leto 1999. Na posameznih resorjih (komunala) pa bo velika večina sredstev, namenjenih za leto 2000, porabljena samo za pokrivanje dolgov za nazaj, ki izhajajo iz pogodb, katere je župan samovoljno podpisoval. Upajmo, da bomo v proračunu zagotovili tudi sredstva za delovanje krajevnih skupnosti, saj v letošnjem letu krajevne skupnosti niso dobile nobene dotacije s strani Občine Brezovica. Če se ozremo nazaj in pogledamo na prvo leto našega mandata v občinskem svetu, lahko ugotovimo, da smo svetniki dobro opravljali svoje delo. Veliko je bilo nepravilnosti za nazaj in zato jc bilo naše delo zelo oteženo. Kljub zagotovilom župana, da bo spoštoval zakone in statut, velikokrat ni bilo tako. Mislim, da smo na pravi poti, da to uredimo v letu 2000. Ob tej priložnosti bi poprosil tudi VAS, da nam poveste svoje predloge in želje, katere bomo skušali uresničiti v bodoče. Vesel božič in srečno v letu 2000! Svetnik Marko Čuden Letna inventura v krajevni skupnosti Vnanje Gorice December je poleg veselega pričakovanja treh možakov, ki nas bolj ali manj zasipajo z darili, tudi mesec inventur. Ob prehodu.iz starega v novo leto običajno trasiramo nove načrte, si postavljamo nove izzive in znova stavimo na boljši jutri. Inventure so vsekakor manj priljubljene kakor obdarovanja, a so pomemben del delovanja -tudi v naši krajevni skupnosti. Cilj vsake skupnosti je izboljšanje kakovosti bivanja njenih članov, zato da bi vsakdo našel prijeten dom, živel v urejenem, zdravem in urbanem okolju. Tudi v Krajevni skupnosti Vnanje Gorice smo imeli za zadnje leto, ki se začenja z 1, smele načrte na področju komunalne infrastrukture, izgradnje športnih igrišč, varovanja AVNO KOMUNALNO PODJETJE BREZOVI d.o.o. SE ZAHVALJUJE VSEM OBČANOM, PREDSTAVNIKOM OBČINSKIH ORGANOV IN UPRAVE OBČINE BREZOVICA TER OSTALIM PARTNERJEM, KI SO V LETU 1899 KAKORKOLI PRIPOMOGLI K USPEŠNEMU DELU PODJETJA,V LETU 2000 PA JIM ŽELI VSE NAJBOLJŠE, PREDVSEM PA ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA TER VESELO PRAZNOVA- IJffll I-I»Y4 [ H. 11:1K I k [»1V»1 ■! =* I, \Ulf'V4!\\A»Vm okolja, , vendar ob koncu leta, žal, ugotavljamo, da se večina teh načrtov prestavlja v leto 2000, z upanjem, da bomo (končno) lahko našli toliko denarnih sredstev, da lahko vsaj minimalno izboljšamo splošne pogoje bivanja krajanov. Zavedamo se, da bi bilo več kot nujno investirati v razvoj, saj lahko le na ta način zagotovimo, da bodo npr. mlade družine našle svoj tako željeni dom v naši sredi, da bomo novogra-diteljem omogočili temeljno infrastrukturo (ceste, komunalo, vodo, elektriko, telefon,), da se bodo invalidi in starejši med nami počutili prijetneje in še in še bi lahko našteval. Vendar pa se ob vseh teh lepih željah vprašajmo, ali se ne bomo medtem morda zadušili v lastnih odplakah, izpostavljali mlade in stare nevarnostim na neustreznih cestiščih in onesnažili naše okolje do te meje, da ne bo več poti nazaj? Ob tem razmišljanju naj vam, krajankam in krajanom Krajevne skupnosti Vnanje Gorice, v imenu Sveta Krajevne skupnosti voščim vesel božič in zaželim srečno novo leto 2000! Milan Kolar T R A N K Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Brezovica Spoštovani! Leto se izteka in prav je, da vas obvestimo o delu, uspehih in neuspehih stranke. Težje kot večina parlamentarnih političnih strank se predstavljamo v časopisih, na radiu in televiziji. S tem razlogom se na vas obračamo z informacijo o tem, kdo smo, čeravno mnogi od vas veste, zakaj smo se leta 1991 organizirali, za kaj se.zavzemamo in kaj smo doslej storili kot koalicijska parlamentarna stranka. Upamo, da boste našo odločitev sprejeli z razumevanjem in brez slabe volje. Upokojenci, organizirani v stranki DeSUS in zvezi društev upokojencev, smo bili v prejšnjih mandatih državnega zbora praktično brez svojih predstavnikov, v tem obdobju smo bili v parlamentu dvakrat izigrani - prvič so za eno leto zamrznili usklajevanje pokojnin, drugič pa so sprejeli krivično februarsko formulo za usklajevanje pokojnin, kar je vplivalo na znižanje pokojnin. Tedaj smo v stranki ugotovili, da smo brez predstavnikov v parlamentu nemočni in da nas obravnavajo kot nebodigatreba, skratka kot strošek, čeprav smo pustili državi s svojim minulim delom bogato dediščino (pa jo že osem let neusmiljeno razmetavajo in uničujejo na vse mogoče načine). Izgovarjajo se na tranzicijo in prestrukturiranje, rezultat tega pa je več kot sto tisoč stalno brezposelnih. Rešitve tega problema ni videti. Kdo smo Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) trenutno šteje 30.000 članic in članov in kar nekaj simpatizerjev. Za nas je na volitvah glasovalo 45.000 državljank in državljanov. Organizirani smo v 105 občinskih/območnih organizacijah, v vseh mestnih ofJčinah in v 19 pokrajinskih odborih. V parlamentu imamo pet poslanskih mest, v občinskih in mestnih svetih pa 139 svetnikov. Premalo nas je, da bi v parlamentu lahko odločali brez zaveznikov, zato smo vstopili v vladno koalicijo. To nas zavezuje k odgovornemu soodločanju. Ne zanikamo slabosti koalicijskega zavezništva, ki pa je nam vendarle omogočilo, da smo lahko v državnem zboru brez posrednikov uveljavili predloge organizacij civilne družbe, še zlasti društev upokojencev. Z vstopom v koalicijo smo pridobili eno mesto ministra in več pomembnih mest v ministrstvih. V času zadnjega mandata je stranka v parlamentu izpolnila večino svojih programskih ciljev in predlogov društev upokojencev, in sicer: - Niso se upali predlagati zamrznitve pokojnin. - Prejšnji vsakodnevni očitki o dragih upokojencih so bili utišani. - Dodatka za rekreacijo jim ni uspelo ukiniti (stranki gaje uspelo zvišati od 12.000 do 50.000). - Ohranjeno je usklajevanje pokojnin s plačami pod enakimi pogoji, kot veljajo za delavce. - Pravica do vdovske pokojnine je vgrajena v zakon kot socialni korektiv, čeprav z višino nismo zadovoljni. - Dodatek za rekreacijo je z zakonom določena pravica, ki se valorizira. - Ni pokojnin brez plačanega prispevka: zavezanci so po višini prispevka v pokojninsko blagajno bolj izenačeni. - Razpon med najnižjo in najvišjo pokojnino je znižan na razmerje 1 proti 4. Pokojnine, ki to razmerje presegajo, se ne usklajujejo. - Socialni korektivi, kot so varstveni dodatek, najnižja pokojnina in vdovska pokojnina, ostajajo solidarnostni del pokojninskega sistema. - Ugotavljamo, da je stranka uspešno sodelovala pri pokojninski reformi in uveljavila zahteve civilne družbe in upokojenske organizacije. - Zelo dejavni smo bili ob geslu, ki smo si ga zastavili: Nič brez nas o usodi slovenske države! - Državotvorni smo bili v razpravah in glasovanju o denacionalizaciji, pri vsakoletnih proračunih z zahtevo za racionalno trošenje sredstev ter na vseh ostalih področjih gospodarjenja, trošenja sredstev po sprejetih zakonih, ustavi in drugih državnih ali mednarodnih, z zakonom določenih zadev. Kako naprej Dejavnost DeSUS bo še naprej usmerjena v zagotavljanje boljšega zdravstvenega in socialnega varstva tudi tistih, ki so dani v urejanje občin. Smo prosti divji profitni logiki in nesprejemljivim socialnim razlikam, vse dotlej, ko bodo rešene kadrovske štipendije, velika nezaposlenost v vseh sfčrah, tudi na področju kmetijstva. Smo pred volitvami v državni zbor. Na volitvah bo stranka nastopila kot samostojna politična stranka. Odvisno od volilnega sistema si bo stranka samostojno izbirala zaveznike. Upokojenci potrpimo marsikaj, toda neumni nismo, da bi na volitvah glasovali za stranke, ki jih nenehno motijo že tako plitvi upokojenski žepi. Prav je, da upokojenke in upokojenci na volitvah podpremo upokojence, ker imamo tak sistem, da bomo imeli upokojenci nekaj od tega, če bomo zraven, če pa nas ne bo, nas bodo odpisali. Upokojenci ne dovolimo, da nas odpišejo. Raje si zapomnimo, kako je kdo glasoval ob sprejetju reforme pokojninsko-invalidskega zavarovanja, da bomo dobre nagradili, slabe pa kaznovali. Upokojenci imamo veliko moralno moč in s skupnimi dejavnostmi bomo uspešni pri zaščiti svojih pravic in pri razvoju mlade slovenske države na vseh področjih. Financiramo se pošteno, brez razglašanja, da smo pošteni. Tuji so nam nezakoniti virmani in tožarjenja po sodiščih. Ne pozabite tega in premislite! Naše geslo naj bo: Nič o usodi slovenske države brez nas! Vsem želim veliko zdravja in prijetno praznovanje! Za občinsko organizacijo DeSUS Brezovica Ivan Prebil Popoldne s starši V prvem tednu oktobra - tednu otroka - smo imeli v vrtcu bogatejši program kot običajno. Najbolj so se otroci veselili skupnega popoldneva s starši. Vzeli smo si čas drug za drugega in skupaj izdelovali izdelke iz naravnih gradiv (se-menke, aranžmaje iz suhega cvetja), izdelali smo 'tetko jesen' in skupaj pekli krompir, kostanj in jabolka. Otroci so kupovali in prodajali sadje in zelenjavo na skoraj pravi tržnici. Srečanje so z zadovoljstvom sprejeli otroci in starši, zato bomo takšne dogodke v prihodnje še pripravljali.' KOTIČEK OSNOVNE SOLE BREZOVICA Naj živi bralna značka! Bralna značka je izvirna slovenska oblika dela z mladimi bralci. Učence vzpodbuja k branju in dviga bralno kulturo. Prizadeva si uresničiti gesli "Brati dobro" in "Ljubiti brati". Po številu bralcev oziroma tekmovalcev, če jih lahko še tako imenujem, je to najmočnejša prostovoljna interesna dejavnost. Prizadevati si moramo, da bo tako tudi v prihodnje. Knjižne police v knjigarnah in knjižnicah se na srečo polnijo s kakovostno sodobno mladinsko literaturo, upam tudi, da smo opravili s togimi seznami obveznih knjig... Branje za bralno značko je na osnovni šoli Brezovica iz leta v leto bolj množično - lani je doseglo kar 75 odstotkov učencev. To pomeni, da so ti učenci poleg rednih šolskih obveznosti prebrali vsaj še pet knjig in se o njih pogovarjali. Razveseljivo je, da zagretost za branje ne upade na predmetni stopnji. Nekateri o taki masovnosti branja nimajo najboljšega mnenja in se sprašujejo o kakovosti. Gotovo so tudi taki dvomi upravičeni, toda posploševanje slabih strani V SVET Bralne značke se mi zdi krivično. Iskanje pravih poti do bralca je proces, ki mentorja vzpodbuja in razveseljuje, hkrati pa strokovno (in tudi moralno) obvezuje. Svetovati pravo knjigo ob pravem času je odgovornost. Ne morete si misliti, da lahko ena posrečeno izbrana knjiga odpre svet obema: učencu in mentorju; prav tako pa lahko ponesrečen izbor za dolgo odvrne od branja. Pri tem seveda mislim predvsem na branje 'kar tako', in ne le za bralno značko. Polona Raušl Seminar Zveze slovenske podeželske mladine na Brezovici Veseli smo bili, koje brezoviško društvo podeželske mladine sprejelo našo pobudo, da v domačem kraju gosti seminar za vsa slovenska društva podeželske mladine. Tako seje trideset predstavnikov zbralo v prvem novembrskem vikendu v Marijinem domu na Brezovici. Petkov večer je bil zaznamovan predvsem s spoznavanjem dela društev. Predstavljeni so nam bili zanimivi projekti, kijih društva pripravljajo v svojih okrožjih: priprava kmečkih praznikov, obujanje starih običajev, izdaja časopisov, ekskurzije na različne konce Slovenije in Evrope. Domače društvo smo si zapomnili predvsem po zanimivem projektu z naslovom Počitnice z Julijo in Julijem. Opazili smo, da so najbolj dejavna društva iz Bele Krajine, Štajerske in Prekmurja. Sobotni dan je bil posvečen seminarju, kjer so se predstavniki posvečali izdelavi projektov in prijavi le-teh na Uradu za mladino in kmetijstvo. Informacije nam bodo še kako prav služile pri pridobivanju prepotrebnih denarnih sredstev. Zadnji dan, v nedeljo, smo izdelali letni načrt dela in se založili s kupom uporabnih informacij. Po odličnem kosilu smo si ogledali še nekaj znamenitosti občine Brezovica in ugotovili, daje v vaših krajih žejo lepo, radi se bomo vrnili. Ocena seminarja je zelo dobra, še posebej po zaslugi dobre tehnične organizacije s strani mladih članov Občinskega društva podeželske mladine Brezovica. Predstavnik ljubljanske regije ZSPM Igor Vidergar PISATELJ NA OBISKU V šoli nas je obiskal pisatelj Primož Suhodolčan Predstavljala sem si resnega in zadržanega, pa meje prijetno presenetil. Imeli smo ravno uro matematike, ko je stopil v učilnico. Takoj seje pošalil in dodal, da kar gre, ker on zna računati le do deset. Ugotovila sem, da sem se motila o njem, kajti bilje zelo zgovoren in nasmejan. V telovadnici je bilo šele zanimivo. Predstavil je svojo smešno zgodbo o kokoški, ki ni znala ne-sti jajc. Pri tem mu je pomagala Branka, ki bi skoraj počila od sme- Ob iztekajočem letu se predstavniki KRAJEVNE SKUPNOSTI PODPEČ-PRESERJE iskreno zahvaljujemo vsem krajanom, podjetjem, društvom, poslovnim partnerjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri uresničevanju programa, katerega smo si skupaj začrtali ob začetku leta. V letu 2000 pa si želimo, da s skupnimi močmi udejanimo zastavljene si cilje, ki naj bi pripomogli k večjemu napredku in razvoju naše krajevne skupnosti. Iskreno vam želimo, da BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE praznujete kar se da veselo in prijetno, v letu 2000 pa vam želimo predvsem mir, zdravje in zadovoljstvo. ha. Odgovarjal je na naša pripravljena vprašanja. Stekel je zanimiv pogovor. Izvedeli smo, da ga prijatelji kličejo tudi Popek. Povedal je, da piše zgodbe o Petru Nosu zato, ker mu je bil zelo podoben v mlajših letih in njegov nos je še zdaj v brazgotinah. Še smo se pomenkovali. Pisatelj je vzel v roke pisalo in mi smo se hitro začeli prerivati za njegov podpis. Meni seje podpisal v spominsko knjigo. Podpis hranim za spomin. Nanj sem zelo ponosna. Lidija Jazbinšek, 4.c PŠ Notranje Gorice Peter Nos je vsemu kos Peter iz zgodbe je vsemu kos, če vidiš ga, ga vprašaj za nos. Peter iz zgodbe je vsemu kos, za kosilo rad je polento in zos. Peter iz zgodbe je vsemu kos, po stanovanju vedno hodi bos. In zato je tak naslov: Peter Nos je vsemu kos. Na srečanju s pisateljem smo se prijetno počutili tudi učenci razredne stopnje, saj nas je zabaval z Živalskimi novicami in s Petrom Nosom. Klemen Čot, 4.a V četrtek, 11. novembra, nas je obiskal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Predstavil nam je svoji lani najbolj brani knjigi: Kolesar naj bo in Košarkar naj bo. Povedal je tudi, da mu pravijo Popek. S svojimi šalami nas je spravil v smeh in nas zabaval celo uro. Nekaj fantov je nagovoril, da so prišli na oder zaigrat, kako bi zapeli podoknico dekletu. Zelo smo uživali. Nato je prebral še nekaj pregovorov, ki naj bi nas spodbujali k branju. Na koncu je podpisoval spominske knjige in svoje izdelke. Srečanje nam bo ostalo v lepem spominu. Člani dodatnega pouka slovenščine, 5. razred OTROCI IZ VRTCA PODPEC SO IMELI VESELO, ZANIMIVO IN PESTRO JESEN Ogled policijske postaje Konec septembra, ko smo se vrtca že vsi dobro privadili, nas je Janov očka povabil na ogled policijske postaje. Najprej smo si ogledali opremo in spoznali delo prometne policije, zatem nas je avtobus odpeljal v Stožice na ogled policijske konjušnice. Lahko smo božali konje, videli smo njihove hleve in sedla. Pojicist pa nam je pripovedoval, kako skrbijo za konje. Nepozabno doživetje pa je mnogim otrokom tudi ogled letalske enote policije, zaradi ogromnega letališča. Videli smo \/.letanje in pristajanje policijskih in vojaških helikopterjev. Od blizu pa smo si ogledali tudi helikopter gorske reševalne službe. Med gasilci V oktobru pa smo pozornost posvetili tudi požarni varnosti. Gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Jezero in Podpeč so nam pripravili zanimivo predstavitev svojega dela in opreme. Najmlajši so postali kar pravi gasilci in so 'gasili' z vedrovko, večji pa so se že seznanjali s požarno preventivo. Trudimo se, da bi otrokom našega vrtca obogatili in popestrili najnežnejšo dobo njihovega življenja. Upamo, da nam to tudi uspeva, hkrati pa se zahvaljujemo vsem staršem, ki nam pri tem pomagajo. Vzgojiteljica Katarina Susman PROJEKT OŠ BREZOVICA IN PODRUŽNIČNE ŠOLE NOTRANJE GORICE Stenski koledar 2000 Učenci, učitelji (in verjetno tudi nekateri starši) smo se v oktobru lotili priprave zahtevnega projekta - Stenskega koledarja 2000. Razpisan je bil literauii natečaj, ki je vabil k pisanju štirivrstičnic na temo mesecev oziroma letnih časov. Žirija je prebirala skoraj petsto štirivrstičnih pesmic in izbrala šestdeset najboljših, ki so predstavljene na koledarju. Rezultat likovnega natečaja, ki je bil tudi del projekta, pa je ponudil precej umetniških del v različnih likovnih tehnikah - prava paša za oči! Žirija je imela zahtevno nalogo izbrati tistih dvanajst izdelkov, ki bodo natisnjeni na koledarju. zaradi pestrega izbora likovnih izdelkov so člani žirije izbrali še deset motivov, ki so natisnjeni na novoletnih voščilnicah. Zaključek vsakega projekta je seveda predstavitev. Najbolje je, če je le-ta javna in privabi čimveč občinstva: staršev in vseh, ki cenijo delo učencev in šole. Projekt smo v celoti predstavili na dveh kulturno-družabnih prireditvah, ki sta potekali v četrtek, 9. decembra 1999, ob 18. uri, v domu krajanov v Notranjih Goricah in v petek, 10. decembra 1999, ob 18. uri, v osnovni šoli Brezovica. Vsem se zahvaljujemo za obisk. Stenski koledar za leto 2000 in novoletne voščilnice lahko še vedno kupite v osnovni šoli Brezovica. Zbrani denar bomo namenili za šolski sklad. Učenci in delavci osnovne šole Brezovica in podružnične šole Notranje Gorice želimo, da bi Vam naš koledar v letu 2000 štel lepe in zdrave dneve. Polona Raušl Bilo nam je lepo - Radi imamo glasbo, še posebej pa nas zanimajo stara glasbila. Zbiralec in restavrator starih predmetov ter glasbil, naš sovaščan gospod Branko Čož, nas je razveselil s svojim obiskom. Igranje na stara glasbila je spremljal s petjem in tudi mi smo se mu pridružili. Skoda, da je čas prehitro minil. (Podružnična šola Notranje Gorice) Vesela novica iz OŠ Brezovica: Priznanje šolskemu časopisu Barje • Šolski časopis osnovne šole Brezovica in podružnične šole Notranje Gorice z naslovom 'Barje: N'š cajt'ng'je na tekmovanju slovenskih osnovnošolskih glasil, ki ga vsako leto prireja uredništvo revije Pil, prejel priznanje ■ pohvalo za celoto. To je v zadnjih šestih letih že tretje priznanje ■ leta 1993 in 1998je šolski časopis prav tako prejel nagrado za celoto. To pomeni, da je naše Barje na pravi poti. Vsem ustvarjalcem čestitamo! Rezija Končno smo prispeli na cilj, v Rezijo. V bistvu je Rezija dolina in ne kraj. Glavni vasi Rezije sta Ravanca in Bila. Po rezjan-ski dolini teče reka Rezija. Rez-jani romonijo (govorijo) po ro-zajansko. Njihov jezik je nekakšno slovansko slovensko starinsko govorjenje. Dolina je dolga 20 kilometrov. Šteje 1.300 prebivalcev. Po diapozitivih smo si ogledali posledice katastrofalnega potresa leta 1976. V času obnovitve, kije trajala 20 let, so živeli v lesenih hiškah. Vse vasi so še enkrat postavili, zgradili hiše in cerkve. Tako ni nikjer v Reziji ostala kakšna tipična rezi-janska hiša. Na bližnjem gorovju smo si ogledali še 'spečo deklico', za katero pravijo, da se ne sme nikoli zbuditi, kajti drugače bo hud potres. Vse to smo si ogledali v prvi vasi, v Bili. Ravanca (Prato di Resia) je občinsko središče. V vasi lahko najdemo zdravnika, pošto, lekarno, edini hotel in restavracijo v Reziji. V vasi stoji kulturni dom - Ta rozajanska kulturska hiša -, kjer je sedež folklorne skupine Val Resia, ki deluje že 160 let. Ta dom smo si tudi ogledali in v njem zaplesali tipični 'rozajanski' ples. Njivva (Gniva) je majhna vas z lepim pogledom na celotno dolino. Osoane (Oseacco) so kraj z največ potresnimi posledicami. Hiše in cerkve so zgrajene na novo. Solbica (Stolviz-za) je tipična rezijanska vas s tipično arhitekturo. V njej so bili brusači in popravljalci dežnikov. V njej je sedež slovenskih kulturnih društev Rezija. Korito (Coritis) je vas tik. pod Kaninom. Cerkev je obnovljena, vas pa je izhodišče za lepe planinske pohode. Učja (Uccea) je ostarela vasica na meji s Slovenijo. Vse te vasi smo si ogledali na diapozitivih. Izvedeli smo tudi druge značilnosti te lepe doline.. Glavna in najbolj značilna jed je polenta iz koruznega ali pšenič-nega zdroba. Servira sejo s 'fri-cem', mesom na žaru ali divjačino. Značilna je tudi 'osojanica', cmoki iz polente s topljenim maslom in naribanim sirom. Okusne so tudi juhe, še posebej fižolova. Priljubljene sladice so 'bujadnek' in 'kolači'. Rezija ima tudi svojo že 160 let staro kulturo. To so tudi plesi, kijih zna vsak Rezijan, in še mnogo več. Vsi plesi se plešejo ob spremljavi bunkule (violine). Kultura se izraža tudi skozi otroške pesmice, bajke, pregovore in pesmi. Imajo tudi glavne prireditve. To so pust, vaške šagre (veselice), najpomembnejša pa je tridnevna 'šmarnamiša', ki jo prirejajo ob velikem šmarnu. Imajo tudi dvojezične šole, kamor hodijo učenci od enajstega leta starosti, in vrtec. Torej, tako je potekala naša prva ekskurzija izven Slovenije. Lahko smo se nagledali velikih in belih gora, ki jih iz Preserja gledamo samo od daleč. Spoznali smo nove kraje, nove ljudi in običaje. Ta ekskurzija nam je ponudila nekaj, česar ni mogoče videti vsak dan. Čeprav bi marsikdo rekel, da je Rezija zakotna, ima veliko takih stvari, kijih običajno ne srečamo. Anja Šuštaršič, 8.a OŠ Preserje PREJ L I SMO Teden zdravja Na naši šoli smo imeli teden zdravja. To je bil drugi teden v novembru. Naredili smo plakate o zdravju. V šoli smo se pogovarjali o zdravi prehrani in pripravili razstavo zdravih živil. Razstavljeno je bilo suho in sveže sadje, zelenjava in žitni izdelki. Malica je bila obogatena s sadjem in zelenjavo, zelo mije bila všeč. Učiteljica nas je opozarjala na pravilno sedenje. Med poukom smo si vzeli čas za razgibavanje. Pri pouku športne vzgoje nam je učitelj povedal, kaj moramo narediti za pravilno držo. Skupaj smo naredili tudi nekaj vaj. Šolo sta obiskali medicinski sestri. Sestra Diana nas je poučila o osebni higieni in o primernih oblačilih. Sestra Majda pa nam je razkazala notranjost zoba in poudarila, kako važno je umivanje zob. Teden zdravja je bil zelo zanimiv. Jerca Susman, 3.b OŠ Preserje Ekskurzija v Rezijo V torek, 5. oktobra, smo se vsi veseli, čeprav je bilo mrzlo, odpeljali iz Preserja. Šli smo na ekskurzijo v zamejstvo, v Rezijo. Vsi srečni, da gremo izven slovenskih meja, smo se odpravili. Pot nas je vodila mimo mnogih krajev, še več vrhov, dolin in še marsičesa drugega. V Lescah smo pozdravili našega voditelja, gospoda Slavka, ki nam je bil v pomoč pri spoznavanju poti v Rezijo. Prvič smo se ustavili v Kranjski Gori. Ogledali smo si Liznjekovo domačijo, slišali nekaj besed o stvaritelju Kekca, Josipu Vandotu, pa tudi v nezasnežena kranjskogorska smučišča se nam je uprl pogled. Liznjekova domačija Zgrajena je bila v 17. stoletju, in sicer leta 1730. Je tipična alpska domačija. K njej so leta 1796 prizi-dali še gospodarsko poslopje. Do-mačijaje imela hlev in klet, zidano črno kuhinjo, kamro in lesen 'šti-bel' nad vhodom. Ta domačija je primer ljudskega stavbarstva v tem času. Prvi prebivalci te domačije so bili koroški pastirji, zadnji pa so zabeleženi v letu 1976. Hiša ali izba je bil v takratnem času najpomembnejši prostor v hiši. Izvedeli smo tudi, da se Kranjski Gori drugače pravi tudi Borovška vas. Pot nas je vodila še do Kekca, ki ga prikazuje kip in ki je za te kraje najbolj značilen. Junaka si je zamislil Josip Vandot, ki se je kot deseti otrok rodil 15. januarja 1884 pri domačiji Turn. Pet let je hodil v osnovno šolo, nato pa je šolanje nadaljeval v Novem mestu. Med 2. svetovno vojno je bil z družino izgnan iz Maribora na Hrvaško. Leta 1944 je prišel nazaj, kjer ga je v tem letu ubila bomba. Pokopan je v Ljubljani. Leta 1942 sta izšli njegovi zbirki V belih nočeh in V grobnicah. Ko smo izvedeli vse o našem večnem junaku Kekcu, smo se kmalu znašli v zadnjih krajih pred državno mejo. Že smo zapustili našo ljubo domovino, že se nam je v srca usidrala italijanska Kanalska dolina. Kratke novice Plamenica Teka miru - Plamenica je v mesecu novembru obiskala tudi občino Brezovica. Mladi tekači iz več dežel sveta so širili poslanstvo miru in prijateljstva. Iz naše občine je ekipo spremljal tudi Robi iz Vnanjih Goric. Odlični športni rezultati - Peter Zupane, odlični mladi atlet, metalec kopja i. Jezera, je bil na Otočcu proglašen za najboljšega slovenskega športnika v mladinski kategoriji. Domen Krapež, plesalec plesnega kluba Fredi, drugače krajan Vnanjih Goric, pa je skupaj s soplesalko osvojil naslov državnega prvaka v standardnih plesih. Obema nadarjenima športnikoma čestitamo in jima sporočamo, da navijamo zanju. Slomškov večer - Člani kulturnega društva Rožmarin so pripravili večer o prvem slovenskem svetniku, skupaj z Mohorjevo družbo iz Ljubljane. Predstavili so nam delo in življenje A. M. Slomška preko pesmi, prizorov in recitacij. Tovrstni večeri so zelo dragoceni, pa čeprav ima zanje posluh manj ljudi. Lep dramski večer - Študentje bogoslovja so se predstavili z igro 'Brat našega Boga'. Pred nabito polno dvorano so nam predstavili življenje beračev in kasnejših spreobrnjencev. Leto, posvečeno starejšim - Te dni se po vseh krajih vrstijo prireditve, ki so ubrane na noto obeležitve mednarodnega leta starejših občanov. V Vnanjih Goricah so v društvu Tulipan posebej počastili vse najstarejše občanke in občane, pripravili so jim darila in se na družabnem večeru skupaj z njimi poveselili. Prisrčen program so pripravili tudi šolarji. ...izmi 1941 - 1943 Pri nas je razsajal FAŠIZEM. In ker nisem hotel biti MVAC (bela garda), naj bi končal na kampor-skem pokopališču. Rešila me je italijanska kapitulacija. 1943- 1945 Pri nas je razsajal NACIZEM. In ker nisem hotel biti domobranec, naj bi končal v nemškem krematoriju. Rešil me je gestapo in me poslal v udarni bataljon. In ker sem od tam dezertiraj, naj bi končal v jarku Mestnega Loga. Rešil meje Kovačev Henrik. 1945 - 1946 Pri nas je razsajal KOMUNIZEM. In ker nisem bil partizan, naj bi končal v Kočevju. Rešila me je amnestija.. 1998 - 1999 Pri nas razsaja še neimenovan izem. In ker nočem biti poslušni sluga, naj bi me končno pokončali tisti, ki sem jim med vojno ušel. Kdo me bo sedaj rešil? Verjetno nihče. Moral bom poslušati nasvet zadnje grožnje in si priskrbeti parcelo na pokopališču v Preserju, kjer mi bo zadnji spregovoril moj 'veliki prijatelj'. O svojem življenju in koncu je razmišljal: Kirnov Stane iz Kamnika Zaščiten je kot kočevski medved! Tako smo običajno rekli, ko smo hoteli poudariti nedotakljivost nekoga, ki je lahko brez posledic počel, kar ga je bilo volja. Sedaj je pa minister, da mu medvedje ne bi več trgali ovac, odredil njihov odstrel. In kdo naj bi bil sedaj simbol zaščitenosti? Kot brezoviški občinski svetnik bi predlagal, da sedaj v takem primeru rečemo: "Taje pa zaščiten kot (brezoviški) župan." Zakaj? Nihče mu ne stopi na prste (šape), - čeprav se javno hvali, da zavestno krši zakone in predpise slovenske, zaenkrat še demokratične države; - čeprav mu je občinski proračun nepomemben kos papirja; - čeprav zato prekoračuje letni občinski proračun tudi za 40 in več odstotkov; - čeprav s tem zadolžuje občino za več sto milijonov tolarjev; - čeprav je zato morala občina plačati že skoro 40 milijonov obresti; - čeprav je kljub dolgovom podpisal pogodbo, da bo občina že v tem letu plačala za rekonstrukcijo Tržaške ceste 65 milijonov; - čeprav je v največji zadolženosti podpisal pogodbo za izdelavo povsem nepotrebnega zemljevida v vrednosti skoro 4 milijonov; - čeprav o vseh teh pogodbah obvešča občinski svet šele naknadno; (M.K.) Turistično društvo Rnkltna - čeprav sklepov občinskega sveta ne spoštuje in ne izvršuje, češ da je v svetu premalo "dobrotnikov", ki hodijo le dvigovat roke, in preveč "senilnežev", "mrhovinarjev" in "nedelavnih škodljivcev", ki ga z zahtevami po zakonitostih ovirajo pri delu (v narekovajih so izrazi, kijih uporablja pri komuniciranju z nami, občinskimi svetniki); -čeprav je pripravil, podpisal in z zavlačevanjem občinski svet prisilil, da je sprejel nerealen Obračun za leto 1998 (višek prihodkov en milijon), prirejeno premoženjsko bilanco (skoro 200 milijonov 'terjatev') in od finančnega odbora zavrnjen proračun za leto 1999., v katerem je poleg cele vrste nepravilnosti neznano kam izginil lanski 'višek' in tudi vse 'terjatve'; - čeprav s plačevanjem preko študentskega servisa 'okrog prinaša' tako republiški kakor tudi občinski proračun; - čeprav 'njegovi' lahko brez dovoljenja gradijo, kar hočejo; - čeprav v svoji alergiji do višje izobraženih ne trpi v občinski upravi niti tajnika niti odgovornega računovodje, še manj pa podžupana; zaposluje le poslušno nekvalificirano delovno silo. In še! In še! In za piko na i: za vse te 'izredne dosežke' je dobil za nagrado 14-dnevno potovanje po Ameriki. Vse to v pravni državi, kjer te za malo pretežko nogo na plinu na licu mesta takoj krepko oglobijo. Senilni starec in mrhovinar občinskega sveta Brezovica Stane Kirn Spoštovana gospa Breda Kovačič! V oktobrskem Našem časopisu je bil objavljen tudi Vaš članek, ki obravnava dopisovanje v tem časopisu skoro z istimi izhodišči kot Obvestilo časopisnega odbora. Vendar pa imamo nekaj različnih pogledov na ta problem. Te različnosti bi Vam želel pojasniti, pa nikakor nisem mogel dobiti Vašega naslova (vsi drugi članki se objavijo le, če so opremljeni s preverljivimi naslovi), da bi Vam pismeno ali telefonsko odgovoril. Vi, kakor tudi celoten časopisni odbor, smo mnenja, da je bilo marsikaj napisanega, kar ne spada v časopis. Tudi spor med menoj in Benom ne bi bil vreden zapisa, če ne bi tega spora iz maščevalnosti vzpodbudil brezoviški župan. Z Benovim teroriziranjem sinove gostilne se želi maščevati meni samo zato, ker si ves čas prizadevam, da bi se tudi v brezoviški občini spoštovali zakoni in ne bi več vladalo pravo brezzakonje (anarhija). Skupno z večino svetnikov se zavedam, da je pravna država največ, kar lahko oblastniki od krajevnih skupnosti pa do parlamenta naredijo za svoje državljane. Županovo zatrjevanje, da s kršitvami zakonov koristi ljudem, je skregano z vsako zdravo pametjo. Tako kršenje običajno koristi le peščici privilegiranih ljudi. V kolikor se ne strinjate z mojimi gornjimi navedbami. Vas vabim, da me obiščete na mojem domu, kjer Vam bom rade volje postregel z vsemi dokazi o umazanih početjih našega župana. Te umazanije je privedel že tako daleč, da me je že drugo leto strah, kdaj se bo uresničila katera od groženj, ki jih nenehno dobivam. Samo vprašanje časa je, kdaj se mi bo s ceste zavalilo na hišo nekaj, kar bo krepko počilo. In to le zato, ker se mi, starcu pri 76 letih, upira podpirati stvari, ki so skregane z vsako pametjo. Toliko naj bo zaenkrat dovolj Vam, gospa, kakor tudi vsem, ki verjamejo v svetohlinske pisne in ustne izjave župana, kako nas ima vse rad, kako nam želi vsem vse dobro in kako nam vsem velikodušno odpušča. Vse to s svojim početjem povsem demantira. Če ne bo to dovolj, pa drugič kaj več. Stane Kirn st. . 4 Kamnik 131 1352 Preserje telefon 631-433 ODGOVOR NA ČLANEK BREZOVŠKI PRORAČUN (NČ 258/ stranic) Svetnik Stane Kirn v članku »Brezovški proračun« spet zavaja, zato ponovno pojasnjujem, da je proračun sestavljen iz predvidenih prihodkov in odhodkov občine za eno leto. Torej ni »bog« in se tudi spremeni, če se nepredvideno spremeni priliv ali poraba za določen namen. To se doseže z rebalansom. V tekočem poslovanju sprejema občina preko celega leta tudi račune za opravljene storitve in dela in jih tudi plačuje v skladu z Zakonom o financiranju občin: - za materialne stroške šele po 20 tih dneh po prejetju računa - za investicije šele po 60 oz 45 dneh od prejetja računa Povsem enako posluje občina tudi decembra. Prejeti računi v decembru pa povsem opravičeno in v skladu z Zakonom o financiranju občin bremenijo proračun naslednjega leta. Prav tako bremenijo proračun naslednjega leta tudi decembrske plače v vrtcih, upravi in pri vseh ostalih porabnikih proračuna. Isto je z odplačili kreditov, ki so bili najeti v preteklih letih. Plačevanje računov iz preteklega leta iz proračuna tekočega leta se bo torej ponavljalo vsako leto, saj ni občine in ne podjetja, ki bi 31.12. ne imelo še za plačati obveznosti in izterjati terjatve iz preteklega leta. Ponovno opozarjam, da je nemogoče primerjati finančno poslovanje občine z gostinskim, ko gost kar popije in poje plača takoj. Glede pravilnosti sestavljanja proračuna 99 pa trdim, da je bil sestavljen po pisnih in ustnih navodilih državnih institucij. Pravočasnost predložitve proračuna 99 pa ni bila odvisna le od mene, ampak tudi od finančno premoženjskega odbora, ki se je najprej ukvarjal z zaključnim računom 98 in šele pozneje obravnaval proračun 99 in šel v take podrobnosti, daje včasih le izbiral najprimernejše besede. Računovodkinja Meta Šeškar ODGOVOR NA »POZIV« SVETNIKA MARKA ČUDNA NČ 258/ stranic V nasprotju s trditvami g. Čudna v njegovem prispevku: »S svetniškega stola« ugotavljam, da kot župan v danih razmerah dobro opravljam na volitvah zaupano mi delo, kar potrjujejo priznanja in spodbude mnogih za to pristojnih osebnosti znotraj in izven Občine Brezovica. Problematično in otežkočeno pa je delo Občinskega sveta. Razlog je v kršenju ustave, zakonov, statuta in poslovnika s strani nekaj svetnikov, kateri s svojimi neresnicami zavajajo še nekatere svetnike in del javnosti. Mnogi občani in zaposleni na ministrstvih odkrito negodujejo in me kličejo, naj preprečim neresnične in predvsem ponavljajoče informacije nekaterih piscev v Našem časopisu, vendar na to kot župan nimam vpliva, čeprav njihovo pisanje škoduje nadaljnjemu razvoju Občine Brezovica. župan Občine Brezovica Drago Stanovnik ODZIV UO SLS NA NERESNIČNO PISANJE V NAŠEM ČASOPISU (NČ 258/ stranl6 avtorja Kirn in Čuden) Prisotni na 16. seji UO in svetniške skupine SLS (Anton Slana, Jože Repar, Janez Kraljic Marija Kregar, Anica in Branko Ste-blovnik, Marjeta Susman - Janža, Srečko Pristavec, Srečko Erjavec, Ludvik Špan in Drago Stanovnik)" kije bila 29.11.99. ugotavljamo, da po omenjenih člankih sodeč, še vedno traja predvolilna kampani-ja nam nasprotnih strank. Tako se moramo župan in člani SLS še eno leto po volitvah braniti pred neresničnimi trditvami. To pa je težko, saj nam je ovirano komuniciranje. Nedopustna je tudi protizakonita cenzura in izločanje člankov, ki prispejo na Občino Brezovica za objavo v Našem časopisu, katero izvajata dva člana od treh v časopisnem svetu. Medtem, ko se izločajo članki ostalih dopisnikov in župana, se je naprimer članek sorodnika (nečaka g. Goršiča) objavil v enem jn istem časopisu (NČ 258) dvakrat - na 19. in 20. strani. Dokaz je neobjavljen čla- nek z naslovom: »SLS PODARILA LJUDEM VEČ KOT ŠTIRI MILIJONE TOLARJEV!« v zadnji številki Našega časopisa. Prepričani smo, da bi morala Nadzorni odbor in Svet Občine Brezovica ščititi interese Občine Brezovica ne pa pod vplivom že omenjenih svetnikov, ki so že večkrat pojasnili svoje namene ukinitve sedanje Občine Brezovica delovati v škodo le te. Tudi v primeru rekonstrukcije Tržaške ceste se po mnenju Sveta Občine Brezovica in članov Nadzornega odbora ne bi smelo nadaljevati z aktivnostmi in naj bi torej država ta denar, ki ga je namenila za rekonstrukcijo odseka na Brezovici spet investirala v druge predele Slovenije. Na Brezovici pa naj bi še naprej trepetali pred novimi prometnimi nesrečami, ki so ne dolgo nazaj terjale tudi mlada življenja. SLS pač za razliko od drugih uresničuje predvolilne obljube! Na koncu pa zavračamo tudi trditve istih svetnikov o čistkah znotraj SLS in vmešavanju v druge stranke. Res pa je, da se zaradi dosedanjih rezultatov našega dela tudi ne bojimo nobenih vmešavanj v SLS, saj smo stranka ljudi in bomo tudi v prihodnje zastopali interese vseh dobronamernih ljudi in vas tudi ob tej priliki vabimo k sodelovanju. Prav vsem občankam in občanom želimo veselo praznovanje in vse dobro v novem tisočletju. Župan in UO SLS Brezovica Drago Stanovnik Opravičilo! Kdor vpraša, ne zablodi. V prejšnji številki nam jo je zagodel računalniški škrat, ker tudi s tem se borimo, saj nas tiskarski škrat ne zmore premagati sam, in smo na brezoviških straneh kar dvakrat objavili prispevek Martina Mačka o mednarodnem taboru za prostovoljno delo. Nekateri iz tega že delajo dolgoročne sklepe, visoko politiko in iščejo sorodstvene zveze. Ni bilo nič takega, samo računalniški škrat. Kiksneš pri imenu datoteke in članek se ti dvakrat pojavi. Vendar se opravičujemo vsem, avtorju, ker je brez svoje krivde dvakrat objavljen, bralcem, ker so se jezili, saj je izpadlo kaj drugega, tudi po nemarnem izpuščeni omenjeni spis o štirih milijonih in na koncu vsem, ki jim s tem jemljem argument za dolgo in poglobljeno razpravo. Odgovorni urednik Obvestila, vabila in voščila Vabljeni v decembru 13. 12. 1999 ob 18. uri 14. 12. 1999 ob 19. uri 15. 12. 1999 ob 18. uri 16. 12. 1999 ob 18. uri • Gasilski dom Brezovica • Osnovna šola Rakitna Zadružni dom Notranje Gorice Osnovna šola Preserje 17. 12. 1999 ob 18. uri - Dom krajanov Vnanje Gorice Lutkovna igrica 'Kozliček Meketajček' z obiskom Dedka Mraza. Otroci vabljeni skupaj s sestrami, brati ter svojimi starši. Pripravljata Občina Brezovica in kulturno društvo Rožmarin iz Vnanjih Goric. 18. 12. ob 15. uri - Dom krajanov Vnanje Gorice Božična delavnica, kjer boste lahko izdelovali novoletne okraske, voščilnice in preprosta darila. Za zaključek sledi igrica 'Prigode psička Pafija'. Vabi Občinsko društvo podeželske mladine. 25. 12. 1999 - Zadružni dom Notranje Gorice Koncert ansambla Agropop. Pripravlja mladinski klub Berda. 26. 12. 1999 ob 13. uri - Plahanov laz Smučarsko skakalni klub Jezero bo ob pomoči solidnih snežnih razmer pripravil tekmo v smučarskih skokih na 45-metrski skakalnici. Društvo upokojencev Tulipan in Krajevno združenje Rdečega križa Vnanje Gorice se vsem članom ob koncu leta zahvaljuje za pomoč in sodelovanje ter želi vsem članom in krajanom vesel božič ter sreče in zdravja v novem letu. UO DU Tulipan in RK Srečno v letu 2000 vam želi Turistično društvo Rakitna Vsem upokojenkam in upokojencem društva upokojencev Podpeč - Preserje želimo vesel božič, v prihajajočem letu 2000 pa obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Odbor DU Vesele božične praznike, veliko zadovoljstva v krogu svojih najbližjih ter srečno v letu 2000 vam želijo svetniki občinskega odbora LDS Brezovica. Marko Čuden, Slavka Slana, Marko Goršič, Marko Burger, IgorPetrovčič Novoletni ples Dijaki, študentje in drugi mladi! Če želite v polnosti doživeti prednovoletne praznike, se zabavati ob glasbi brez alkohola in cigaretnega dima ter splesti nova prijateljstva, ste lepo vabljeni na ples, ki bo v nedeljo, 26. decembra 1999, ob 20. uri v domu krajanov v Vnanjih Goricah. Vstopnina je simbolična. Pridite sami ali v skupini, zabave bo dovolj za vse! KUD Brezovica in Občina Brezovica vabita na božično-novoletno prireditev, ki bo v nedeljo, 26. decembra, ob 18. uri v osnovni šoli Brezovica. Nastopili bodo: - Ženski pevski zbor Brezovica - Podpeški oktet - Komorni godalni orkester Pridružite se nam ob zaključku tisočletjal Vstopnice lahko kupite v tajništvu osnovne šole Brezovica ali na dan prireditve. ZUPANOVO OKNO Dočakali smo zadnji mesec tega stoletja, tisočletja. Mesec nakupov, praznovanj, veseljačenja, izrazov dobrih želja za prihajajoče praznike in še bi se naštelo. Tudi marsikaj bo potrebno postoriti, da se neobremenjeni z obvezami sprostimo in pripravimo na neponovljivi dogodek »pričakati leto 2000«. Za mnoge pomembnost, nova pričakovanja, želje po uspehu - za druge tako kot vsako leto, s skrbjo, kako preživeti svoj vsak dan. • Novembrska občinska seja je potekala po skoraj utečenem sistemu in važnejši sklepi so: • Uskladitev cen programov v WZ • Predlog Odloka o občinskih cestah v občini Borovnica • Začetek postopka za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine Borovnica. • Za decembrsko sejo pripravljamo osnutek proračuna za leto 2000. • Zima, ki nam je že pokazala zobe, je tudi nekoliko »kot višja sila« upočasnila dela pri našem vrtcu, kar bo povzročilo, da se bo rok izvedbe nekoliko podaljšal, tako da pričakujemo končanje del skupno s tehničnim prevzemom v mesecu januarju 2000. To ni noben problem, aktivno spremljamo izvajanja in večdnevno suho vreme v decembru je bilo uspešno izkoriščeno. • Prva pluženja so že za nami in pri tem moramo opozoriti, da pluženje ne more biti povsod istočasno. Obstaja oSčinski prednostni plan, ki se ga izvajalci morajo držati. Z negodovanji nam njimi jim. izražena hvaležnost in celodnevni trud popolnoma nič ne pomeni. Postavimo se v njihov položaj in tudi sami v dobri volji kaj postorimo. • Predvidena dela kanalizacije na Zalarjevi cesti proti bivšemu gasilskemu domu smo preložili na prihodnje leto zaradi prepoznega roka pričetka del, tako bi združili dela kanalizacije, zgornjega ustroja cestišča, asfaltiranje tega, izgradnje vodovoda in drenaže na levi strani cestišča ter nov asfalt na celotni površini. Vsa ta dela bi združili z ureditvijo križišča pri Petriču. Izvedba bo posegla v planska dela 1. 2000 in nov proračunski investicijski program. • Večkrat sem že omenjal energetsko problematiko ogrevanja z virom »lesne biomase«. Predavanje, ki smo ga imeli in obljubljeni ogled na že obstojčem objeku v Gornjem Gradu, sem prestavil v januar zaradi odločitve, da bi organizirali strokovno ekskurzijo v Avstrijo - spodnjo Štajersko, kjer je več različnih objektov - kotlovnic, kar sem se dogovorili z organizatorji ekskurzije, ki sem seje udeležil skupno z župani, ki imajo podobne programske rešitve. • Pred dnevi je bilo že predhodno napovedano predavanje »Kabelsko- komunikacijski sistemi«, ki gaje strokovno izvedbo podjetje PAP. S podobnimi predavanji na posamezne zanimive strokovne teme bomo v prihodnjem letu nadaljevali, vezane na posamezne vsebine programov, kijih moramo v prihodnjem letu izdelati, kar nas zavezuje Zakon o javnih financah. • Kot uvodni del teh programskih aktivnosti je bila 24. novembra izvedena okrogla miza pod naslovom »Turizem - borovniški optimizem«, pod skrbstvom podžupana g. Modrijana, ki je zadolžen za programsko izvedbo na področju turizma, malega gospodarstva in podjetništva. • Turistično društvo je svoj letni program dopolnilo s položitvijo plošče na razgledni točki Vihrovca 830 m nad Brezovico, ki bo ena od postajnih točk bodočih pohodniških poti. • Več aktivnosti posameznih borovniških društev je bilo v preteklih dneh, od izletov z koristnimi in zanimivimi programi od »martinovega večera« v večnamenskem prostoru osnovne šole. Kulturno društvo z aktivom ŠOTA in pevci ŠTINGLCI ter gostje z moškim pevskim zborom iz Sovodnja pri Stari Gorici (Italija) so popestirli nedeljske večerne ure in pospremili misli na sv. Martina, odprli prijateljske vezi z našimi rojaki iz zamejstva. • Aktivi podeželskih in kmečkih žena več občin so se zbrali v Bistri. Naše društvo »Ajda« jim je pripravilo prisrčen sprejem, z znanimi domačimi dobrotami pogostilo, mi, župani bližnjih občin, lepo pozdravili, jim zaželeli dobre volje, pokončne drže in moči pri njihovi vlogi podpiranja treh hišnih stebrov. • V Ljubljani sem podpisal pristopno izjavo k športni uniji 1. 2000 »VETER V LASEH«, ki s svojim programom združuje mlade s ciljem odmika od mamil in negativnega življenja, večjo udeležbo v športu in prijateljskem druženju. V izvedbo bodo vključena naša športna društva skladno s programom. • Udeležil sem se dobrodelnega koncerta na Vrhniki, v organizaciji društva VITA z naslovom »KJE BO JUTRI MOJ DOM«. Zbrana sredstva so namenjena za pridobitev bivalnih prostorov mladim, ki so v prometnih nesrečah utrpeli poškodbe glave in ostali prizadeti. Solze so pritekle marsikomu ob nastopu mladega fanta in tu se sprašujem: Zadnjedni je po posameznih sredinah V Borovnici veliko hrupa ob novici, daje župan kupil alkotest vrhniški policiji. Res sem ga, iz sredstev županovega tolarja. Razumem, kaj je preventiva v prometu in tu je tehnična pomoč potrebna, ki bo marsikateremu dala misliti, da lahko v vinjenem stanju povzroči sebi in drugim hude življenjske posledice. Tudi zame to velja. Jaz sem se zamislil na tem koncertu, škoda, da ni bilo vas, ki smatrate, daje bilo to nepotrebno, tudi vi bi se zamislili. • Te dni potekajo razgovori o pogodbi in izvedbi nadgradnje novega gasilskega vozila z moderno funkcijsko opremo, ki z novo tehnologijo uspešno rešuje problematiko gašenja. To bo velika pridobitev za naše gasilce, upam, da bomo uspešni. • Tudi pri civilni zaščiti smo popolnili spisek opreme in jo nabavili. Posameznih nalog je veliko, kar sem spoznal na seminarju v Ljubljani z vsebino »POTRES« in predstavitvi izkušenj enot CZ iz Bovca glede lanskega potresa v Soški dolini. • Pokanje petard že naznanja praznični december. Njena uporaba je zakonsko določena, kje se sme aktivirati, zato predvsem šolsko mladino opozarjam, naj bodo previdni v izogib posledic in eventuelnih poškodb, ki jih lahko povzročijo sebi in ostalim. Bodimo strpni do teh dejanj, saj za izkazovanje radosti in veselja so še druge možnosti. • Praznični december ima vrsto prireditev, obiskov, proslav. V našem okolju je najmanjše obiskal sv. Miklavž s prireditvijo v okviru mladinskega društva Slap. Tudi tradicionalni novoletni koncert, ki bo v torek, 21.12. je v obsegu njihovega organiziranja. Kulturno društvo s pevci MPZ Štinglc bo v času božičnih praznikov izvedel koncert v cerkvi v Borovnici in na Pokojišču. Prireditev se udeležite in s tem izrazite podporo izvajalcem za njihov trud, voljo in odrekanje. • • Marsikdo odšteva dneve do leta 2000-novo tisočletje je pred nami. Turistično društvo je prevzelo organizacijo našega »SILVESTROVANJA«, ki bo na prostem od 23.00 ure do 2.00 zjutraj v Novo leto na Molkovem trgu. To je že tradicionalno, povabljeni ste na »županovo vino«, prisrčen stisk rok in izraz iskrenih dobrih želja. Nasvidenje na Molkovem trgu - nazdravili bomo letu 2000. ŽUPAN Alojz Močnik NOVOLETNO VOŠČILO OBČANOM BOROVNICE Stopamo v leto 2000, novo tisočletje, novo stoletje. Leto, v katerem marsikdo pričakuje vse mogoče in upa na nadomestilo vsega tistega, kar je v minulem obdobju zamudil. Zapuščamo stoletje, ki človeštvu ni bilo povsod naklonjeno z dobrotami, stoletje vojn, sovraštva in prezira in tudi velikih sprememb na gospodarskem in političnem področju. Tudi mi, občani Borovnice, smo bili vključeni v verigo dogodkov skupno z drugimi. Vse težave, nepravilnosti, tegobe, razočaranja ostanejo v spominu, toda z njimi se obremenjevati, jih obujati ali se nanje naslanjati kot na vodilo za bodočnost ni primerno, je brez možnosti za pozitiven uspeh. Pogled v bodočnost mora biti pokončen, optimističen in čist, neobremenjen, z željo uspeha po zadovoljstvu, razumevanju tako posameznika kot skupnosti. Zato Vam, drage občanke in občani, vsem, od najmlajšega do najstarejšega, želim, da bi v letu 2000 bilo izpolnjenih čim več vaših želja, da bi bili zdravi, zadovoljni, strpni in prijazni, spoštovali svoje in druge vrednote, izrazili čut do sočloveka in soseda ter bili med seboj pravi prijatelji. Veselo nazdravite letu 2000 s svojimi najbljižjimi in prijatelji. Iskren stisk rok bo povedal vse. Vsem starejšim občankam in občanom naj leto 2000 podari zdravja, moči, zadovoljstva in volje. Posebna želja po vsem dobrem velja naši najstarejši občanki ga. Ivani Drašlerz Dola 66 pri Borovnici, kije preživela celo stoletje z vsemi tegobami in dobrotami ter vstopom v novo stoletje. Malo je takih oseb, ki jim je Bog poklonil ta dar, v zahvalo vsem njenim dobrim delom. Pričakajte ta dogodek vstopa v leto 2000 v najlepših trenutkih in naj vam ostanejo še dolgo v spominu. Srečno Novo leto 2000 želim vsem. ŽUPAN Alojz Močnik BOROVNIŠKA LISTA - NEODVISNI Nezadovoljni s prvim letom mandata PROGRAM PRIREDITEV V OBČINI BOROVNICA -DECEMBER 1999 POHOD * December 1999: ZASAVSKA GORA Odhod v zgodnjih jutranjih urah, prevoz vlak. Organizator: Planinsko društvo Borovnica Informacije za pohod bodo na plakatih, v časopisu Dnevnik, na teletekstu str. 363, prijave na tel. št. 041 866-288 (ga. Alenka Petkovšek). kulti/rne prireditve * Vsak ponedeljek v mesecu decembru 1999: URA PRAVLJIC ZA NAJMLAJŠE (3-9 LET) ob 17.00 uri v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Izvajalec: Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica ŠPORTNE PRIREDITVE * Vsako nedeljo v mesecu decembru 1999: MLADINSKA REKREACIJA od 18.30 do 20.00 ure v TVD Partizan pod vodstvom Klare Suhadolnik in Tomaža Zupančiča, dodatne informacije v prostorih MK Slap (v zgornjih prostorih TVD-ja) ob petkih zvečer Organizator: Mladinsko kulturno društvo SLAP * Petek, 17. december 1999: KOŠARKARSKA TEKMA: BOROVNICA - YDRIA SCLABONICA Idrija ob 19.30 uri v dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica OSTALE PRIREDITVE * Torek, 14. december 1999: GLASBENA PRAVLJICA "MALINOVA BABICA" ob 10.00 uri v TVD Partizan Organizator: WZ Borovnica * Petek, 17. december 1999: NOVOLETNI ŽUR VSE PREDŠOLSKE OTROKE IN NJIHOVE STARŠE (IGRICA SAPRAM1ŠKA, POJOČI KUHAR, PLESNA ŠOLA PETER PAN) ob 17.00 uri v Gasilskem domu Breg - Pako Organizator: WZ Borovnica *Sobota, 18. december 1999 od 20. do 24.ure ročk koncert Pirati Organizator: MKD ARTerija * Torek, 21. december 1999: NOVOLETNI KONCERT ob 20.00 uri v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Organizator: Mladinski klub Slap * Sobota, 25. december 1999: VEČERNA MAŠA, PRI KATERI POJE MPZ Štinglc, po maši koncert božičnih pesmi BLAŽENA NOČ ob 18.00 uri v cerkvi v Borovnici Sodeluje: Kulturno društvo Borovnica * Nedelja, 26. december 1999: POHOD NA ŠTEFANOVO NA POKOJIŠČE SV. MAŠA NA POKOJIŠČU (zavetnik podružnice sv. Štefan)-ob 11.00 uri med mašo poje MPZ ŠTINGLC, po maši koncert božičnih pesmi BLAŽENA NOČ Sodelujeta: Kulturno društvo Borovnica in Turistično društvo Borovnica * Petek, 31. december 1999: SILVESTROVANJE NA PROSTEM Z NOVOLETNIM VOŠČILOM ŽUPANA OBČANOM BOROVNICE Od 23.00 do 02.00 ure na Molkovem trgu v Borovnici Organizator: Turistično društvo Borovnica *od 20. do 24. ure v ARTeriji Ročk koncert Antriga Organizator: MKD ARTerija Leto dni po volitvah so se na sestanku zbrali tisti, ki so lani nastopili na občinskih volitvah na kandidatni listi Borovniške liste -neodvisnih, ki je v občinskem svetu dobila pet svetniških mest. Uvodno je navzoče z delom članov liste ter z odnosom do župana in občinske uprave seznanil vodja liste. Dejal je, da občani zelo kritično presojajo delo župana, še zlasti zato, ker ga je lista lani podprla v obeh krogih volitev, pa se negativen odnos razširja tudi na svetnike iz vrst BL-N. Borovniška lista zato ne glede na letošnje izkušnje pričakuje, da bo župan v preostanku mandata zmogel večje zaupanje do sodelavcev in z njimi ustvarjalno sodeloval. Člani liste so tudi povedali, da so jih marsikje slišali zaradi nakupa elektronskega alkotesta za policijsko upravo, čeprav je bil nakup opravljen brez soglasja občinskega sveta. Zavedajo se sicer pereče prometne problematike v občini, vendar je vprašanje, ali je bila ta poteza res smotrna in ali na tem področju res ni drugih prednostnih nalog. Realizacija proračuna za leto 1999 bo zelo skromna, saj ni uresničena vrsta nalog, ki so bile določene v proračunu. Člani liste so obravnavali tudi stanje pri opravljanju poštnih storitev in stanje v zdravstvu. Glede izboljšanja je pisni predlog pripravil strokovnjak zdravnik, člani liste so sklenili, da ga posredujejo v obravnavo občinskemu svetu na prvo naslednjo sejo. Občinski upravi bodo posredovali še naslednje predloge za ureditev najbolj žgočih problemov: ureditev in poglobitev struge Borovniščice, posipanje ceste na Pristavo in Dražico in odpravljanje težav pri realizaciji letošnjih investicij. Zahtevajo pa.od občinske uprave, da za leto 2000 pripravi tak proračun, ki bo pregleden in.bodo naloge natančno določene, z roki za izvedbo in potrebnimi sredstvi. Opredeliti je treba tudi odgovornost za izvedbo nalog. Svetniki BL.N so se tudi dogovorili, da bodo v občinskem svetu složno poskušali spoštovati in uresničevati program, ki so ga ponudili volilcem in je zanje zavezujoč. SKD SLOVENSKI KRMANSKI DEMOKRATI Voščilu zadnjih božičnih praznikov v tem stoletju se pridružujemo tudi člani Slovenskih krščanskih demokratov Borovnica. Vsem ljudem dobre volje v domovini in rojakom po svetu želimo obilo blagoslova in duhovno doživetje družinske sreče in veselja. Še posebno se s pozornostjo obračamo na vse bolne, osamljene, trpeče in številne preizkušene ljudi, ki že dolgo pričakujejo topel žarek človeškega upanja. Vse naj plemeniti misel, da je življenje največji, enkratni in neponovljiv dar. Imamo čast in milost, ko vstopamo v preddverje še nedokončane narodove hiše, in veliko upanje, ko prestopamo prag novega tisočletja, da jo oblikujemo v topel in svetel dom, kjer se bomo vsi dobro počutili, se znali ceniti in spoštovati. Naj bo novo tisočletje začetek tisočerih želja svetlejših zarij novega upanja, miru, resnice, večje pravičnosti in zavedanja, da smo samo začasni oskrbniki nekega časa z veliko odgovornostjo do mnogih vrednot. Srečno 2000 vam želi Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Borovnica Na podlagi zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. I. RS, št. 48/90) in Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. I. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 16. člena statuta Občine Borovnica (Ur. I. RS, št. 42/99) je Občinski svet občine Borovnica na 8. redni seji dne 04.11.1999 sprejel SKLEP o začetku postopka za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Borovnica i Začne se postopek za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Vrhnika za območje občine Borovnica: - dolgoročni plan Občine Vrhnika za obdobje 1986-2000 (Naš časopis, št. 13/88, Ur. I. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94) - družbeni plan razvoja Občine Vrhnika za srednjeročno obdobje 1986-1990 (Naš časopis, št. 4/87, Ur. I. RS, št. 50/94) Program sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskih planskih aktov sprejme občinski svet Občine Borovnica. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.-Številka: 066/3-8/5-85/99 Datum: 04.11.1999 OBČINA BOROVNICA ŽUPAN OBČINSKI SVET Alojz Močnik l.r. POZIV OBČANOM Občina Borovnica je začela postopek za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Borovnica, zato pozivamo občane, da vložijo zahtevke za spremembo namembnosti zemljišča. V vlogi je potrebno navesti: - parcelno številko zemljišča - katastarsko območje - bodočo namembnost zemljišča Vloge sprejema Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica. Rok za oddajo vlog je do Ol. 03.8000. Popolne vloge, ki so že na občini Borovnica, bodo vključene v postopek. Občina Borovnica Občinska uprava BREZNO POD VELBOM (-850m) TRETJA SVETOVNA VERTIKALA (-501 m) PREMAGANA Kdor čaka, tudi dočaka. In tako sem tudi jaz dočakal 31.7. 1999, ko smo se na bovškem letališču zbrali francoski, novomeški in ljubljanski jamarji. V lepem sobotnem jutru smo sredi letališča ležali na gori transportnih vreč, ter čakali kdaj bo pribrenčal helikopter, ki nas bo ponesel na kaninske pode. Pridružil sem se ljubljanskim jamarjem, ki so imeli tabor pod Laško planjo. Od 35 jamarjev sva se samo Lanko in jaz odločila, da že ta večer napadeva najin cilj -Brezno pod Velbom (-850). To brezno sicer ni najgloblje na svetu, ima pa tretjo najglobljo vhodno vertikalo na svetu, od vhoda do prve stopnje celih 501 m popolne navpičnice. Najin namen pa je bil, da iz dna do dna vhodnega brezna potegneva stare vrvi. Po obilnem obroku in kratkem spancu je naposled prišel trenutek, da na lastni koži občutim tretjo najglobljo vertikalo na svetu. Pri pripravljanju osebne opreme in transportne vreče mije začelo razbijati srce. Živčnost in vzenmirjenost je bila na višku! Končno se vpnem v desender, se ozrem po prijateljih in se spustim v globino. Vsakič, ko pogledam gor, vidim vedno manjši vhod, skozi katerega prodira dnevna svetloba. Lepo je bilo pogledati proti vhodu, kaj pa je bilo pod mano, si pa nisem upal razmišljati. Na približno 80 metrih že slišim prve kletvice! Ko pridem do Laneta, mi je bilo vse jasno. Led je vrvi vko-val v leden oklep: "Kva pa zdej, Lane?" Lane pa mi odgovori: "Bova led dol stoukla, pa če bova mela mau več sreče niži dol, ne bo več leda na štrikih." Upal sem, da bo kmalu prenehal razbijati, toda minili sta že dve uri, štrik pa je bil še vedno v ledenem oklepu. Kar naenkrat pa je nad mano zabobnelo! Ko ima hudič mlade, jih ima hitro preveč! In eden od teh hudičev meje z višine cca 60 metrov zadel v levo roko. Imel sem zelo veliko srečo, ker mi je samo posnelo kožo z dveh členkov, lahko bi mi zlomilo roko ali pa še kaj hujšega. Po kratkem pogovoru sva ugotovila, da je spust preveč tvegan in da je poglavje Velb zaključeno. Po eni uri vzpenjanja in spretnemu izogibanju padajočim svečam in kamenju sva potrta in utrujena sedela pred vhodom. V mislih sem si rekel: "Če b'šla v podn, ne bi živa vn pršla, pa tud probou nam n'kol več. Ma ni vreden, te k'r gleda hudič!" Naslednji dan po kratki analizi dogajanja v breznu sem počasi spakiral nahrbtnik in se odpravil proti Bovcu. Predno pa sem se poslovil, sem v pogovoru slišal, da bodo še letos Poljaki poizkusili v breznu. Toda takrat še nisem vedel, da bom tudi jaz udeleženec poljske odprave! In res, spet akcija!!! Vse seje začelo v nedeljo 7.11., ko sem ob 5.21 z 39 kg težkim nahrbtnikom stopil na vlak proti Ljubljani. Tam meje počakal JozI in skupaj sva se odpeljala čez Italijo do Bovca. Na parkirišču spodnje postaje žičnice naju je že čakala 16 članska poljska jamarska odprava. Med njimi je bila tijdi jamarka Marta. Po odhodu Jozla sem presenečeno ugotovil, da sem ostal edini slovenski jamar! Na začetku sem bil malo zgubljen, saj nisem poznal nobenega jamarja. Toda po dveh kozarčkih ruma je jezik stekel in že sem bil sedemnajsti član poljske ekipe. Po kratkem bojnem posvetu smo se odpeljali do B postaje, od katere je bilo tre- Pred vhodom v Brezno pod Velbom ba pot nadaljevati peš. Po štirih urah hoje, močnega sneženja in hudega vetra so se končno pokazala vhodna vrata koče Petra Skalarja. Po kratkem počitku in pripravi ležišč je na vrsto prišel sestanek, na katerem je vodja odprave Jacek formiral dve ekipi. Prva ekipa gre naslednji dan v brezno, druga pa nazaj v dolino po hrano. Zaradi časnovne stiske sem se pridružil prvi ekipi. Od utrujenosti in neprespanosti rum nobenemu ni teknil, zato je v bivaku kaj kmalu zavladala tišina. Ker mi nestrpnost ni dala miru, sem bil zjutraj pokonci med prvimi. Po toplem zajtrku se je druga skupina že odpravila v dolino, mi pa smo začeli pripravljati opremo za postavitev baze II, ter transportne vreče za jamo. Med hojo od koče pa do vhoda v brezno so se mi v glavi začeli obujati živi spomini na prvi poizkus in na to, kakšno smolo in hkrati tudi srečo sva imela. Upal sem, da bo tokrat več sreče. Po postavitvi baze II in po dobrem kosilu smo se po ukazu Jacka vsi odpravili k zadnjemu počitku pred naskokom v brezno. Karkoli sem razmišljal, nisem mogel zaspati, kajti napetost je vse bolj naraščala, dokler nisem začel s spustom. Tako se je akcija začela ob 18.45, ko sta se Robiš in Jacek kot prva spustila v brezno in ga začela preopremljati do dna. Po 25. minutah sva se v brezno spustila Vodek in jaz. Po hitrem spustu do globine -286 metrov sva dohitela prvo dvojico in jima izročila najine transportke z novimi vrvmi. Med čakanjem na pritrdiščih sem se razgledoval po breznu, po katerem me je bilo groza pogledati. Vse okoli so nas obdajale velikanske ledene sveče, velike tudi dp 30 metrov. Nisem si upal pomisliti, kaj bi bilo, če bi se samo ena odlomila? Na ledeni polici na -377 metrih pa je bil prvi in na srečo naš edini večji problem. Pritrdišče je bilo vkovano v en meter debelo plast izredno trdega ledu. Po eni uri razbijanja in preklinjanja smo s spustom lahko nadaljevali. Daje bil lonec jeze napolnjen do vrha pa je poskrbela izredno mrzla voda, ki je v slapu po vrvi tekla do dna. Po petih urah spuščanja, čakanja in "tuširanja" sem kot sedmi jamar stopil na dno tretje največje vhodne vertikale na svetu: r501 meter. Veselje na dnu je bilo nepopisno, katerega pa je nažalost kmalu prekinil neznosen mraz. Moker do kože, temperatura 1° Celzija sem mi je zdela kar prava kombinacija, da bi se ob daljšem počitku podhladil. Zato sem med štiri-urnim čakanjem zadnje trojice naredil ne vem koliko počepov, poskokov... in ne vem še česa, samo da sem ohranjal normalno telesno temperaturo. Kar pa je druge in tudi mene najbolj ogrelo pa je bila 20% glukoza, a na žalost ne za dolgo. V torek ob štirih zju- traj pa sem kot drugi začel z vzpenjanjem iz tega obupnega mraza in teme spet v normalen svet. Kljub zelo hitremu vzpenjanju mraz še vedno ni popustil. Na enem pritr-dišču, kjer sem se prepenjal, se zaradi še vedno istega razloga -mraza - nisem mogel skoncentrira-ti, v katero vrv se bom vpel. Če bi se vpel v napačno, bi bila to gotovo usodna napaka. Da pa mi sreča tudi tokrat ni obrnila hrbta, sem zvedel, ko so roke zahtevale počitek. V tistem trenutku, ko sem se nagnil nazaj je med mano in steno (prostora je cca 40 cm) priletela velika sveča! Ja, tukaj je pa šlo za mišjega!!! Po treh urah vzpenjanja sem končno zagledal dnevno svetlobo. Ugotovil sem, da mi do cilja manjka še zadnjih 100 metrov višine. To je bil zadosten motiv, da sem kljub izčrpanosti in mrazu začel plezati, kot bi plezal prvih 100. In tako sem ob 7.50 stopil na rob brezna. Tako je bilo po trinajstih urah velikega psihičnega pritiska, mraza ter nečloveškega napora vsega konec. Pri prvih korakih in ob toplih sončnih žarkih so me v očeh spremljale solze sreče, kajti sreča v meni je bila nepopisna. Ko pa sva si z Robišem segla v roke in se objela pa sem šele dojel, da je resnično vsega konec in da sem uspel. Veselje v bazi II je bilo nepozabno. Po eni uri veseljačenja sem počasi začel pakirati nahrbtnik za po-vratek proti domu. Ko sem se poslavljal z zadnjim-Vodekom, meje prijel za ramo in mi s solzami v očeh rekel:"Jura, to bla dobra jas-kinja, a nora pšegoda." (Jure, to je bilo lepo brezno in nora avantura). Pri sestopu pa je iz mene izbruhnila izčrpanost. Skoraj ob vsako drugo škrapljo sem se spotaknil, tako da sem trikrat kar dobrp zajca lovil. Sestop pa meje vodil zelo blizu vhoda v Vrtoglavico, ki je s -643 metri svetovni rekorder in nisem mogel mimo, ne da bi si šel vhod ponovnopogledati. V bližnji okolici vhoda pa sem si že označil prostor, kjer si bom v začetku decembra ( če bo vse tako, kot mora biti), skupaj s češko jamarsko odpravo, postavil šotor. Naš namen pa bo ponovitev svetovnega rekorda in upam, da ga bomo tudi uresničili. Z JAMARSKIMI POZDRAVI! JURE LEBEN JK BOROVNICA Vabilo! Vabimo vas na hard ročk koncert skupina PIRATI, ki ste jih lahko že videli in slišali pred časom na Ročk delavnici na Bregu. S seboj bodo pripeljali tudi predskupino. Koncert bo v ARTeriji, v soboto 18. 12., ob 20. uri. Stari ročk v Borovnici... jeaahhhh! ARTerija Turizem ■ borovniški optimizem Borovnicam nameravajo s turizmom zelo resno: sklicali so okroglo mizo z naslovom Turizem -borovniški optimizem in se pogovorili o tem, kaj ukreniti, da bo kraj bolj prepoznaven. Opogumila jih je poletna prireditev Dan borovnic, ki je pritegnila veliko gostov. Udeležencev okrogle mize, ki se je dogajala v zadnji sobi gostišča Godec je bilo 18. Udeležili sa seje predstavniki občinskega sveta, predstavniki posamičnih društev, pri čemer so bili zelo zastopani lovci, predstavnik pridelovalcev borovnic in drugi, ki so se že doslej ukvarjali z dejavnostmi na turističnbem in rekreativnem ter športnem področju, pričakujejo pa, da bi se zadeve lotili kompleksno kot pomembne panoge v občinskem gospodsrstvu. Na sestanku so ugotovili, da bodo k sodelovanju morali še bolj pritegniti gostince in posamezne kmetij-ce, ki so materialna osnova za vsako gostoljubje v kraju. Vsekakor sodijo, da bi z razvojnimi pobudami, ki naj bi jih sprejeli na osnovi razpisov resornega ministrstva, sprejeli tudi na občinski ravni, namenili sofinanciranju največje prireditve na občinski ravni, dan borovnic v juliju 2000, prireditev pa naj bi postala to, kar pomeni za Gpori-ška Brda praznik češenj ali za Janče dan jagod. Pričakujejo, da bo občina v naslednjih letih, dokler se prireditev ne prime, sode-vala bolj izdatno, kasneje pa naj bi se prireditev vzdrževala pretežno sama. Dejstvo je, da marsikaterega prehrambenega izdelka ( na primer domačih dobrot) in načelnih razlogov na takih prireditvah ne prodajajo niti za simbolično ceno, čeprav seje povsod drugod ta praksa ustalila, saj ima nazadnje tudi moka, iz katere so različna peciva, svojo ceno. Udeleženci okrogle mize so ugotovili so tudi, da je treba poiskati nove povezave s sosednjimi občinami: prav na meji z vrhniško občino je na primer grad Bistra, od koder je do Borovnice samo dober lučaj. Potrebna bi bila tesnejša povezava s suhorobarsko deželo, se praviš kraji okoli Cerkniškega jezera. Veliko pričakujejo od lokalne turistične organizacije, ki bo po novi zakonodaji nastala najbrž s turističnimi subjekti iz vrhniško občino, lahko pa tudi z drugimi. Predlagali so še naslednje: da bi kolikor je mogoče ohranjali naravo nedotaknjeno, pri čemer zlasti lovci niso bili navdušeni nad predlagano postavitvijo zasilnega objekta na Župenci. V soteski Pekel je treba enkrat za vselej urediti pešpoti in brvi, pri čemer je treba naposled ugotoviti, koliko denarja bi šlo v resnici za trajnejšo ureditev, ki bi prestala vremenske nevšečnosti ( razen večjih ujm), prav bi prišel tudi kiosk za hranom, pijačo in prodajo spominkov, opozoriti je treba tudi na druge točke, na primer na lahko dostopno Jelensko jamo tik za Borovnico, koristno bi bilo sanirati obstoječi steber nekdanjega viadukta in še je bilo zamisli. Borovnica pravzaprav nima prostora za večja srečanja, večnamenski prostor v Mavčevi dolini pod skakalnicama kaže že žalostno podobo, je brez elektrike in vode. Glede na to, da se počasi jasnijo vprašanja last- ništva, bo najbrž možen dogovor za bolj trajno ureditev. Na novo bi bilo nujno postaviti krajevne kažipote, oglasne in raklamne table, pri čemer so ponovno opozorili, da na Brezovici še vedno ni table za Borovnico. Posebej se bodo trudili, da zaščitijo ime »borovniške borovnice«. Veliko pričakujejo od zasebne pobude, s katero bi se lahko domačini vključili v kmečki turizem, pridelavo domače hrane, v zadnjih letih seje razmahnila reja ovac in konj. V preteklosti je bilo marsikaj urejenega, kar pričata vsaj dva tradicionalna pohoda na leto, pohod na Štefanov dan bo tudi letos,kot je v navadi. Tradicionalne so posztale tudi očiščevalne akcije, katerih pobudnik je bilo v okvoiru občinske in vsedržavne akcije Turistično društvo Borovnica. Kot so rekli, je bil to prvi del sestanka o viziji turizma v borovniški občini, nadaljevali naj bi spomladi, potem ko bi se o tej pomembni problematiki odločili tudi v občinskem svetu, zlasti pri razpravi o proračunu, saj se ob vsej dobri volji največkrat zatakne prav pri denarju, ki je za to namenjen, (tj) Veselo martinovanje Ledena sveča na -377 metrih Po 13 urah spet na površju Kulturno društvo Borovnica je že za petek, 19. novembra zvečer pripravilo prireditev Veselo martinovanje, vendar je tisti dan medlo kot za stavo in gostje izza meje niso mogli priti čez postojnske in druge klance v Borovnico in so prireditev odpovedali do nadaljnjega. Seje pa zato zgodila zadnjo nedeljo v novembru, koje bil Martinov god že nekoliko odmaknjen, ampak novembra je to še bilo. Saj ko enkrat iz mošta postane vino, to tako ostane, dokler je kaj vina. Nastopili so dramska skupina iz skupine Šota z različnimi pregovori iz vinskega življenja (teh imamo res obilo, pomagali pa so si tudi z nekaterimi nabranimi iz drugih krajev po svetu), domači pevci iz moškega zbora Štinglc, ki so se za to priliko posebej naučili nekaj novih napitnic. Zlasti zanimivi pa so bili gostje iz KUD Skala v Gabrjah- Sovodnju z one strani meje v Italiji, ki so prepevali pesmi iz svojega sporeda, s katerim bodo sicer v kratkem gostovali po Toskani, se pravi po središčnih italijanskih krajih. Moški zbor deluje že 17 let, smo slišali, najprej so kot fantje peli dekletom, ko so nekoliko odrasli, pravijo, pa so sklenili v tej družbi ostati skupaj. Marsikje so že gostovali, tudi po državah severno od naše. Da so prišli v Borovnico, je napeljalo sodelovanje domačega Ellesa s slovenskimi podjetniki v OBVESTILO V skladu z Odlokom o zimski službi (Ur. I. SRS št 35/89) pozivamo občane v Občini Borovnica, da v zimskem času zaradi varnosti pešcev in vozil na javnih prometnih površinah poskrbijo za redno čiščenje snega s pločnikov, streh, drevja, funkcionalnih in parkirnih površin, ter odstranjevanje ledenih sveč. Prav tako pozivamo občane, da sami obrežejo svoje drevje ob javnih cestah, s količki označijo robnike, pragove in podobno, ter s tem omogočijo izvajalcem pluženja nemoteno delo. OBČINA BOROVNICA Italiji, zlasti s predsednikom zbora Brankom Kozminom. Slednji si je s predsednikom KD Borovnica Janezom Grmekom izmenjal tudi priložnostna darila ob koncu prireditve (na sliki). Gostje iz okolice stare Gorice so prinesli svoje vino, saj tam ga zraste dovolj, tudi za prodajo. Kulturno društvo Borovnica vošči vsem Borovničan-om, še zlasti pa tištim, ki z naklonjenostjo in obiskom podpirajo njegovo dejavnost, vesele božične praznike in veliko sreče v letu 2000. Kulturno društvo Borovnica V" fcjgf V NAGRADNA IGRA "Napravimo konec vsem ugibanjem!" ARTerija se je odločila pojasniti kratek premor v delovanju in bo to tudi storila, a najprej bo bralcem glasila Naš časopis in vsem ostalim, ki bodo izvedeli za to nagradno igro, ponudila možnost, da poskusijo srečo v nagradni igri s tem, da obkrožijo enega (tistega, ki mislijo, daje najbolj verjeten) izmed petih ponujenih vzrokov krajšega zaprtja ARTerije. Torej: • nagradno vprašanje se glasi: "ZAKAJ JE BILA ARTerija VEČINO NOVEMBRA ZAPRTA?" - možni odgovori pa so: a) zaradi pretepanja in razbijanja v ARTeriji b) zaradi slabega vremena c) zato, ker jo je zaprla policija d) ker je predsednik postal domišljav e) nič od naštetega. Odgovore nam lahko pošljete po e-mailu: arterija@hotmail.com ali pa po pošti: MKD ARTerija, Rimska cesta 30,1353 Borovnica. Tzmed pravilnih odgovorov bomo v soboto, 25. decembra izžrebali tri srečneže. Glavna nagrada je zastonj članarina za leto 2000 ter brezplačen vstop na naslednje tri prireditve z vstopnino v organizaciji ARTerije, tolžzilni nagradi pa vsebujeta brezplačen vstop na naslednji dve prireditvi z vstopnino v organizaciji ARTerije. VABLJENI K SODELOVANJU! Lep pozdrav! Vaša in naša ARTerija. Zaščita borovniškega vršaja Sv. Miklavž obiskal borovniške otroke Kot že nekaj let je sv. Miklavž tudi letos prišel v borovniško kotlino. Tam ga je pričakala polna dvorana navdušenih otrok in njihovih staršev. Otroci so najprej poslušali zelo poučno pravljico o bolnem kralju in zdravilnem jabolku. Po divjanju parkljev je končno le prišel sv. Miklavž s svojimi pomočniki - angeli - in v lepem nagovoru vzpodbudil otroke k ubogljivosti. Na koncu je Miklavž vsakemu otroku izročil še po eno zdravilno jabolko. Prijetno prireditev so pripravili mladi iz MK Slap, seveda s pomočjo stalnih sponzorjev. PS Najvišja točka Borovnice Kakor smo napovedali, so prizadevni pobudniki turističnih pohodpv v borovniški občini s pomočjo geodetamašli najvišjo občinsko točko nad Brezovico na nadmorski višini 832 metrov. Taje zdaj tudi na zunaj obeležena, z nje pa je lep razgled v dolino. Dogodek so proslavili z obiskom točke in pritrditvijo plošče, ki bo o tem pričala. Zahvala pridnim rokam Spomladi leta 1998 sva z očetom ugotovila, daje na starem hlevu potrebno zamenjati ostrešje. Po natančnejšem pregledu sva prišla do ugotovitve, da so stene, tla in temelji preko 150 let starega objekta močno dotrajani. Odločila sva se za izgradnjo novega. Z delnim izkopom smo začeli spomladi 1998. Zima je sicer ponagajala z vremenskimi nevšečnostmi, tako da se je rušenje starega hleva potegnilo v pozno pomlad. Šele maja 1999 smo začeli z zidavo, saj je poleg vremena zadržalo gradnjo tudi dolgotrajna procedura za pridobitev dovoljenj. Toda z pridnimi rokami prijateljev in sovaščanov smo 3. avgusta uspeli hlev v izmeri 20x12 metrov tudi dokončati. Sledilo pa je še urejanje notranjosti hleva, tako da smo 15. oktobra uspeli živino preseliti v nov hlev. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem prijateljem in sovaščanom ki so fizično priskočili na pomoč takrat, koje bilo to najbolj potrebno. Posebna zahvala gre Debevec Jožetu, Otoničar Mariji, Pristavec Jožetu, ki so darovali les in vsem ki so pomagali s svojimi traktorji in priključki. Zahvala gre tudi KZ Vrhnika ,njeni svetovalno pospeševalni službi. Hvala občini Borovnica, ki je prevzela sicer le del plačila obresti od posojila, pa vendar.. .. Ne morem pa mimo župana g. Močnika, ki ob vsaki prireditvi, vsakem govoru poudarja daje treba ohranjati podeželje, v resnici pa ga skruni. Lahko bi pomagal tako, da bi močneje finančno podprl takšne projekte. Lahko mu svetujem: malo manj za razne izlete, malo manj za razne neuspele prireditve, malo manj za razne požrtije, nič za alkotesterje, pa ostane tudi za uresničitev njegovih obljub. Prijatelja spoznaš po dejanjih ne po jeziku. Še enkrat hvala vsem ki ste pomagali pri izgradnji hleva. Želimo vam veliko srečnih in zdravih dni v novem tisočletju. HVALA Družina Pristavec Brezovica 26 pri Borovnici VESEL BOŽIČ IN SREČNO zadnje NOVO LETO tega tisočletja želi Mladinsko kulturno društvo ARTerija vsem, še posebej pa tistim, kiste nam tako ali drugače pomagali. Hvala in SREČNO! Med postavkami, ki v delitveni bilanci med vrhniško in borovniško občino še niso urejene, sodi tudi vzpostavitev solastnine na objektu Deponija komunalnih odpadkov in vodovoda Borovniški vršaj. Ob referendumu leta 1985 je bilo rečeno, da bo tretjina zbranih sredstev namenjena zaščiti vodnega vira. Dejstvo je, da občani Borovnice pri graditvi in adaptacijah plačujejo dodatna soglasja prav iz naslova zaščite vodnega vira. Za občinski svet je zatorej prišla pobuda podžupana Franja Modrijana, da se pristojnosti komisije za vzpostavitev solastnine razširijo še na zaščito vodnega vira Borovniški vršaj. Obe nalogi naj bi obravnavali sočasno. Predlagatelj v skupno komisijo predlaga podžupana, predsednika odbora za komunalno dejavnost Nika Stražišarja, zunanjega člana Dušana Weixlerja in občinskega tajnika Slavko Gerdina. Občina Borovnica naj pripravi svoj program zaščite vodnega vira Borovniški vršaj in določi vire financiranja za obdobje od leta 2000 do 2004 z možnostjo podaljšanja do leta 2010, prispevek občine Vrhnike in Borovnice bi določili v sorazmerju s porabljeno in načrpano vodo. Letne investicije naj bi bile skupne in naj bi kandidirale na javnih natečajih ministrstva za okolje in prostor. Občina Borovnica naj bi pripravila obračun porabljenih sredstev vodarine in kanalščine. Obe občini bi podpisali pogodbo o izvajanju in financiranju nalog za varovanje vodnega vira z veljavnostjo od leta 2000 do 2004 ter določili letni obseg sredstev za ta namen, omenjena komisija naj bi nadzirala porabo denarja. Predlagatelj predlaga sklep, naj bi občina Borovnica z letom 2000 začela pobirati prispevek in priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje po veljavnih predpisih in odlokih. Po tem predlogu naj bi občina tudi prevzela v lastništvo - upravljanje Vodno zajetje - črpališča in pripadajoča zemljišča. mm TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA se ob izteku leta 1999 iskreno zahvaljuje vsem vaščanom Borovnice in okoliških naselij za prizadevanje in trud za urejeno in čisto okolje! V novem letu 2000 Vam želimo miru, zdravja, osebne sreče in zadovoljstva! Želimo vam tudi veselo praznovanje božičnih in novoletnih praznikov. Upravni odbor VSEM KRAJANOM BOROVNIŠKE KOTLINE ŽELIMO BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN VELIKO SREČE, PREDVSEM PA ZDRAVJA V PRIHAJAJOČEM TISOČLETJU TO VAM ŽELI PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOROVNICA Kdaj vaški odbori? Na zadnji seji borovniškega občinskega sveta je bilo nekaj pobud, o katerih svetniki menijo, da bi ji morali realizirati v prihodnjem letu. Mednje gotovo sodi ustanovitev vaških odborov, ki so predvideni v občinskem statutu kot posvetovalna telesa za posamezno območje občine. Ti bodo najbolje poznali krajevne potrebe, še zlasti pri obravnavanju proračunskih postavk v prihodnjem letu. Opozorjeno je tudi bilo, da stojita pred nekdanjo trgovino Žito dva avtomobila s pretečenim vekom trajanja. Kot je bilo pojasnjeno, je lastnik enega že umaknil, drugi pa še zdaj sredi decembra stoji kar tam. Kot se je zvedelo, je ta last stanovalca hiše, ki je ob denacionalizaciji dobila prvotnega lastnika nepremičnine, omenjeni stanovalec pa nima denarja, da bi ga napravil za premičnino. Vsem krajanom naselja Breg in Pako ter vsem podpornim članom, posameznikom, podjetjem in drugim organizacijam se zahvaljujemo za podporo pri delu v letošnjem letu. Vsem voščimo lep in prijeten božič, zdravja, miru in zadovoljstva v letu 2000. Naj Vam prihajajoči praznični čas podari čim več lepih trenutkov v družbi prijateljev, sorodnikov in znancev. NA POMOČ! PGD BREG - PAKO Borovniški socialdemokrati želimo vsem občanom prijetne božične praznike, srečno novo leto in novo pomlad v letu 2000. Občinski odbor SDS Borovnica Borovniška lista - neodvisni vošči vsem borovniškim občanom vesele božične praznike in veliko uspehov v novem letu 2000. Zaupanje za zaupanje: mandat se nam še ni iztekel. Borovniška lista - neodvisni MLADI KACANI - ŠUMNIK V letu 1999 smo Mladi Kačani preimenovali v Šumnik, ker so naši člani iz celega borovniškega območja. Šimnik je potok, ki izvira v Kačeniji in teče skozi Borovniško kotlino svojo pot naprej, prav tako se tudi mi ne zapiramo za ograje domačih plotov. V letošnjem letu smo nastopili: 12.3.1999: Kviz Mladi in kmetijstvo v Trbovljah. Med tekmovalnimi ekipami smo dosegli 10. Mesto (kmetijsko znanje in zabava prisotnih -glasbila in petje) 25.4.1999: Turnir v malem nogometu in košarki (trojke-) - najboljši strelec /sodelovanje ekipe na tekmovanju/ 11.6.1999: sodelovanje pri sprejemu evropske mladinske prvakinje v kajaku na divjih vodah Jane Mali (igranje) 3.7.1999: Ledine nad Idrijo - Državne kmečke igre tekmovanje, zabava prisotnih - glasbila in petje % 24.7.1999: sodelovanje na prazniku Dan borovnic (igranje šranganje, prevoz bale ...) 8.8.1999: Rovte - Kmečke igre - tekmovanje, igranje in prepevanje 28.8.1999: Kmečke igre Kačenija 1999 Naša ekipa je dosegla prvo mesto v delih, imeli smo najboljšega kosca, pa še goste smo zabavali z našim igranjem - program Hvala našim sponzorjem: Trgovini Jurček, Strobus Padež - Družina Debevc, Občina Borovnica Vsem tistim, ki nas spodbujate, ki nam dajete voljo in vsem, ki dobro mislite, prav vsem vesele božične praznike ter srečno in zdravo v letu 2000. Mladi Kačani - Šumnik KNJIŽNICA dr. MARJE BORŠNIK Paplerjeva 23 NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Arthur, A.: Polži in školjke. Bender, L.: Izumi. Byam, M.: Orožje. Coilev, L.: Vlaki. DeBoard, R.: Svetovanje za žabca. Dekleva, B.: Ekstazi in plesne droge. Dolenjska, Bela Krajina A - Ž. Filmski festival. Geister, I.: Ljubljansko barje. Gorenjska A - Z. Gravett, C: Vitezi. Grav, J.: Moški in ženske pred novim začetkom. Hart, G.: Stari Egipt. Kako deluje ?: človekovo okolje. Koroška A - Ž. Krapež, A.: Informatika. Krečič, P.: Jože Plečnik, moderni klasik. Kroflič, B.: Ustvarjalni gib - tretja razsežnost pouka. Lambert, D.: Najlepša knjiga o oceanih. Langlev, M.: Religija. Leksikon slikarstva. Ljubljana A - Ž. Ljudje iz davnin. Mead, R.: Zakaj neki telefon zvoni in druga vprašanja o komunikacijah. Nahum, A.:Letala. Nečak, D.: Hladna vojna. Okič, F: Megaliti. Parker, S.: Morska obala. Parker, S.: Okostja. Pennasilico, A.: Velika knjiga o kamnih. Podravje A - Z. Pomurje A - Ž. Prelepi božični čas. Primorje A - Ž. Redfern, M.: Najlepša knjiga o vesolju- Savinjsko, Celje, Velenje A - Z. Scott, M.: Ekologija. Svensson, T.: Malček palček, ki živi v maminem trebuhu. Šeruga, Z.: Poti v neznano. Šoster, O.K.: Dojenje in materinstvo iz srca. Van Rose, S.: Vulkani. Wood, J.: Zakaj neki imajo kenguruji vreče. Zadravec, F.: Slovenski roman 20. Stoletja. Zasavje A - Ž. MLADINSKO LEPOSLOVJE Berton, M.K.: Rusija. Finžgar, F.S.: Gospod Hudournik. Hill, E.: Pikijeve zgodbice za lahko noč. Hobbie, H.: Rilko in Cvilko. Ingolič, A.: Deček z dvema imenoma. Kosovel, S.: Deček in sonce. Kovačič, L.: Deček in smrt. Kovic, K.: Mačji sejem. Levstik, F: Martin Krpan. Milčinski, F.: Zvezdica Zaspanka. Hostlinger, C: Franceve božične zgodbe. Praprotnik-Z„ L.: Male živali. Suhadolčan, L.: Deček na črnem konju. Suhadolčan, L.: Rumena podmornica. Suhadolčan, L.: Skriti dnevnik. Štefan, A.: Melje, melje mlinček. Šviga, švaga, čez dva praga. Thomas, V.: Vilma in zima. Weninger, B.: Vesel božič, Mandi. ,Wiesner, H.: V živalskem svetu. LEPOSLOVJE ODRASLI Clark, M.H.: Tujec opazuje. Coelho, P: Veronika se odloči umreti. Jacq, C: Ramzes: Pod zahodno akacijo. Koontz, D.: Ne boj se. Marr, S.J.: Enajsta nadloga. Maurer, N.: Igra za življenje: njene najboljše pesmi. Quick, A.: Zapeljevanje. Prosto po .... : cvetnik slovenske parodije. Tain. To ni vsa moja zgodba: iz sodobne nemške kratke proze. URE PRAVLJIC 20.12.1999Thomas, V.: Vilma in zima .... in praznovanje. 27.12.1999 Weninger, B.: Vesel božič, Mandi. 3.1.2000 Štefan, A.: Darilo. 10.1.2000 Bazilisk. 17.1.200 Štefan, A.: Melje, melje mlinček. Vsak ponedeljek ob 17. uri. Veseli december v vrtcu Borovnica Težko pričakovani čas. Otroci ga čakajo zato, ker vejo, da jim bo v tem času naklonjeno veliko pozornosti, igrač, da se bo kar naprej nekaj dogajalo. Prav zato smo jim v našem vrtcu popestrili vsakdan z različnimi dejavnostmi. Začeli smo z delavnicami za starše. Pomagali so pri dekoracijah (rezali, barvali, šivali......). Vzgojiteljice so izdelale novoletne voščilnice za prodajo. Kdor želi voščilnico, jo lahko dobi v vrtcu. Za otroke so pripravile dramatizacijo SAPRA-MISKA. Otrokom smo pričarali novoletno vzdušje s peko piškotov, različnimi predstavami med oddelki. Muco Copatarico igrajo škrati, Piščančka Pika želve, glasbeno pravljico Zajčkovo hišico igrajo sončki, na Bregu igrajo čebelice Zvezdico zaspanko.Poleg predstav se bodo odvijale različne delavnice, vesele igre v telovadnici, obiski praznične.Ljubljanje,( Breg) opere, (Jevčki), pekarne na Vrhniki (sončki). Če bo še kaj snega, se bomo en dan peljali sankat na Sekirico pri Logatcu. V vrtec bomo povabili babice in dedke in prisluhnili njihovi pripovedi. Najlepši dan bo, ko nas obišče dedek Mraz Prinesel bo darila-igrače, bonbone.... In ko bomo PRESPALI ENO NOČ V VRTCU. ZA VSE OTROKE V OBČINI PRIPRAVLJAMO LUTKOVNE PRED- STAVE, KI SI JIH LAHKO OGLEDATE. 14.12.1999 ob 10 uri MALINOVA BABICA v TVD Partizan 23.12.1999 ob 9.30 uri MOJ DOMEK v TVD Partizan cena 350sit 23.12.1999 ob 11 uri MEDVEDEK NA POTEPU v jaslih cena 350 sit ZA VSE PREDŠOLSKE OTROKE NOVOLETNI ŽUR NA BREGU V GASILSKEM DOMU 17. 12.1999.OB 17 URI Z NASLEDNJIM SPOREDO: * dramatizacija SAPRAM1ŠKA igrajo vzgojiteljice * PLESNA SKUPINA otroci, ki obiskujejo plesno šolo * POJOČI KUHAR, KI NAS BO ZABAVAL IN PEKEL PALAČINKE Zahvaljujemo se občini Borovnica, ki nam je financirala Pojočega kuharja. VVZ BOROVNICA Naj bo božični večer za vse Vas v borovniški kotlini tisto, kar je bil včasih - mir, tišina, ljubezen in zdravje. S prijateljstvom in iskrenostjo naj se nadaljuje tudi v novo tisočletje - leto 2000. Stranka upokojencev Desus, Borovnica RAZSTAVA V ARTERIJI Kovaču tudi železo poje Tak je bil naslov daljše reportaže, ki jo je objavil danes že ukinjeni tednik Tovariš in je nastala pod peresom danes pokojne novinarke Alenke Bibič. Gre za predstavitev Aleksandra Kovača, ki je bil po poklicu operni pevec - basist in si je neminljivo pevsko slavo pridobil kot mariborski dvojček ljubljanskega Sanča Panse Ladka Korošca, kadar pa je le imel čas, je pohitel v delavnico mariborskega podjetja Kovinar in tam varil male kovinske plastike. Danes je mož, kije veliko pel in prav toliko varil, rojen pa je v Debre-cinu na Madžarskem, sicer v pokoju - in še dela. V mladosti je bil varilec v tovarnah, zatem je postal operni zborist in kasneje še solist. Istočasno seje ukvarjal z umetniškim oblikovsanjm kovin z varilnim aparatom. Tako se je razvil v samostojnega kiparja, imel je razstave ne le doma, temveč tudi drugod po Evropi in v Ameriki. Razstavljal je v New Yorku, Birminghamu, Cortini d'Ampezzo, Gorici, Vidmu, Tržiču ( v Italiji), Zurichu, Baslu, na Dunaju, v Salzburgu, Celovcu, Gradcu, Trstu, Beogradu itd To, da »Kovaču tudi železo poje«, je zapisal skladatelj Radovan Gobec. V Borovnici je razstavljal v prostorih ARTerije zadnje dni novembra in prve dni decembra svečnike in skulpture, prostor pa so ožarjale sveče Ilirija Light. Razstavo sta organizirala M K ARTerija in Andrej Ocepek. Odložite delo in skrbi - vsaj za trenutek. Dovolite, da vaša srca osvetli luč miru in ljubezni. Sprejmite oznanilo angelov in rojstvo našega Odrešenika naj zaznamuje sveti večer v vsem lepem in nepozabnem. Želim, da bi bili prazniki zaznamovani z ljubeznijo in da bi prihajajoče leto prinašalo samo svetle trenutke. Vaš župan Daniel Fortuna Originalne božično - novoletne voščilnice Vaški odbor na Vrzdencu je sklenil, da ob vstopu v novo tisočletje izda voščilnice, ki so prava kulturno zgodovinska znamenitost tega kraja. V ta namen so izdali kakih 200 božično novoletnih voščilnic z motivi fresk iz cerkve svetega Kancijana. Tudi Horjulci so se izkazali. V trgovini Argo so se pojavile voščilnice z originalnimi fotografijami iz Horjula in z motivom evharističnega križa, ki so ga postavili pred nedavnim na Koreni. Poledenela cesta pred osnovno šolo v Horjulu Sneg in zmrzal otežila pot do šole Velika količina zgodaj zapadlega snega in kasneje poledica, sta zelo otežila dostop do csnovne šole v Horjulu. Voznika kombija in starši, ki vozijo otroke v šolo s svojimi avtomobili so negodovali zaradi preozko splužene ceste, na kateri je bilo srečevanje zaradi številnih učencev skoraj nemogoče in nevarno. Otroci so se morali umikati globoko v sneg. Po odjugi pa je od križišča pri cerkvi pa tja do šole postala ena sama ledena ploskev, ki je dva dni ni nihče posul. K sreči se nihče na tej drsalnici ni poškodoval. Le tu in tam je kdo z zadnjo platjo ali pa z rokami občutil trdoto ledu na cesti. BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR V ODBOJKI Ker na nas, člane ŠD EXTREM, konec leta očitno vpliva zelo energično, smo odločili, da bomo teden po "GUMIŠUSU", natančneje v soboto, 18. 12. 1999, ob 10. uri organizirali tudi BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR V ODBOJKI. K sodelovanju smo že povabili odbojkarske ekipe notranjske regije (Brezovica, Preserje, Dragomer, Ig, Fužine, Fante z vseh vetrov in Borovnica). Upamo, da se bo na povabilo odzvalo čim več ekip, vabimo pa tudi vse, da na ta dan v čim večjem številu obiščete telovadnico OŠ Horjul in poskrbite za nepozabno vzdušje. ŠD EXTREM "GUMIŠUS" V HORJULU V okviru projekta SREČNO 2000, katerega pokrovitelj je Občina Horjul, smo se člani ŠD EXTREM odločiti v nedeljo, 12.12.1999, ob'16. uri organizirati zabavno-rekreativno prireditev "GUMIŠUS". Prireditev, ki se bo odvijala na smučišču v Mrzli dolino Horjulu, bo potekala v obliki tekmovanja v spuščanju z gumo po snežni progi. Ob tem bomo organizirali tudi veliko zabavnih iger na snegu. Tekmovanja in iger na snegu se lahko udeležijo, vsi obiskovalci prieditve, prijavite pa se na dan prireditve. Obljubimo vam, da bo zabave in smeha na pretek, poskrbeli bomo tudi za najbolj premražene, saj kuhanega vina ne bo zmanjkalo. Vabimo torej vse ljubitelje "noren-ja" na snegu, da se nam pridružite in se zabavate z nami. ŠD EXTREM Nenavadna registracija Spominjam se, ko so bila po vojni registrirana vsa kolesa med njimi tudi moje otroško kolo. Ovalna tablica, pritrjena na prečni drog "štango" je odrgnila vso barvo. Škrjan-čev Samo, učenec osnovne šole Horjul je uporabil svoje računalniško znanje, izdelal registrsko tablico in si jo pritrdil na kolo. F.B. Registrirano Samovo kolo. Osnutek grba Občine Horjul, kije že oblikovan po heraldičnih pravilih pa izgleda takole. Veseli smo svoje nove občine in želimo ji dati pravo podobo. Zunanjo podobo je lažje oblikovati, spoštovanje take skupnosti pa se pridobi počasi. Prav oblikovanje zastave in grba prinaša zunanjo podobo in patriotizem vsaki skupnosti. V Horjulski občini smo ustanovili Komisijo za pripravo simbola občine. Glavno vodilo te komisije je pripraviti grb, ki bo blizu in ljub vsem občanom. Svoje delo želimo strokovno izpeljati, zato sodelujemo s Heraldiko. Predstavniki Heraldike so komisijo seznanili o izdelavi grba po mednarodnih heraldičnih pravilih. Na podlagi razpisa smo dobili predloge za naš grb. Odločili smo se, da bo v našem grbu Turški tabor s cerkvico sv. Urga. Cerkev z obzidjem stoji na lepem hribu na začetku naše doline. Vsak lahko najde v tem motivu dobre misli za našo občino - pa naj bo lepoto pokrajine, zgodovino, vero in ne nazadnje imamo obzidje, ki nas je varovalo nevarnosti. Ideje za grb so prispevali: Dušan Škodič, Medvode Branko Lipnik, Ljubgojna Uršula Lavrenčič, Vrzdenec Njihovi predlogi bodo nagrajeni z drgo in tretjo nagrado. Izbrani motiv pa je prispevala Jurček Ivanka iz Zaklanca in njen predlog bo nagrajen s prvo nagrado. Komisija za pripravo simbola Občine Horjul Zemeljska dela na odseku ceste Koreno ■ Horjul Prebita nova trasa ceste na Koreno Pred nekaj dnevi so prebili še zadnji del hribine na obnovljenem odseku ceste Horjul - Korena, ki bo bistveno znižala vzpon oziroma klanec. Razširjena cesta bo omogočila tudi varnejšo vožnjo v zimskem času. F.B. Križ na Koreni, znamenje sprave, solidarnosti in sožitja V okviru farne skupnosti Horjul je bil imenovan sedemčlanski odbor z nalogo, da organizira priprave za postavitev novega evharističnega križa kot nadomestilo za križa na Luparjevem griču in na Koreni, ki sta bila postavljena v letu 1935 in po vojni porušena. Ker je Korena primerna višinska točka, vidna daleč tako iz Ljubljanskega barja kot iz Pol-hograjskih Dolomitov, so odborniki menili, daje lokacija na Koreni v bližini cerkve primerna za postavitev takega križa. Za gradnjo novega evharističnega križa so se odločili v začetku meseca septembra. V petih tednih je križ že stal v vsej svoji mogočnosti. Dvanajst metrov visok križ s prečnikom petih metrov stoji privit z vijaki na armiranobetenskem podstavku, v katerega je vgrajeno okrog 14 kubičnih metrov betona. Tako je zagotovljena njegova stabilnost v največjem orjaškem vetru. Sam križ so izdelali v podjetju Hoja na Škofljici in tehta okrog 1700 kg. Večino zemeljskih in gradbenih del so opravili farani oziroma občani s prostovoljnim delom. Tako so izkopali jamo za temelj, jarka za napeljavo električnega kabla, za ozemljitev in zabetonirali podstavek. Tako velik tovor, križ dolg 12 metrov, je bilo potrebno pripeljati do cerkve na Koreni, kar po ozki obvozni cesti ni bilo lahko. Z dvigalom so ga postavili na betonski temelj in ga učvrstili z vijaki. Končno podobo so dali križu kleparji, ki so ga skoraj dve tretjini prekrili z bakrom, ki les ščiti pred vremenskimi vplivi. Menim, da je prav povedal eden izmed članov odbora za postavitev križa, ko je dejal da so postavitev križa omogočili vsi farani in občani, saj ni nihče odrekel pomoči bodisi v denarju ali pa z opravljenim delom. Na Silvestrovo, ob 19 uri, se bodo občani iz pred občine Horjul v sprevodu z baklami napotili na Koreno k maši. Po njej bo gospod župan Danilo Fortuna ob sodelovanju horjulskega moškega zbora na podnožju križa odkril spominski napis. F.B. Cerkev sv. Mohorja in Fort umita in nov evharistični križ v bakreni preobleki. Priprave za dvigovanje križa. Pripenjanje na maček dvigala. Leta 2000 ne bo več smrdelo po Horjulu V jesenskem času je domače podjetje Franca Lončarja uspešno zastavilo z nadaljevanjem gradnje kanalizacije v Horjulu. Prezgodnji začetek zimskih razmer, zapadlo je več kot pol metra snega, je začasno ustavilo gradnjo kanalizacije, ki jo je približno tri četrt že zgrajene. Z gotovostjo zato lahko trdim, da nekje v letu 2000, ko bo zgrajena celotna kanalizacija in povezana s čistilno napravo, v kraju več ne bo smrdelo. F.B. S pomočjo dvigala so postavili križ na betonski podstavek. Kljub strupenemu vetru je postavljanje opazovalo veliko gledalcev. Ob gradnji kanalizacije so večkrat morali prekopati cesto in preusmeriti promet. Zastoja v prometu kljub temu ni bilo. Zagodel jo je tiskarski škrat V sestavku "Stodeset tisočakov za nevesto" je prišlo do napake v ženinovem imenu in kraju od koder prihaja kakor tudi v mesecu poroke, zato sporočam danes prave podatke. Poroka je bila v soboto l6.oktobra, ženinu je ime Tadej, doma pajc iz Drenovega Griča. Gospe, ki mi je to sporočila po telefonu kratek nasvet: preberite si knjigo o lepem vedenju zlasti poglavje o telefoniranju. Franc Brus Vsem krajanom Horjula, Ljuhgojne, Korene in Samotorice želimo vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto. PGD Horjul Miklavževo spremstvo na Vrzdencu. t Veselo miklavževanje v horjulski občini Miklavž, ta dobrotnik otrok, se je v spremstvu parkeljnov in angelov napotil tudi po horjulski občini. V Horjulu je bilo toliko parkeljnov, ki so se drli na vse grlo, da jih nisem utegnil spraviti pred objektiv aparata. Prepričan sem, da je danes ko goduje Miklavž, marsikateri hudiček brez glasu. Več sreče sem imel v Žažarju, kjer mi je uspelo posneti celotno Miklavževo spremstvo in na Vrzdencu, kjer je nekje med potjo Miklavž omagal in sem na celuloidni trak oh koncu obiska po vasi ujel le njegovo spremstvo. F.B. Miklavž s svojim spremstvom v Žažarju. Številne prireditve v decembru Poskrbeli za stare ih mlade Glede na to, da bo letošnji prehod v novo leto nekaj posebnega po svoji zaokroženi številki, smo se na občini Horjul odločili pospremiti ga kolikor mogoče slavnostno. V ta namen že ves december potekajo razne prireditve po vaseh; začne se z mi-klavževanjem. V nadaljevanju smo si v Horjulu lahko ogledali nastop gledališke skupine KPD Planina -Sele in nastop horjulskega oddelka glasbene šole Vrhnika. Lahko smo se udeležili zabavnih iger na snegu v Mrzli dolini in izleta na Govjek. Starejši občani so se na povabilo občine Horjul srečali v Gostilni Škof. V nadaljevanju decembra pa so predvidene še naslednje prireditve: - v decembru obdaritev starejših in bolnih - 15.12. ob 11.45: nastop NEW SVVING KVARTETA v PD Horjul (za OŠ Horjul) - 18.12. ob 09.00: Extremov odbojkarski božično-novoletni turnir v telovadnici OŠ Horjul -18.12: novoletno srečanje DU Horjul s srečelovom - 19.12. ob 14.00: novoletno srečanje DU Vrzdenec v GD Vrzdenec - 20.12. ob 17.00: ura pravljic v knjižnici Horjul -21.12. ob 09.30: lutkovna predstava OŠ Horjul z obiskom dedka mraza (za OŠ Horjul in WE Horjul) - 24.12. ob 10.30: božično-no-voletna prireditev z nastopom lutkovne skupine, folklorne skupine in pevskega zbora OŠ Horjul v OŠ Horjul - 26.12. ob 19.00: božično-novoletni koncert z mažoretkami, mešanim pevskim zborom, so-pranistko Pio Brodnik, pianistom Blažem Puciherjem in pihalno godbo Bežigrad v PD Horjul - 31.12.: silvestrovanje v GD Žažar Vrhunec vseh prireditev pa bo družabno kulturno-zabavno srečanje občanov Horjula na Silvestrovo, ko bomo na prostem pred občinsko zgradbo v Horjulu pričakali prihod novega leta. Sicer pa je za zadnji dan leta predviden širši program, in sicer: -ob 19.00: začetek sprevoda na Koreno izpred občinske stavbe oziroma cerkve v Horjulu (z baklami) - ob 20.00: zahvalna maša v cerkvi na Koreni. Po maši bo g. župan, ob sodelovanju horjulskega Moškega pevskega zbora odkril spominski napis na podnožju križa pri korenski cerkvi. -ob 22.00: vrnitev v Horjul, kjer bomo skupaj pričakali novo leto. Pri tem si bomo lahko ogledali nastop mladih glasbenikov in folkloristov horjulske doline. Tudi Kontejner za zbiranje in odvoz posebnih odpadkov pred Merkatorjevo trgovino v Horjulu. Zbiranje in odvoz posebnih odpadkov Komunalno podjetje Ljubljana približno dvakrat na leto v Horjulu in okolici organizira poleg odvoza kosovnega materiala tudi odvoz posebnih odpadkov. Mednje spadajo: barvila, topila, baterije, akumulatorji, olje, pesticidi, kemikalije, zdravila in še nekatere snovi, ki zelo onesnažujejo človekovo bivalno okolje, zlasti podtalnico. D „ r. b. Zbrali so pet ton starega papirja V Osnovni šoli Horjul šolska skupnost dvakrat na leto organizira zbiralno akcijo starega papirja, in sicer enkrat spomladi in drugič v jeseni. Čeprav podjetje Papir-servis, ki odpadni papir odkupuje po ceni pet tolarjev za kilogram, finančno posebej ne pritegne učencev k zbiranju, se pa toliko bolj potrudijo učitelji. Le-ti motivirajo učence za akcijo tako, da jih seznanijo, koliko dreves mora pasti za vsako tono papirja in kako prijetnejše je naše okolje, če je brez smeti in papirnih odpadkov. F. B. Horjulski šolarji polnijo kontejner s starini papirjem. Sejem športne opreme S sejma rabljene športne opreme v horjulski osnovni šoli. Šolska skupnost Osnovne šole Horjul je v šolski jedilnici organizirala sejem rabljene športne opreme. Ker je prav tiste dni zapadlo kar precej snega, na sejmu ni manjkalo najrazličnejših otroških smuči, pancarjev, smučarskih palic, bund in kap. Tudi kakšne zimske čevlje je kdo poskusil spraviti v denar. Zaradi ugodnih cen, otroške smuči je bilo mogoče kupiti že za 1000 do 3000 SIT, 4000 do 8000 SIT so veljali smučarski čevlji, je kar nekaj smuči zamenjalo lastnika. Letos je bil to drugi sejem športne opreme. Menim, daje veliko bolj uspel kot lani, ko so prvič organizirali tako sejemsko prireditev. Prav bi bilo, da bi prireditev postala tradicionalna, na kateri bi občani prodajali in kupovali tudi drugo športno opremo, seveda po zmernih cenah. F. B. Janko zna skrbeti za gozdov kamion Na parkirnem prostoru Metrela v Horjulu ali pa na dvorišču Janeza Šušteršiča, po domače Šekalovega Janka kar pade v oči kamion MAN 27403 z dvoosnim priklopnikom last d.d. Gozd, kije vedno opran in skrb-neje negovan kot marsikateri zasebni osebni avtomobil. To je nedvomno zasluga vestnega voznika Janeza Šušteršiča, ki ga domačini bolje poznajo pod domačim imenom Šekalov Janko. V razgovoru z Jankom sem izvedel, da je pričel svojo šofersko kariero pri Ljubljanskih mlekarnah leta 1966, kjer je zamenjal kar tri kamione cisterne. Več let je prevažal mleko iz Kočevja v Split in mesečno opravil po petnajst voženj. Leta 1974 seje zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana, kjer je zamenjal štiri kamione in dočakal reorganizacijo gozdnega gospodarstva. Tako je sedaj zaposlen pri d.d. Gozd, kjer že četrto leto vozi kamion MAN - 27403 z dvoosnim priklopnikom nosilnosti 40 ton. Tako lahko naloži nanj 19 m3 bukovine ali pa 22 m3 iglavcev. V treh letih je s* tem kamionom prevozil že 113.000 kilometrov in Sekalov Janko s svojim kamionom MAN ■ 27403. samo letos do meseca oktobra prepeljal okrog 13.500 m3 hlodovine. Čeprav je delo naporno in odgovorno, saj vožnja po ozkih gozdnih cestah ter nakladanju in razkladanju lesa v vseh vremenskih pogojih zahteva pošteno rečeno celega moža, je Janko s svojim delom kar zadovoljen in ga rad opravlja. Še morda tri leta, pa bo odšel v zaslužen pokoj in potem se bo še z večjo vnemo posvetil delu v gasilskem društvu, v katerem je aktiven že od mladih let. Toda to je že druga zgodba in o njej kdaj drugič.F.B. domačih dobrot in dobre kapljice bomo deležni. Za postrežbo bosta poskrbela Turistično društvo Horjul in Turistična kmetija Ramovž. - ob 24.00: županova zdravica -ob 00.15: ognjemet; sponzorji ognjemeta bodo objavljeni v naslednji številki Našega časopisa. Upamo, da bo lahko v širokem programu za december, še posebno pa na samo Silvestrovo, vsak našel vsaj delček sebi primernega in tako prispeval k slovesnejšemu prihou novega leta. Zavedajmo se minljivosti trenutka, zato se veselimo vsak dan. Pozabimo tegobe preteklega časa ter stopimo s svetlobo in veseljem v srcu v novo leto. V času za mnoge najlepših družinskih praznikov, božiča, vam želimo čim lepše praznovanje, v novem letu 2000 pa veliko zdravja, uspehov in osebne sreče. Občinski odbor za pripravo prireditve na Silvestrovo Razstava del likovnih samorastnikov Srečno 2000 Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana okolica, in KUD Marij Kogoj Turjak sta v dvorani krajevnega doma na Turjaku 30. oktobra 1999pripravila razstavo del likovnih samorastnikov iz občin Brezovica, Dobrova, Polhov Gradec, Horjul, Ig, Ljubljana in Velike Lašče. Z območja, ki ga pokriva Naš časopis, so se na razstavi predstavili naslednji slikar/i samorastniki: Mili Dolenc, Jana Jereb, Ivanka Jurček, Marko Kavčič in Miro Švigelj. Odprtja razstave seje udeležilo veliko ljudi, med njimi je bilo precej Horjulcev s svojim županom Da-nielom Fortuno. Obisk Horjulcev je bil tolikšen zato, ker so na razstavi sodelovali kar trije domačini in slikarski samorastniki: Ivanka Jurček, Jana Jereb z Vrzdenca in Mar- ko Kavčič iz Šentjošta. V kulturnem programu je nastopil domači moški pevski zbor, ki je občuteno zapel nekaj domačih pesmi, in dva recitatorja s svojimi pesmimi. Program je uspešno vodil in povezoval neutrudni Matko Zde-šar iz Horjula. Razstavljenih je bilo več kot štirideset slikarskih del v vseh tehnikah in sposobnostih likovnega ustvarjanja posameznikov, od plahih prvih nežnih potez s svinčnikom, kredo in čopičem, do pogumnih, krepkih oljnih stvaritev bolj izkušenih slikarskih mojstrov. Na svojstven način je prikazal kiparsko ustvarjalnost domačin Jože Škulj v oblikovanju najrazličenejših figur iz korenin, kijih je več let zbiral po vsej Sloveniji. F.B. Likovne samorastnice Ivanka Jurček, Jana Jereb in Mili Dolenc. Za lepši videz kraja in prijetnejše bivanje Še pred leti je okolica stare šole sodila med zelo neurejeno območje v vasi. Z odkupom stavbe so novi lastniki krepko poprijeli za delo. Obnovili in prebarvali so pročelje stavbe, uredili ter tlakovali parkirni prostor ter napravili zelenice, kar se lepo ujema s prenovljeno okolico cerkve. Predel je sedaj lepo urejen in prav prijeten za pogled. F. B. Motivi Jožeta Škulja - živalske podobe iz korenin. Stanovalci stare šole pri obnavljanju oken in pročelja stavbe NOVOSTI V KNJIŽNICI HORJUL november 1999 STROKOVNA LITERATURA: Allen, R.E.: Medved Pu o vodenju Ash, T.G.:Dosje Dyer, W.W.:Življenje kot igra Hay, L.L.: Moč žene Haering, B.: Videl sem tvoje solze Joga uma in telesa Kozinc, Ž.: Lep dan kliče Kelder, P.: Vrelec mladosti Newton, M.: Potovanje duš Robnik-Filipič, P.: Nič lažjega od kuhanja Sun, T.:Umetnost vojne Templeton, J.M.: Modrost življenja Vrelec mladosti II. Velika knjiga znanja LEPOSLOVJE ZA MLADINO: Boeckelmann, A.: Ein Schwein liebt Schuh- creme und Musik Clark, M.: Na novi poti Gask, M.: Najlepši par Pennac, D.: Gospodje otroci Paušič, O.Junaki Suhodolčan, P.: Košarkar naj bo Vidmar, J.: Debeluška LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Clark.M.H.: Tujec opazuje Flaubert, G.: Gospa Bovary Jacq, C: Ramzes.Vladarica Abu Simbela Morgan, M.: Sporočilo iz večnosti Quick, A.: Zapeljevanje Steel D.. Dragulji Novak,B.: Rdeči sneg Novak.B.: Imeli smo ljudi KASETE: Tistega lepega dne Ne čakaj na maj Pastirci Srečno kekec Kekčeve ukane Kekec Trije prašički s Tomaž in sprev. Free Willy Knjižnica je odprta vsako sredo od 17:30 do 19:30 ure. LEPO VABLJENI! OBVESTILO Občina Horjul obvešča vse uporabnike v prometu, da je zaradi zdrsa zemeljskega plazu do nadaljnjega za ves promet zaprta cesta Samotorica, na odseku Pil-Cankar. Dohod do naselja Samotorica je mogoč iz smeri Horjula. □ Računovodstvo in finance d.o.o. ANIKS, d.o.o. Ljubgojna 18 1354 HORJUL Tel.: 749-488 V računovodskem servisu v Horjulu zaposlimo delavko z ekonomsko srednjo ali višjoizobrazbo. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite na navedeni naslov do 25.12.1999. Nove smernice v razvoju Občine Dobrova- Polhov Gradec Spoštovani občanke in občani! t Ob zaključku prvega leta mojega mandata vam želim izreči nekaj najbolj pogostih misli in želja, ki so se porajale tekom raznih dogodkov skozi vse leto. Pri opravljanju tako zahtevne naloge, kot je biti župan, se velikokrat srečujem s problemi, ki se zdijo na prvi pogled nerešljivi, vendar pa na drugi strani predstavljajo življenje občanov ter se jih ne da preprosto spregledati ali jih potisniti na stran. . Ceste, jarki, voda, hrup prometa, gradnje, prevozi, šole, in še in še bi lahko naštevali, so vsakdanji problemi življenja občanov. Moja dolžnost je, da poskusim rešiti tudi najmanjšo stvar, ki bi pripomogla k izboljšanju kvalitete našega življenja. V zavesti tega načela smo že z januarjem tega leta pričeli z modernizacijo odsekov cest na območju Občine, postopkom priprave na zidavo novega občinsko poslovnega objekta, izbrali smo simbol naših krajev, sprejeli vrsto občinskih odlokov, ki pomagajo pri izvajanju izvirnih nalog občine,.. Eno glavnih vlog pri razvoju nove občine Dobrova- Polhov Gradec je vsekakor odigral občinski svet, kije vedno usklajeno in z razumevanjem ter preudarnostjo sprejemal nove odločitve v korist vsem občanom, z nesebično pomočjo štirih krajevnih skupnosti, kijih imamo na območju naše Občine. Vsem svetnikom Občinskega sveta, podžupanu, predstavnikom krajevnih skupnosti ter članom vseh odborov in komisij Občinskega sveta naše Občine, se zahvaljujem za razumevanje, podporo, dobro voljo in pomoč pri uresničevanju naših skupnih idej, želja in odločitev. Prav tako pa se ob tej priliki zahvaljujem Vam, občanke in občani, kiste mi pri prvem letu mojega mandata vselej stali ob strani in z razumevanjem sprejemali moje odločitve. Potrudil se bom, da bom ob tako pomembnem prelomu, ki ga obeležuje prihajajoče leto 2000, še v naprej vodil pospešeni razvoj celotne Občine v smislu zadovoljevanja vseh potreb občanov, ki jih lokalna skupnost tudi zakonsko lahko ureja, v okviru svojih zmožnosti. Vesel sem, da lahko vsem Vam, občanke in občani, ter tudi vsem drugim, ki radi prihajate v naše kraje, zaželim polno zadovoljstva, strpnosti in medsebojnega razumevanja ob tako pomembnem dogodku, kot je vstop v novo tisočletje! Naj prihajajoči božični prazniki napolnijo vaše domove z veseljem, toplino in mirom! 0 k Janez OVEN ŽUPAN DRUŽBENE DEJAVNOSTI V LETU 1999 Družbene dejavnosti v letošnjem letu "tehtajo" 165 milijonov tolarjev ali 40% občinskega proračuna, kar je v odvisnosti od ocenjevalca tovrstne porabe in njegovih interesov veliko ali pa še vedno premalo. Med družbene dejavnosti je bilo v letu 1999 uvrščenih osem področij: • osnovno izobraževanje • otroško varstvo • šport • kultura • socialno varstvo • zdravstveno varstvo •turizem in drobno gospodarstvo • kmetijstvo V skladu s statutom je Občinski svet za področje družbenih dejavnosti ustanovil naslednja delovna telesa: - Odbor za gospodarstvo in turizem - Odbor za zdravstvo in socialo - Odbor za šolstvo, predšolsko vzgojo in izobraževanje - Odbor za kulturo in šport - Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Vsi odbori brez izjeme so pokazali veliko resnost in interes za delo. Na številnih sejah, kjer praviloma ni manjkal nihče, so pripravili številne predloge za reševanje splošnih pa tudi povsem konkretnih zadev. Prošnje posameznikov in društev so bile vedno obravnavane zelo odgovorno in s pozitivnim pristopom, kar pomeni, da so bile uslišane, če je bilo to le mogoče. Prepričani smo, da so rezultate tega dela občutili predvsem občani pri reševanju svojih problemov in potreb. Njim je to delo tudi namenjeno. Pravice in obveznosti lokalne samouprave na posameznem področju družbenih dejavnosti urejajo področni zakoni ter pravilniki in drugi podzakonski akti ministrstev. Pogosto je prisoten občutek, da se lokalni skupnosti vse predpisuje, da je komaj kaj prostora za samostojno odločanje in kar je najbolj boleče, da obveznosti, ki jih mora financirati občinski proračun rastejo hitreje, kot se povečuje tako imenovana primerna, poraba. Na tak način se zmanjšujejo možnosti občine, da več stori na tistih področjih, kjer lahko sama odloča npr. na komunalnem področju, na področju kmetijstva in turizma. In koliko bomo za posamezna področja družbenih dejavnosti porabili v letošnjem letu: - za otroško varstvo 56.500.000 SIT; - za osnovne šole 44.000.000 SIT-od tega 19.000.000 SIT za šolske prevoze; - za zdravstvo in socialo skoraj 27.000.000 SIT - od tega 17.700.000 SIT za oskrbnine v domovih za ostarele in 2.260.000 SIT za vozilo Subaru JUSTY 4x4; - za kulturo in šport 15.800.000 SIT; - za kmetijstvo 12.250.000 SIT - od tega za subvencije 8.500.000 SIT; - za gospodarstvo in turizem 8.460.000 SIT. Podrobnejši pogled v navedene zneske in spremljajočo problematiko kaže, da imamo na področju otroškega varstva od 223 otrok, ki obiskujejo vrtce v tem trenutku, na območju občine prostora samo za 138 otrok. Ostali obiskujejo vrtce v sosednjih občinah, največ 71otrok v Ljubljani. Na področju osnovnega izobraževanja je poseben problem strošek za prevoze učencev. Od 19.000.000 SIT gre za otroke s širšega področja Polhovega Gradca kar 16.000.000 SIT. Nekateri si belimo glave, kako te stroške racionalizirati, ne da bi pri tem okrnili pravice otrok ali poslabšali kvaliteto ter varnost prevozov. Morali bomo organizirati šolske prevoze na način, ki bo bistveno manj potraten. Samo od sebe se ponuja vprašanje, koliko milijonov tolarjev teh sredstev bi bilo mogoče nameniti posodabljanju cest na tem območju in tudi na ta način poceniti prevoze otrok. Pri financiranju osnovnih šol gre tudi za dediščino prejšnjih ljubljanskih občin, ki so uvajale in dodatno financirale tako imenovani "nadstandard", kar pomeni izvajanje dodatnih programov (angleščina že v 3. in 4. razredu osnovne šole, jutranje varstvo vozačev, nad standardno zaposlovanje). Takšen nadstandard je gotovo v korist otrok in dejstvo je, da občinski svet nikdar ni razmišljal o njegovem ukinjanju. Ker v proračunu predvidena sredstva za obnavljanje in vzdrževanje šolskih,ob-jektov in opreme niso zadoščala, je rebalans proračuna ta sredstva povečal. Financirali smo obnovitvena dela za uvajanje devetletke na Dobrovi in gradnjo prizidka podružnične osnovne šole v Šentjoštu. Navedene vrste, pogojno rečeno presežne porabe, so nas stale v letu 1999 skoraj 14.000.000 tolarjev. Pri vsem povedanem se zavedamo, da glede na dejansko stanje objektov in opreme v osnovnih šolah, vlagamo mnogo premalo v obnovo in vzdrževanje. Nasledili smo stanje kakršno pač je in zelo intenzivno delamo na tem, da država za te namene zagotovi potrebna dodatna sredstva. Na področju zdravstva in sociale je večji problem dejstvo, da imamo v domovih za ostarele in v zavodih za duševno in telesno prizadete 26 občanov, za katere mora občina delnp ali v celoti pokrivati stroške njihove oskrbe. Znesek 17.700.000 SIT je izjemno velik. Obstoja utemeljena domneva, da se preveč lahkotno obravnava in odobrava takšne oblike pomoči, saj so med temi občani tudi takšni, ki razpolagajo z nepremičnim premoženjem ali pa so pred odhodom v domsko oskrbo takšno premoženje zapustili svojim bližnjim. Dediči bi morali prevzeti tudi odgovornost in nositi breme obravnavanih stroškov. Odbor za zdravstvo in socialo se bo skupaj s Centrom za socialno delo lotil revizije stanja na tem področju in z odkrivanjem morebitnih anomalij omogočil, da se del te porabe preusmeri v druge namene. Nakup avtomobila s štirikolesnim pogonom za potrebe patronažne službe v Polhovem gradcu je velika pridobitev in pomemben uspeh občine v letošnjem letu. Občinski svet je z veliko mero razumevanja podprl županovo pobudo, da se s to naložbo ustvari pogoje za enakopravnejšo zdravstveno oskrbo občanov, zlasti tistih y težje dostopnih krajih in v zimskih razmerah. Za subvencije v kmetijstvu smo namenili 8.500.000 SIT in jih tudi v večjem delu že porabili za urejanje kmetijskih zemljišč, za posodabljanje kmetijske proizvodnje in za preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin. Porabili smo tudi že večji del od 1.500.000 tolarjev za različne programe izobraževanja, 500.000 tolarjev tudi za štipendiranje mladih naslednikov kmetij. V mesecu decembru bo Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo reševal letošnje prošnje za različne namene pomoči. Pomembna je tudi vest, da lahko zelo resno računamo na dodatna sredstva iz letošnjega javnega razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pospeševanje kmetijstva v letu 1999, kije bil zaključen v mesecu septembru letos. Tudi ta sredstva bodo namenjena razvojnim programom v kmetijstvu. Odbor za gospodarstvo in turizem je letošnjem letu uspešno sodeloval pri organizaciji Srečanja v moji deželi, podprl programe turističnih društev in speljal ustanovitev Turistične zveze Dolomiti od pobude do ustanovitvenih postopkov in zagotovitve materialnih pogojev za njeno delovanje v Polhovem Gradcu. Poleg sofinanciranja navedenih programov je odbor uspešno rešil tudi problem sicer močno okrnjenega financiranja JZ Polhogra-jska graščina. Večja vlaganja v graščino ne bi bila smotrna, saj je bilo ves čas znano, da Vlada Republike Slovenije pripravlja odloke o razglasitvi kulturnih spomenikov za spomenike državnega pomena in Zakon o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lasti, s katerim bo tudi graščina razglašena za državno last. To seje tudi zgodilo in v naslednjih mesecih lahko od države pričakujemo ustrezne upravno pravne ukrepe in dokumente. Obstoja možnost, da z Ministrstvom za kulturo dogovorimo pravico do razpolaganja z nekaterimi prostori tudi v bodoče. V nasprotnem primeru bomo uveljavili pravico do vračila vseh doslej vloženih sredstev v obnovo in vzdrževanje graščine. To je bil zelo strnjen pregled stanja na področju družbenih dejavnosti. Vsak, ki ga zanima več, je dobrodošel na naslovu občinske uprave ali na telefonski liniji. Referat za družbene dejavnosti Jože Brezovec Komunalna dejavnost v letu 1999 S koncem leta 1998, natančneje z izvolitvijo novega župana Janeza Ovna in svetnikov Občine Dobrova Polhov Gradec, je v občinskih prostorih zavel nov, svež veter, ki je v upravljanje lokalne skupnosti vnesel nove širine. Na prvi, konstitutivni seji občinskega sveta je bil potrjen mandat novoizvoljenim občinskim svetnikom in županu, sprejeti so bili statutarni sklepi glede naziva ter spremembe območja Občine, skladno z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij. V februarju so svetniki na svoji drugi redni seji obravnavali že predlog Statuta novonastale občine, hkrati pa so se soočili tudi s poročilom Odbora za pregled poslovanja bivše Občine Dobrova- Horjul- Polhov Gradec, ki je prikazal sliko dejanskega stanja poslovanja Občine v preteklem obdobju. V mesecu marcu je občinski svet sprejel zaključni račun za leto 1998, obravnaval pa je tudi predlog Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles, ki je bil konec meseca poleg Statuta Občine tudi sprejet. Ker se s proračunom zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe v občini, je bil na dnevnem redu seje tudi Odlok o proračunu, kije bil zaradi nove Uredbe, ki vključuje nov kontni plan, primerno razdelan tudi v postavkah proračuna. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Da bi občinski svet lahko nemoteno in čimboljše deloval, je v sklopu pete redne seje na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kije pripravila predlog članstva na posamezne pobude, imenoval tudi sestavo članstva vseh odborov in komisij. Na predlog župana Janeza Ovna, za pomoč pri opravljanju njegovega dela in opravljanja posameznih nalog iz pristojnosti župana, je občinski svet imenoval podžupana Občine Dobrova- Polhov Gradec, gospoda Pavla Jankovec. Zaradi delitve med Občino Do- brova- Polhov Gradec in Občino Horjul je bila sklicana v mesecu maju izredna seja, kjer so svetniki določili delitveno razmerje (29% v korist Horjula in 71% v korist Občine Dobrova- Polhov Gradec), kije bilo podlaga za dokončni Sporazum o delitvenem razmerju ter sočasno pogoj za prehod na samostojno financiranje Občine. Nadzorni odbor, kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini, je bil imenovan konec meseca maja. Tričlanski nadzorni odbor je izmed sebe za svojega predsednika imenoval gospoda Janka Dolinar. V okviru svojih pristojnosti NO opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost uporabe proračunskih sredstev ter finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Sedma redna seja občinskega sveta Občine Dobrova- Polhov Gradec je bila slavnostna, v počastitev Dnevu državnosti. Svetniki so v slavnostnem vzdušju sprejeli Odlok o grbu in zastavi Občine Dobrova-Polhov Gradec, s katerim so obeležili prepoznavno identiteto Občine. Zadnja redna seja v poletnih mesecih je prinesla sveženj novosti: Svetniki so sprejeli Sporazum o določitvi delitvenega razmerja za prehod na samostojno financiranje po 34,a. členu Zakona o financiranju občin, v enakem besedilu, kot ga je potrdil tudi občinski svet Občine Horjul. S sprejetim Odlokom o obveznem zbiranju in odstranjevanju odpadkov na območju Občine Dobrova- Polhov Gradec so se določile vrste odpadkov, zbiranje, odvoz in odstranjevanje ter urejanje deponije komunalnih odpadkov. Ker na področju določanja komunalnih prispevkov v prejšnji Občini ni bilo enotnega merila, se je pokazala potreba za sprejem Odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine. S tem odlokom se določa plačilo in izračun sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti sekundarne- ga omrežja. Zaradi nezadostnosti proračunskih sredstev na posameznih postavkah, ki je bila razvidna iz realizacije proračuna v šestih mesecih, je bil v sredini julija sprejet tudi rebalans proračuna za leto 1999. Zmanjkovalo je predvsem denarja za naložbe, ki bi prispevale k razvoju infrastrukture v Občini. Navkljub vsemu pa so svetniki uspeli najti sredstva za nakup nadomestnega vozila za patronažno službo v Polhovem Gradcu. Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih področjih. Zaradi kadrovskih sprememb, ki so nastale sočasno z novo občino, se je pokazala tudi potreba po ureditvi predpisov na tem področju. Občinski svet je na predlog župana sprejel Odlok-o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Dobrova- Polhov Gradec, ki je ustanovil enovit organ- občinsko upravo. Občinski svetniki so mnogokrat razpravljali tifdi o predvideni gradnji poslovno občinskega objekta. Novozgrajeni objekt naj bi zagotavljal prostore za občinsko upravo, zdravstvene in zobozdravstvene storitve, pošto, banko,... Obravnavali so tudi poročilo o razdelitvi sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva. Razdelitev je bila narejena na podlagi sprejetega programa oz. sklepa o razdelitvi sredstev, ki gaje pripravil Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega sveta, prav tako pa seje Občina prijavila na Razpis za sofinanciranje ukrepov za pospeševanje kmetijstva v občinah v nameri, da se pridobijo dodatna sredstva. Na izredni seji oktobra je občinski svet razpravljal tudi o delitveni bilanci z Ljubljano, kjer so se seznanili z novostmi v zvezi-z načinom delitve premoženja. V pripravi je tudi predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, s katerimi bi določili območja, na katerih se v Občini Dobrova- Polhov Gradec plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča , merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila, ki bo predvidoma sprejet še pred koncem leta. Letošnje leto je bilo delovno. Če izvzamemo manjše zaplete ob prehodu na samostojno Občino Dobrova- Polhov Gradec, ugotovimo, da je stalna pripravljenost, sklepčnost in razumnost vseh svetnikov in župana največ pripomogla k doseženim rezultatom. Za Občino Dobrova- Polhov Gradec: Mateja Tavčar Velikost občine -Dobrova -Polhov Gradec je 118 km2. Od tega je 60% hribovitega terena.. V občini živi 6300 prebivalcev. Za komunalno dejavnost pa predstavlja še vedno največji problem cestna mreža lokalnih cest in javnih poti, katerih dolžina je več kot 300 km. Občina Dobrova - Polhov Gradec se zelo zavzema, da bi omogočila našim krajanom čim ugodnejše življenje na temu področju. Največ proračunskih sredstev namenja ravno za vzdrževanje in modernizacijo makadamskih cest. Komunalna komisija pri občinskem svetuje na podlagi meril in dogovorov oblikovala predloge za konkretne načine in vrste financiranja posameznih investicij, financiranje večjih vzdrževalnih del, ter sofinanciranje. Redno letno vzdrževanje in zimsko službo na 120 km cest opravlja Cestno podjetje Ljubljana, 180 km cest pa je v upravljanju naših krajevnih skupnosti ali posameznih krajanov Od vseh cest je še vedno asfaltiranih le 20%. V iztekajočem se letu 1999, je občini Dobrava - Polhov Gradec uspelo modernizirati kar nekaj zelo pomembnih odsekov cest, izgradnjo dela pločnika na Dobrovi, posodobiti dotrajano vodovodno omrežje iz salonitnih cevi na alkaten cevi, itd. Modernizirani odseki cest: - LC 067090 lokalna cesta Polhov Gradec - Zalog - Črni vrh odsek Črni vrh v dolžini 940 ml. Stroške modernizacije zgoraj omenjenega odseka je občina pokrila delno iz proračunskih sredstev , 7.700.000,00 Sit pa smo prejeli nepovratnih sredstev od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz naslova CRPOV -LC. 067120 lokalna cesta Zalog - Planina - Suhi dol odsek Jernejčkov Graben v dolžini 1640 m 1, ter JP javna pot Zalog - Škandrov Graben pa sta bila financirana delno iz proračunskih sredstev, 8.000.000,00 Sit pa smo prejeli nepovratnih sredstev od Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj iz naslova " demografsko ogroženo področje". - JP 567360 javna pot Prek -Stranska vas pa nam je uspelo urediti le zemeljska dela. V kolikor pa bodo v letošnjemu letu dopuščale vremenske razmere pa jo bomo tudi še asfaltirali. - Javne poti v naselju Hruše- vo - Javne poti v naselju Podsmreka - Javna pot do čebelarskega doma v Polhovem Gradcu - Javna pot do turističnega doma v Polhovem Gradcu Ministrstvo za okolje in prostor pa bo financiralo plaz na LC 067090 lokalni cesti Polhov Gradec- Zalog - Črni vrh -Pasja Ravan ter plaz na LC 067040 lokalni cesti Pil - Šent-jošt - Smrečje zaradi pomanjkanja denarja šele spomladi. Plazovi so se sprožili v mesecu novembru leta 1998 zaradi naravne ujme. Referent za komunalno dejavnost Marinka Zidar OBČINA DOBROVA- POLHOV GRADEC VAS VABI NA SILVESTROVANJE Zadnji dan starega leta bomo pričakali na Dobrovi z ansamblom MELOS. Silvestrovanje, s pričetkom ob 20.00 uri, se bo odvijalo na prostem, v dvoranah in lokalih, za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. Vrhunec silvestrovanja bo ob samem prehodu v novo tisočletje, ki ga bomo pozdravili z veličastnim ognjemetom. » Da bi v eimvečjem številu in zabavni družbi pričarali pravo novoletno vzdušje, Vas vabimo, da se nam pridružite! Veselje ob novih pridobitvah občine V torek, 16. novembra je bilo v nekaterih krajih naše Občine prav veselo. Prvo praznovanje so pripravili občani z območja Jernejčkovega in Škandrovega grabna. V teh dneh so namreč dobili v uporabo dva modernizirana odseka cest in sicer na lokalni cesti Zalog - Planina -Suhi dol je bil moderniziran 1600 m dolg odsek Jernejčkov graben ter prenovljeni odsek javne poti Škandrov graben v dolžini 1000 m. Dela je poleg občinskega proračuna financiralo tudi Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, veliko pa so z lastnim delom in materialom prispevali tudi krajani sami. Otvoritveni trak je Slavnostni trak na novem delu ceste v Črnem Vrhu je prereza! sam podpredsednik vlade RS, gospod Marjan Podobnik prerezal generalni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospod Janez Pevec, skupaj s predstavnikom Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj gospodom Erikom Žigonom in županom Občine Dobrova - Polhov Gradec Janezom Ovnom. Občani s tega območja so se res odrezali in pripravili prisrčno prireditev s toplo pogostitvijo, ki je glede na zelo mrzel novembrski dan vsem prisotnim zelo teknila. Iz Jernejčkovega grabna smo se takoj preselili v Črni vrh, kjer smo svojemu namenu predali tri nove občinske pridobitve. Najprej je gospod Andrej Slovša, poveljnik Občinskega štaba civilne zaščite predal pet novih agregatov BRIGGS 2,5 KW za potrebe civilne zaščite na območju Občine Dobrova -Polhov Gradec petim Prostovoljnim gasilskim društvom. Sledila je otvoritev novega asfaltiranega dela lokalne ceste Polhov Gradec - Zalog - Črni Vrh - Pasja ravan v dolžini 950 m.. Dela je poleg občinskega proračuna financiralo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri rezanju traku seje gospodu Janezu Pevcu in gospodu Janezu Ovnu pridružil še podpredsednik vlade Republike Slovenije, gospod Marjan Podobnik. Za zadnji bombonček pa je poskrbel še novi avto Subaru Justy 4WD temno zelene barve, ki bo odslej služil patronažni službi na območju Občine. Uporabljala ga bo patronažna sestra na območju Polhovega Gradca in Črnega Vrha, gospa Sonja Jankovec. Ključe ji je slavnostno predal gospod Marjan Jereb minister za zdravstvo. Tudi v Črnem Vrhu so krajani svoje veselje nad pridobitvami pokazali s kratkim kulturnim programom in pogostitvijo prisotnih. Za občino Dobrova - Polhov Gradec Andreja Grabner Križišče moderniziranih odsekov v Jernejčkovem grabnu Gospod Andrej Slovša predaja 5 novih agregatov predstavnikom gasilskih društev Proračunska poraba občine Dobrova ■ Polhov Gradec v 1999 V občinski proračun Občine Dobrova - Polhov Gradec seje v letu 1999 steklo 418.759.000,00 SIT in toliko bo do konca leta tudi porabljenih. Poslovanje občine je bilo v prvi polovici leta močno zaznamovano z nerešeno delitvijo premoženja in sredstev med Občino Dobrova - Polhov Gradec in Občino Horjul ter z ogromnim primanjkljajem, ki gaje za seboj pustila naša bivša skupna Občina v znesku 83.902.031,00 inje našo novo Občino obremenil za celih 56.500.000,00 SIT. Velik del proračunskih sredstev zahteva- jo zase zakonsko določene obveznosti za doplačila stroškov otrok v vrtcih (56.500.000,00 SIT), za prevoze otrok v šolo (19.000.000,00 SIT), pokrivanje drugih stroškov v naših šolah (17.000.000,00 SIT), doplačila oskrbnin za oskrbovance v domovih za ostarele in drugih zavodih (17.700.000,00 SIT). Med ostalimi sredstvi, o razporeditvi katerih lahko odloča Občina sama je velik del proračunskih sredstev vsako leto namenjen za vzdrževanje komunalnih objektov med katerimi imajo daleč največji delež naše dolge ceste (letos 48.510.000,00 SIT). Za društva in druge organizacije na področju kulture je bilo namenjenih 10.800.000,00 SIT, za področje športa 5.000.000,00 SIT, Gasilska zveza Dolomiti in prostovoljna gasilska društva so dobila 9.500.000,00 SIT, od tega 2.000.000,00 SIT za nakup vozil in opreme. Veliko več kot prejšnja leta je bilo letos namenjenega kmetijstvu in sicer skupaj kar 12.250.000,00 SIT, področju gospodarstva in turizma pa 8.460.000,00 SIT. Tako je za investicije v naši Občini ostalo dobrih 64.000.000,00 SIT. Od tega je bilo investicijam na cestah namenjenih 44.382.000,00 SIT, skoraj 14.000.000,00 SIT pa investicijam in investicijskemu vzdrževanju v osnovnih šolah. Kot nova, relativno velika postaka v proračunu naše Občine pa se je v letu 1999 pojavila 25.000.000,00 SIT velika postavka vračila prispevka za telefon. *Za Občino Dobrova - Polhov Gradec Andreja Grabner V / / 0 Novi uporabnici avtomobila je čestital tudi župan, gospod Janez Oven Foto: Peter Grabner Gospa Sonja Jankovec je prejela ključe novega avtomobila od gospoda Marjana Jereba, ministra za zdravstvo (v ozadju je novi lepotec). Občina Dobrova - Polhov Gradec bo povrnila del prispevka za telefon V mesecu novembru je veliko število občanov obiskalo pismo Občine Dobrova - Polhov Gradec, v katerem jih župan obvešča, da je Občinski svet Občine namenil del proračunskih sredstev za vračilo prispevka po Pogodbi o sofinanciranju izgradnje telekomunikacijskih zmogljivosti. Tega obvestila niste prejeli vsi, ki ste plačali prispevek za izgradnjo telefonskega omrežja, ampak le tisti, ki ste prispevek v celoti poravnali do 31.12.1997. Ker gre za omejena proračunska sredstva, boste listi, ki ste prejeli obvestila in ste pravočasno oddali podatke, potrebne za izplačilo, dobili povrnjen le del prispevka. Tistim, ki ste se tako odločili, in ne želite prejeti vračila, se vam bo le-ta upošteval kot komunalni prispevek, vendar le v višini, kot bo ostalim povrnjen..Ostali, ki ste ravno tako plačali ta prispevek za telefon, vendar ga niste poravnali v celoti do 31.12.1997, boste dobili podobna obvestila v letu 2000. Tudi vi boste lahko izbirali med delnim vračilom ali upoštevanjem le-tega kot vaš prispevek h komunalni opremljenosti kraja; Kot je bilo že v uvodu povedano, gre za vračilo denarja iz proračunskih sredstev. To pomeni, da ne gre za nikakršno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki bi izhajale iz Pogodbe o sofinanciranju izgradnje telekomunikacijskih zmogljivosti, niti za vračilo, ki bi ga Občina prejela s strani Telekoma. Gre za čisto odločitev, ki jo je na predlog župana potrdil Občinski svet Občine, da se del proračunskih sredstev, namenjenih investicijam v komunalno opremljenost, nameni za vračilo dela prispevka občanov za telefon. Vračila naj bi predvidoma potekala v roku štirih let, obseg sredstev pa je odvisen od sprotnih odločitev Občinskega sveta, ki sprejema proračun Občine. Ker gre za proračunska sredstva, ste upravičenci za vračilo le občani s stalnim bivališčem na območju naše Občine. Za Občino Dobrova - Polhov Gradec Andreja Grabner PRAZNIČNI DNEVI NA DOBROVI Vse občanke in občane vabimo na prireditve v okviru "Veselega decembra na Dobrovi": TOREK, 14. DECEMBER VESELI TOBOGAN NA DOBROVI! PONEDELJEK, 20. DECEMBER Srečanje kmetovalcev z območja Občine Dobrova- Polhov Gradec, s skromno pogostitvijo. Srečanje se bo pričelo ob 9.00 uri v dvorani Zadružnega doma na Dobrovi s predavanjem o novostih v predpisih na področju kmetijstva. SREDA, 22.DECEMBER Ob 16.00 uri v prostorih Zadružnega doma na Dobrovi se bo odvijalo Srečanje občanov, starejših od 80 let, ki ga pripravlja župan Janez Oven. Srečanje bo popestreno s kratkim kulturnim programom in pogostitvijo. Otvoritev Razstave domače in umetne obrti ter starega orodja s pričetkom ob 18.00 uri v dvorani gasilskega doma. Razstava bo odprta vsak dan, razen na Božič, od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00 ure do ponedeljka, 27.12. ČETRTEK, 23. DECEMBER Božično novoletna plesna revija društva PANORAMA iz Dobrove. PETEK, 24. DECEMBER Aljaž bar- sprevod z baklami k polnočnici! Zbirno mesto bo pred Aljažem, pol ure pred pričetkom obeh polnočnic. NEDELJA, 26. DECEMBER Pričetek ob 14.00 uri- nastopil bo Ivan HUDNIK z gosti: Andrejo Čamemik, Petrom Hudnik in Petro Trobec, zabavo pa bo popestril tudi Duo Bogataj Grega in Matej. V nadaljevanju bo sledila predstavitev modne revije pod okriljem butika MOZAMO, predstavitev modnih pričesk bo prikazal Frizerski salon Anica v sodelovanju s Kozmetiko NIOBA, katere predstavniki bodo poskrbeli za ličenje. Ob 17.00 uri bo razgrela množico HELENA BLAGNE, za najmlajše in malo starejše pa bodo praznično nedeljo popestrili člani ansambla ČUKI, ki bodo stopili na oder po nastopu Helene Blagne. PONEDELJEK, 27.DECEMBER Sejem smučarske opreme, kamor ste vabljeni vsi občani, ki želite prodati, zamenjati ali kupiti smučarsko opremo. Sejem se bo predvidoma odvijal od 9. ure zjutraj do 19. ure zvečer, trajal pa bo do srede, 29. decembra. SREDA, 29. DECEMBER BAR BROADWAY organizira predstavitev vseh sort vin iz Goriških brd, v popoldanskih urah pa vas bo ob degustaciji vin zabaval Duo DORE IN MATEJA. VABIM VAS NA ZADNJE PREDAVANJE V TEM LETU! V ponedeljek, 20.12.1999 ob 9. uri v dvorani Združenega doma na Dobrovi Predavanje bo informativne narave in bo sestavljeno iz več delov: - TEMELJNA POJASNILA O KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI /Janko Debeljak, Kmetijski zavod Ljubljana/ - KVALITETA IN ODKUP MLEKA /g. Kos, ljubljanske mlekarne/ -POSEBNI VETERINARSKO-SANITARN1 POGOJI ZA KMETIJSKE OBRATE /predstavnik Veterinarske uprave Republike Slovenije/ - OBČINSKI PRORAČUNI ZA KMETIJSTVO V LETU 2000 /predstavnik občin Dobrova - Polhov Gradec, Horjul in MOL/ Le dobro informirani se bomo lahko spoprijeli s spremembami in morebitnimi težavami, ki so pred nami! VABLJENI NA PREDAVANJE! Nada Gabrenja, kmetijska svetovalka Kmetijski zavod Ljubljana, enota Dobrova Srečno 2000 ! Čas neizmerno teče in že smo tik pred vrati v tretje tisočletje. Ob tej priložnosti želim vsem sokrajanom Črnega Vrha, Smolnika, Rovta in Stednjega Vrha, županu Oven Janezu, občinski upravi in občinskim svetnikom, vesele Božične praznike, naj bo prihajajoče tretje tisočeletje v znamenju zdravja, sreče, zadovoljstva in poslovnih uspehov. Predsednik KS črni Vrh Matko Raztresen Sv. Miklavž v Polhovem Gradcu V nedeljo, petega decembra smo se v povsem napolnjeni dvorani kulturnega doma zopet navdušeno srečali s svetim Miklavžem. O njegovem nagovoru in darilih, o programu, ki so ga otroci in mladina zanj pripravili, in o tistih, ki so finančno podprli njegovo dobroto, bomo obširneje poročali v januarski številki Našega časopisa. L.R. MIKLAVŽEV SEJEM DOBROVA - POLHOV GRADEC Prva pomembna naloga, ki si jo je zadala na novoustanovljena TZ Dolomiti, je uspela. Z organiziranje Miklavževega sejma in k sodelovanju pritegniti vse okoliške šole in društva, je zveza pridobila zaupanja, predvsem pa veliko novih sim-patizerjev. "Vesel sem, da je prva prireditev v okviru TD uspela, saj ima to velik občinski pomen. Zvezi je uspelo k sodelovanju pritegniti tudi mlado generacijo, s katero želimo tudi v prihodnje veliko sodelovati. Z nakupom izdelkov, ki so jih otroci izdelali s svojimi mentorji, bomo motivirali njihovo delavnost, hkrati pa jim bomo dokazali, da je vredno delati, " je v uvodnem govoru spregovoril predsednik odbora za turizem in gospodarstvo v občini Dobrova Polhov Gradec Pavle Jankovec. Uradni začetek tridnevnega sejma je po uvodni pesmi najmlajših začel župan Janez Oven. "Otroci, ta dan, in še nekaj naslednjih dni bo vaši. Praznovanje Miklavža je bilo vedno nekaj posebnega, še posebej zato, ker smo se vsi trudili biti vedno pridni. Pohvalil bi prav vse otroke in njihove mentorje, predvsem pa predsednico TD Dolomiti, Helgo Kuclar, ki je prevzela vodstvo nad tem projektom in ga tudi uspešno izpeljala," je spregovoril Janez Oven in dodal, da želi vsem otrokom radodarnega Miklavža. S temi besedami je skupaj z otroki slavnostno odprl sejem. Na lepo okrašenih mizah so se mamljivo ponujali različni izdelki, ki so jih s svojo domišljijo izdelovali prav vsi otroci iz O.Š. Polhov Gradec, Dobrova in Črni vrh. Na sejmu so sodelovali tudi Zaspani petelinčki iz TD Briše. Dvočlanska komisija, ki stajo sestavljali Olga Skopec in Malči Božnar, je imela zelo težko nalogo, koje morala oceniti tri najboljše izdelke, katerim bi se podelila nagrada. Ker je bil vsak izdelek nekaj posebnega, vanj pa vloženega veliko dela, so problem rešili tako, da so denarno nagrado razdelil med vse šole. Nagrado pa so si prislužili tudi Zaspani petelinčki, ki so pokazali veliko dobre volje. Svoje izdelke, ki so bili vredni nagrade, so izdelovali v prostem, popoldanskem času. "Ker je bila nagrada pravično razdeljena, se bi na koncu zahvalila vsem otrokom in mentorjem. Upam, da se bomo srečevali vsako leto in da bo sejem v prihodnje še kvalitetnejši. K sodelovanju bomo poskušali privabiti še več raz-stavljalcev," je na koncu dodala Helga Kuclar. Tudi predsednik KS Bogdan Cankarje imel zadnjo besedo, ko seje zahvalil občinski zvezi, ki je dala nekaj za svoje otroke. S tem je bil uradno zaključen uvodni del sejma. V popoldanskih urah in ob vikendu, so se vrstile številne delavnice, na katerih so otroci ustvarjali skupaj z mentorjem. Ker pa je v Polhovem Gradcu veliko pridnih otrok je bilo razumljivo, da jih je v nedeljo obiskal in obdaril Miklavž. Kako pa so krajani sprejeli sejem? Z velikim odobravanjem. Začeli so razmišljati še naprej, ko so predlagali, da bi v prihodnje podaljšali sejem do božiča. K sodelovanju pa bi povabili še več posameznikov, predvsem kmečkih žena, ki bi s svojimi "zlatimi" rokami pomagale obogatiti praznično mizo. Na koncu bi torej lahko naredili kratek povzetek in pohvalili TD Dolomiti. Prva naloga jim je uspela. To pa bova veliko motivacija za naprej. VESNA LEVIČN1K Župan Janez Oven je z otroki slavnostno prerezal rdečo vrvico in tako odprl sejem Komisija je imela težko nalogo izbrati najboljši izdelek Pred stojnico O.Š. Črni Vrh so v prvi izmeni prodajale Ana, Špela in Alenka. "Najboljše povpraševanje je po majhnih živalcah, ki smo jih naredili skupaj z mentoricama Simono Planine in Velerijo Petrovec. Delalo smo kar dva meseca. Predvsem pri likovnem pouku in krožku. Sodelovali smo prav vsi otroci. Poleg glinastih živalic, pa smo prodali tudi že nekaj novoletnih čestitk in papirnatih lončkov" DIMNIKARSKO PODJETJE VIC Praznično voščilo Nova kurilna sezona, 1999/2000, je že v polnem zamahu, zato vas ponovno naprošamo, da si z našimi dimnikarji omogočite boljše učinke vaših kurilnih pečih, boljše izkoristke pri pripravah raznovrstnih dobrot in uživanje čistejšega zraka pri bližajočih se praznikih, ki že trkajo na vrata. V dimu prazen, prekajen, s sajami ves obložen, nosi brigo črni stan, da izpolnjen bo naš plan. Ker je bilo naše podjetje Dimnikarstvo Vič, d.o.o., Ljubljana, Linhartova 62a, izbrano kot najprimernejši, najugodnejši in edini izvajalec dimnikarskih storitev na celotnem območju občine, obveščamo vse uporabnike naših storitev, da bomo storitve opravljali po dosedanjem, že ustaljenem razporedu ali pa bomo storitve opravljali po predhodnem obvestilu ali pridobljenem naročilu, na sledečih telefonskih številkah: - naročila na telefonsko tajnico: 061/137-22-17, - direktor in tehnični sektor: 061/137-22-15, -telefaks: 061/137-23-29, - mobitel vodje del: 041/ 670-639. Prosimo vse občane, da omogočite našemu dimnikarju prost dostop do vaših kurilnih naprav, saj bo le tako lahko svoje z zakonom zahtevano delo opravil v obojestransko zadovoljstvo. Poleg opravljanja svojega dela pa vam bo rade volje z raznimi nasveti, v kolikor boste to želeli, tudi svetoval, kaj vse je potrebno postoriti, da bo vaša kurilna naprava delovala še bolje, s čim boljšim izkoristkom, kar bo vplivalo tudi na varčevanje z gorivom kakor tudi na onesnaževanje okolja. V kolikor pa bo problematika kompleksnejša, vas bo na vašo željo lahko obiskal tehnik, problematiko razrešil in vam svetoval najprimernejšo rešitev iz strokovne kakor tudi cenovne strani. Ker se boste z dimnikarjem srečevali vsak dan, tudi pred prihajajočimi prazniki, vas ponovno prosimo, da ga sprejemate dobrohotno, saj bo opravljal samo z zakonodajo zahtevana dela, tako imenovano javno službo, katero mora opravljati, saj bi jo v nasprotnem primeru opravljal nekdo drug, nikakor pa ne vsak posameznik, kateri se čuti dovolj usposobljenega opravljati to delo. Ko omelo pesem poje in prebuja črne roje, gospodinja se drži, kot da spala ni tri dni. Ko pa dimnik krasno vleče, lice se zjasni od sreče: "Je črnuh potrebno zlo!" se nasmehne mu sladko. Podjetje Dimnikarstvo Vič, d.o.o., bo v skladu z veljavno zakonodajo izvajalo vse naslednje obvezne in neobvezne dimnikarske storitve: Čiščenje: - redno mehansko, - kemično, - izžiganje oblog, - antikorozijska zaščita. Strokovni pregledi: - kontrolni, - redni letni, - pregledi za izdajo strokovnega mnenja-soglasja oziroma prvi pregled, - izredni strokovni pregledi po naročilu uporabnika, - izredni pregledi po naročilu pristojnega inšpektorja. Meritve: - emisij dimnih plinov, - toplotne izgube z dimnimi plini, - izkoristka kurilnih naprav, - izkoristka kurjenja, - letni obratovalni izkoristek. Vodenje evidenc: - kurilnih naprav, - dimovodnih naprav, - prezračevalnih naprav, - opravljenih in neopravljenih storitev, - emisij dimnih plinov, - plačanih in neplačanih storitev. Ko srečaš črnuha in gumb zavrtiš, bogve, kaj si misliš in kaj si želiš, on vošči vam srečo, uspehe najbolje, ostani vse leto prav zidane volje. V upanju na dobro medsebojno sodelovanje pozdravljamo vse uporabnike naših storitev. Milan Brezovec PGD Polhov Gradec želi vsem krajanom in prijateljem gasilstva lepe božične praznike ter zdravja, uspeha in zadovoljstva v novem letu 2000. MIKLAVZEVANJE NA DOBROVI V nedeljo 5. decembra je sveti Miklavž prišel tudi na Dobrovo. To je že deseto leto, kar ga je Krajevna skupnost Dobrova povabila v našo kulturno dvorano, daje lahko tam obiskal in obdaril naše pridne otroke. Letos je prišel polno obložen, saj je moral darila razdeliti kar 249 otrokom. Pri pripravi tako številnih in bogatih darov so mu zato pomagali naslednji sponzorji: Občina Dobrova - Polhov Gradec, BANKINA d.o.o., Rastlinjaki SCHWARZM ANN d.o.o., PUH d.d., Cestno podjetje Ljubljana, Franci KOGOVŠEK, s.p., Ljudmila KRŽE, s.p.. INTERSI-BA z.o.o., PLEVNIK d.o.o., SKB banka d.d., ČEŠNOVAR Ana, s.p., Jernej DOL1NAR, s.p., AVTO-MEHANIKA - CITROEN SERVIS, Dušan ČAMERN1K, s.p., N.A.J.S. d.o.o., AVTOVLEKA -Rajko SETNIKAR, s.p.. Trgovina MEDVED, ROTAR d.o.o., AV-TOELEKTRIKA - Janez ZALAZ-NIK, s.p., AVTOPREVOZNIK -Jože PLEŠKO s.p., NOVA LB d.d., AVTOVLEKA IN AVTO-USLUGE I - M POŽAR d.n.o.. TULI d.o.o., FRIZERSKI SALON "ANICA", GOSENICA STY-LE d.o.o., Anton KOSAR, s.p., ČARMAN s.p., EMONAPRO-JEKT d.o.o., LovroTEHOVNIK. s.p., Vinko GOGNJAVEC, s.p., in Kovinostrugarstvo Jože Oven, s.p. Miklavž se vsem svojim sponzorjem prisrčno zahvaljuje in jim obljublja dobro plačilo v nebesih! Člani kulturnega društva Dolomiti Dobrova pa so se na Miklavžev prihod še posebej pripravili. Da so otroci svojega dobrotnika lažje pričakali, so jim prej zaigrali lepo igrico "Angeli prepodijo skuš-njavce". Skrbna in ljubeča mati štirih otrok ter njihovi angeli varuhi z molitvijo in dobrimi željami dosežejo, da otroci zopet pridejo na pravo pot in tako premagajo grde skušnjavce. Poraženi parklji odidejo z zemlje nazaj v pekel, sv. Miklavž pa skesane otroke bogato obdari. Praznik svetega Miklavža je zdaj za nami, toda lahko je vsak sem in tja kdaj "Miklavž" kar tako čez leto in komu podari kakšno majhno darilo. Gotovo bomo obdarovane-mu s tem naredili veselje in tako njemu in sebi popestrili življenje. Magdalena Čemažar BOŽIČEK V VESELJE OTROKOM Tudi v Polhovem Gradcu! Zakorakali smo v pravljični december, mesec poln pričakovanj in želja. Delček te čarobnosti pa že vrsto let želimo članice Društva prijateljev mladine Polhov Gradec prenesti na naše najmlajše. Vsako leto ob Božiču obdarimo vse otroke, ki stalno prebivajo v Krajevni skupnosti Polhov Gradec. Letošnje srečanje otrok s Božičkom bo v TOREK, 21.12.1999 ob 16.00 uri v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhdvem Gradcu, spremljala ga bo lutkovna igrica Božična sreča, v izvedbi priznanega lutkarja Borisa Kononenka. Delo društva še vedno sloni na prostovoljnem in nesebičnem delu vsake članice, pa vendar pri uresničevanju naših ciljev ne gre brez denarnih sredstev. Zato naprošamo vse, ki bi želeli Božičku priskočiti na pomoč in mu pomagali napolniti vrečo daril, da sredstva, ki jih želite darovati, nakažete na ŽR 50100-678-000-07126100 , Društvo prijateljev mladine Polhov Gradec. Prostovoljni prispevki pa se bodo zbirali tudi na sami prireditvi v posebnem božičkovem nabiralniku. Hvala vsem, ki ste nam in nam boste pomagali! SREČNO ter VELIKO LEPEGA v prihajajočem tisočletju in nasvidenje v mesecu JANUARJU, ko za vas pripravljamo novo presenečenje. Članica DPM Polhov Gradec Romana Jankovec Najboljši prodajalec je bil v petek pri stojnici O.Š. Polhov Gradec Beno. "Imam pa res veliko srečo. Ves čas nekaj prodajam, tako, da najbrž danes sploh ne bom šel prej domov in bom ostal čisto do konca. Pri meni lahko kupite čestitke, pobarvane kamenčke, čestitke, prodajam pa tudi dobre Želje. Na sosednih stojnicah pa moji sošolci prodajajo tudi čaje Mimice Plestenjak, ki ga pakiramo v naše:, lepo okrašene. Opazil pa sem, da se lepo prodajajo tudi glinasti pujski, ki so jih delali petošolci" Razposajena dekleta iz O.Š Dobrova, so ravno tako bila zadovoljna z idejo, da hi se v graščini organiziral sejem. "Ja, ideja je full dobra. Prav je, da nam dajo možnost, da svoje izdelke prodamo, saj smo jih delali kar nekaj časa. Tudi nas naši šoli bomo organizirali božični bazar na dan govorilnih ur. Izdelki so nastajali predvsem pri likovnem in lončarskem krožku, kjer so bili vključeni vsi otroci. Kaj pa bomo z nagrado? Ja, porabili ga bomo za šolske potrebščine in tako bomo od nagrade vsi imeli nekaj, " V prostorih KD Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu bo 26. decembra ob 18. uri božično novoletni koncert, na katerem bodo nastopali Moški pevski zbor TD Briše, Zaspani petelinčki, Pograjski slavčki ter vsi cerkveni zbori. Vabljeni! Pust je čas, ko vsako leto polhki upihnejo eno svečko več. Toliko večji razlog za praznovanje. Na njihov žur so povabljeni prav vsi otroci v kraju Jesen v pograjskih gozdovih je zelo barvita. Ker je prav, da otroci spoznajo svojo okolico, se redno odpravijo na sprehod po gozdu. Da je stvar še bolj zanimiva, mentorji organizirajo lov na skriti zaklad, kijih vodi po kraju. Nabrane liste, ki jih po sprehodu posušijo, uporabijo pri naslednjem druženju. Tako so izdelali s pomočjo mentorjev prva jesenska drevesa. ** ■4t y r jfef Odvečno energijo je potrebno porabiti. Vrt pred graščino pride še posebej prav v poletnem in spomladanskem času. V zimskem času, pa s plesom in lovljenjem slepih miši, izženejo odvečno energijo, kijih je "ovira " pri poslu-šunju in delu. Prav je, da otroci spoznajo tudi sebi drugačne otroke. Tako so navezali stik s Tončkom in Saško. Drugačnost ni nič posebnega, saj smo lahko vseeno dobri prijatelji. Skrivnost je lepa čednost, a se žal ne obnese vedno najbolje. Tako smo v zadnji številki časopisa napisali, da skrbijo za male "polhke" v pograjski graščini članice DPM in s tem naredili veliko krivico. Sama ideja o združitvi otrok v Polhograjski dolini je prišla iz KUD-a Pograjski slavčki, natančneje od Danice Rihar. "Ideja, da bi povezali otroke v svojem kraju, se je rodila pred petimi leti. Ker smo otrokom želeli ponuditi različne dejavnosti, pripravljene po njihovi meri, smo k sodelovanju povabili tudi DPM , katerega predsednica je Barbara Rednak Robič," je povedala Danica. V samem začetku so dekleta imele probleme s kadrom, saj se je le nekaj deklet iz obeh društev predano žrtvovalo za to dejavnost, ki še danes temelji na prostovoljnem delu. Glavni mentorici, Romana Jankovec iz DPM -ja in Danica Rihar, skupaj z dekleti pripravljajo program po predhodnem dogovoru. Zaradi starostne razlike otrok v skupini, je potrebno temu prilagoditi program. Zaradi množičnega obiska kotička, se dekleta srečujejo tudi z določenimi problemi. Kljub temu, da je njihovo delo brezplačno, je še vedno potrebno odšteti nekaj denarja za nakup materialov, s katerimi ustvarjajo otroci. Veliko ga naberejo kar sami bodisi v gozdu ali domačem gospodinjstvu. Posluh za njih so imeli le na KS Polhov Gradec, ki jim je že tretje leto, žal, edini sponzor. Ob posebnih priložnostih, ko se otroci predstavljajo, kot na primer za materinski dan, pa na pomoč priskoči še nekaj posameznikov. Polhke pomaga voditi še nekaj deklet: Maya Pu-ric in Jožica Strmšek kot članici DPM ter Mojca Rihar in Suzana Povše iz Pograjskih slavčkov. Program dejavnosti, ki jih enkrat mesečno vodijo v graščini, je zelo pester, hkrati pa poučen. V goste so sprejeli lutkarico Jano stržinar iz Mavričnega gledališča z lutkovno predstavo Kaplica. Andreja Peklaj Zibelnik je otroke popeljala v svet knjige v krajevni knjižnici. Na grajskem vrtu so se srečali s "slikarsko haljo", katero je imela oblečeno Anita Kavčič iz Šentjošta. Ne smemo pa pozabiti omeniti domačine, ki radi presenetijo otroke. Laična misionarka, Jožica Rihar, je predstavila svet črne celine. Janez Koprivec je s svojimi diapozitivi, s katerimi vedno preseneti, pripravil otrokom zgodbico o vodi. Pet Petje dolga doba za napisati vse, kar so mali polhki naredili in doživeli. Ker slika pokaže več, naj vam le te povedo, kako fino je biti pograjski polhek. VESNA LEVIČNIK je vila sem ter tja, se strgala, spet zašila, počasneje, hitreje... Vmes pa je bilo polno otroškega smeha in krikov. Kar težko je bilo nehati. Tako smo končali jesensko srečanje, naše misli pa so že pri tretji sredi v novembru. Res zanimivo, za otroke in zame. ' Hvaležna sem vsem, ki Polhkov kotiček pripravljajo ter omogočajo. Naj bo ta članek tudi vabilo, da se nam pridruži še kdo: pa kar pogumno primite za svinčnik in napišite tudi kakšno vrstico, da bodo tako ljudje spoznali, da je lahko z veliko volje in ljubezni življenje lepo in bogato. Nasvidenje v Polhkovem kotičku! Ida Rus, hvaležna in navdušena mamica! Ali vas je že kdaj zamikalo, da . bi z otroki preživeli kakšen dan v vrtcu? Mene namreč je: rada bi opazovala, kako se moj otrok znajde v družbi, kaj tu delajo, skratka, da bi videla, kaj je to vzgojno-varstveni zavod, kjer naši otroci preživijo večji del dneva. Pri nas v Polhovem Gradcu imamo še eno prijetno priložnost za druženje otrok. Otroci, čisto majhni pa do tistih že velikih, se v POLHKOVEM KOTIČKU ne le družijo, temveč tudi zabavajo, veselijo, raziskujejo, pogovarjajo, poslušajo, izvejo veliko lepega in novega. Starši smo lahko z njimi in se tako spojimo z otroškim svetom ter tako rastemo z njimi. Tudi sama se jim zelo rada pridružim, saj med njimi dobim marsikatero idejo, kaj lahko delam s svojimi otroki. Prvo jesensko srečanje je hitro minilo, kajti vse, kar je lepo, hitro mine. In tudi tokrat je bilo res lepo. Otroci so se razdelili v dve skupini: mlajši so bili mravljice, malo večji pa črički. Najprej smo se podali v prelepo naravo, ki jo je jesen že pošteno "pobarvala". Črički sojo ucvrli v bližnji breg, da se je za njimi kar kadilo, mravljice pa lepo počasi, z očmi na pecljih mimo Čebelarskega doma do gozda. Kmalu so imeli polne roke prelepih živo rumenih in rdečih listov. Potem so se posedli na tla ter se začeli pogovarjati o jeseni, zapeli so tudi nekaj jesenskih pesmic, pri Čebelarskem domu so še malo poletali, se igrali igro kdo se boji črnega moža, upri-zorili'ples listkov... Sonce se je že skrilo, ko sta se obe skupini razposajeno vrnili v pograjski grad, kjer se otroci sicer zbirajo vsako tretjo sredo v mesecu. Drugi del je potekal v gfadu. Otroci so listke lepo zložili med lesene deščice ter časopisni papir, kaj pa bo nastalo iz vsega, bomo videli prihodnji mesec. Uf, kako skrivnostno! Za konec smo še vsi skupaj malo porajali ob pesmici Delajmo, delajmo zlata kolesa. Živa veriga se PO VEC LETIH DVOMA NOVO UPANJE Hoja na novo zaposluje delavce POLHOV GRADEC - O usodi podjetja Hoja Mobiles se dolgo ni govorilo nič obetavnega. Podjetju, kije dolga leta poslovalo z izgubo, je preostala le prisilna poravnava. Tako je bil 1. februarja 1999 sprejet sklep sodišča o postopku prisilne poravnave, ki se je vlekel skoraj 10 mesecev. V tem času so izdelali program finančne reorganizacije s pomočjo analize, ki so jo v podjetju opravili sami. Našli so tuje avstrijsko podjetje, Umdasch, ki bi z nakupom kapitala postal večinski lastnik. Tudi z njimi so opravili številne analize, aplikacije možne sanacije, ki bi nenazadnje pripeljale podjetje tudi do povečane produkcije lesnih proizvodov. Mnenje takratnih lastnikov je bilo, da bi podjetje v kratkoročnem času poslovalo brez rdečih številk. Največji lastnik podjetja, Pomurska družba za upravljanje in zaposleni so bili zadovoljni s programom, ki so ga skupaj pripravili. "Vendar pa seje zalomilo. In to ne pri nas, marveč pri Avstrijcih. V Um-daschu je prišlo do kadrovskih sprememb. Lastnica podjetja seje upokojila in prevzela funkcijo predsednice nadzornega sveta. Na mesto predsednika uprave so po- stavili novo osebo. Ker je bila za novega direktorja izpeljava projekta "investicija v podjetju Hoja Mobiles" prvi, tako velik projekt, na tem področju pa praktično ni imel nobenih izkušenj, je v opravičilo možnega neuspeha pripravil poročilo, kije prikazalo precejšne tveganje. Na osnovi tega poročila, se je uprava njihovega podjetja odločila, da začasno odstopijo od nameravane investicije, kljub temu, da so v sam projekt vložili že precej sredstev, "je razložil takratno stanje direktor Marko Breznik. S tem paso morali v Hoji popolnoma spremeniti strategijo sanacije. Spremeniti so morali finančni načrt reorganizacije in sodišče prositi za podaljšanje roka prisilne poravnave, ki jim ga je sodišče odobrilo. Tako so sestavili nov načrt finančne reorganizacije, ki temelji na delni konverziji terjatev z določenim lastniškim deležem v podjetju. "Naš cilj je bil podjetje dokapi-talizirati do določene meje, na drugi strani pa smo pričeli z aktivnim iskanjem novih kupcev in prodajnega trga," nadaljuje Marko Breznik. Upniki, ki imajo glasovalno pravico, so 24. novembra z več kot 81 odstotki glasa izglasovali prisilno poravnavo in s tem podjetju dali možnost, da dokončno sanira oziroma reorganizira podjetje. Ta čas so že imeli nekaj uspeha na prodajnem trgu. K sodelovanju so že pritegnili nekaj kupcev s katerimi so sodelovali že v preteklosti, ravno tako pa se jim odpirajo novi trgi. S tem pa so se pojavili problemi v proizvodnji. "Normalno je, da so ljudje zapuščali podjetje. Od lojalnosti se žal ne da živeti. Ker nam trenutno manjka več dobrih mizarjev, vabimo vse tiste, ki so podjetje zapustili, da se vrnejo nazaj v naše podjetje. Nekaj se jih je že vrnilo, nekaj pa upamo, da jih bomo dobili z objavljenim razpisom. Prej ko bomo zaposlili dodatne mizarje, prej bomo olajšali delo že zaposlenim," je o primanjkljaju delavcev povedal Marko Breznik in dodal, daje podjetje ponovno razpisalo štipendijo za poklic mizarja. Vsi zainteresirani naj se lahko oglasijo pri njih. Delavci sedaj prejemajo redne plače, ki so v skladu s kolektivno pogodbo. Pridnost in zavzetost delavcev, pa bo s časom tudi ustrezno nagrajena. "Navkljub težavam, ki smo jih v podjetju imeli, je gonilna sila delavcev želja po preživetju podjetja," pohvali delavce direktor. VESNA LEVIČNIK Jurjevanje je prav posebni dan Za to so se otroci zanj pripravljali kar nekaj časa. Izdelali so mlaj, pripravili obleko za Jurija, izdelali pisakče. Sprehodili so se do bližnje reke Božne, kjer so simbolično zaključili Jurjevanje. V reko so odvrgli Jurijevo obleko in s tem odgnali vse zlo za naslednje leto. Prav pa je, da povemo tudi to, da biti polhek ni prav lahko. Urico, ki jo preživijo skupaj zna biti tudi napor-no. Toliko novih, zanimivih stvari spoznajo, da je potrebno težko glavo malo spočiti. Vesel božič ter obilo sreče in zdravja v letu 2000 Vam želi KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA IN NJENI ČLANI SVETA: Janko KOPRIVEC - BREZJE • Andrej GRADIŠAR - DOBROVA ZAHOD Predsednik sveta KS: Ivan ZALOŽNIK - HRUŠEVO Jože OVEN - DOBROVA Marjan PAHOR - OSREDEK Janez KRISTAN - PODSMREKA Podpredsednik sveta KS: Lojze DOL1NAR - RAZORI Marjan TROJAR - GABRJE Vera DEBEVC - SELO Anton KOŠIR - STRANSKA VAS Računovodkinja: Vida VIDMAR Vinko PREK - ŠUJICA Tajnica: Katarina OVEN Franc KOŽUH - ŽIROVNIKOV GRABEN Obenem vas prisrčno vabimo na sklop prireditev ob prehodu v novo tisočletje, ki bodo na Dobrovi v mesecu decembru! Spoštujemo preteklost in zaupamo v prihodnost! IZJAVA, sprejeta na sestanku v sredo, 10.11.1999 Predstavniki KS Polhov Gradec, Občinskega sveta in vseh strank v občini Dobrova-Polhov Gradec smo na sestanku 10.11.1999 v Polhovem Gradcu obravnavali anonimno pismo z grozečo vsebino, ki so ga prejeli stanovalci hiše Polhov Gradec 30 in smo po obširni obravnavi sprejeli naslednjo SKUPNO IZJAVO: Prisotni predstavniki Sveta KS, svetniki KS v Občinskem svetu in predstavniki strank ter župnik župnije Polhov Gradec ostro obsojamo anonimno pismo, ki so ga 28.9.1999 prejeli stanovalci hiše Polhov Gradec 30, obenem pa zahtevamo, da pristojni organi čim prej ugotovijo pisca pisma. S takim pritlehnim in podlim ravnanjem, ki ga junaško skriva za anonimnostjo, blati ugled vsega kraja in njegovih prebivalcev. Državne organe pozivamo, naj take anonimne grožnje obravnavajo z vso resnostjo in kar najhitreje poiščejo krivce. Z današnjo skupno izjavo dokazujemo, da je Polhov Gradec vsem prebivalcem prijazen kraj, v katerem vsi skupaj prispevamo k lepši prihodnosti in ne želimo sporov ter sovraštva med nami. 1. LDS 2. SDS 3. SLS 4. SKD 5. DESUS 6. Združena lista 7. Lista za P.G. 8. Občina 9. Župnijski svet 10. Župnik 11. Predsednik Sveta KS Anton Potočnik Tone Zore Janko Škof Jože Malovrh Jožefa Setnikar Olga Skopec Janko Dolinar Pavel Jankovec Marjan Malovrh Bogdan Oražem Bogdan Cankar Sveti misijon v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem POLHOGRAJSKO PLANINSKO DRUŠTVO BLAGAJANA Izlet v neznano - Nova Štifta, Ribnica, Sveta Ana, izvir Krke Panorama - Dobrova Božično-novoletna plesna revija bo! V programu VESELEGA DECEMBRA, ki ga pripravljajo na Dobrovi, bo DRUŠTVO ZA KULTURO DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA, PANORAMA DOBROVA, v sredo, 22.decembra, pripravilo že petič ob tem času plesno revijo, na kateri bodo mlade plesalke in plesalci pokazali, kaj so se naučili med letom. Nastopili bodo člani vseh plesnih skupin od vrtca naprej. Prireditelj obljublja tudi goste, ki naj bodo zaenkrat še poslovna skrivnost. Vsekakor bo revija lepo doživetje in dostojen zaključek leta. PRIREDITEV SE BO V DVORANI na Dobrovi začela ob 18. uri. Zapišimo še enkrat: v sredo, 22. decembra. Panorama: Odslej plešemo tudi v Polhovem Gradcu Društvo PANORAMA se je zaradi velikega zanimanja odločilo, da bo ustanovilo Plesno sekcijo tudi v Polhovem Gradcu. Ravnatelj polhograjske šole, g. Polajnar, je pobudo takoj podprl in mladim plesalcem dal na voljo prostore v šoli. Skoraj petdeset mladih plesalcev, od najmlajših do osmega leta, že pridno vadi od začetka novembra v treh skupinah vsak ponedeljek od 14.ure naprej pod vodstvom strokovno usposobljene vaditeljice Nataše. PANORAMA tudi v Polhovem Gradcu obljublja podobne plesne prireditve, kot so bile doslej na Dobrovi- samostojne revije, gostovanja znanih plesnih skupin, nastope na šolskih in krajevnih prireditvah itn. Seveda bo nekaj časa trajalo, da bodo mladi plesalci iz Polhovega Gradca pripravili tudi lasten program. Naslednje leto pa jih vsekakor že pričakujemo na veliki plesni reviji vseh društev iz Ljubljane in okolice, ki jo vsako leto v maju prireja Panorama-Do-brova. MP Z ognjemetom počastili prihod sv. Miklavža V nedeljo zvečer (5.12.) ob pol šestih seje v Šentjoštu med obema cerkvama gnetla množica ljudi, njihovi pogledi pa so bili usmerjeni proti osvetljenemu Kuge-ljču (visok hrib nad Šentjoštom). Vsake toliko časa je bilo slišati eno in isto vprašanje otrok: " Mami, a že gre? " In potem seje zgodilo. Najprej seje s Kugeljča zaslišala pesem, ki jo je kdaj pa kdaj prekinilo tudi vse bolj glasno rjovenje parkljev. Ob Miklavževem prihodu med množico je marsikateri otrok zajokal, saj tako grdih parkljev le ni mogoče videti prav vsak dan.Vendar so amgeli vse prestrašene malčke potolažili s številnimi bonboni. Nato se je Miklavž ob mogočnim ognjemetom odpravil v kulturni dom, kjer so parklji in angeli pripravili predstavo, najbolj pridni so bili deležni tudi daril, za tiste malo bolj sitne pa so poskrbeli parklji. Trenutno se v Kulturnem društvu Šentjošt učijo novo mladinsko igro Kekec in Pehta , ki jo bodo premierno uprizorili ob koncu januarja. Folklorna skupina je ob martinovanju organizirala tudi ples, dva tedna prej pa je član društva Marko Kavčič razstavljal na slikarski razstavi vseh območnih slikarjev na gradu Turjak. Gašper Tominc V dneh od 23. do 31. oktobra je v naši župniji potekal sveti misijon. Vodila sta ga pater Lovrenc Anžel iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah in pater Niko Žvokelj iz Nove Štifte pri Ribnici. Za našo župnijo je bil to velik in težko pričakovan dogodek, saj je bil zadnji misijon pred 12 leti. Sveti misijon smo pričeli z izročitvijo stole patroma ter blagoslovom nove spovednice, saj je bila prejšnja, narejena leta 1900, že v zelo slabem stanju. Ves čas misijona so potekale svete maše trikrat na dan, po maši pa so se vrstila razna srečanja za mlade, žene in matere, ostarele, pevce, župnijski pastoralni svet, fante in može. Na enem izmed srečanj smo imeli možnost poslušati dr. Kunstlja. Šolarji so se v velikem številu zbirali vsak večer že pol ure pred sveto mašo, saj so bila tista srečanja namenjena prav njim. P. Niko se je z njimi pogovarjal, jih učil pesmi ter jim dajal naloge - izdelati razne stvari. Prav vsi so se potrudi- NOČ(Lanuit) "Pridi, o noč. Spusti se na zemljo, da bo začarana užila tvojo spokojno skrivnost. Mrak, ki te spremlja, je tako nežen, tako zelo nežen. Je koncert tvojih glasov, ki pojejo o upanju: tako zelo velika je tvoja moč, da vse spreminja v srečen sen." Tako se v prevodu glasi ena izmed pesmi, ki nam jo je zapel komorni zbor Perpetuum Jazzile na promocijskem koncertu ob izidu njihove zgoščenke Ko boš prišla na Bled. li, tudi najmlajši, in izdelali so križe na več načinov, narisali cerkev sv. Lenarta in svoj dom, Marijo ter iz kartonov, nekateri celo iz lesa, izdelali tablo desetih božjih zapovedi. Vse njihove izdelke so razstavili v cerkvi, tako da so lahko ljudje vsak dan gledali ustvarjanje otrok. V nedeljo, 31. oktobra, je bil zadnji dan misijona. Udeležba dopoldanske svete maše je bila zelo številčna, saj nam je s svojim obiskom izkazal čast ljubljanski nadškof dr. Franc-Rode, ki jo je tudi vodil. Sveta maša je bila posvečena posvetitvi Srcu Jezusovemu in Srcu Marijinemu. Popoldne smo se še enkrat srečali v cerkvi ter se po sveti maši ter molitvi za rajne na pokopališču poslovili od misijonarjev, ki sta nam v teh dneh s svojimi predavanji in govori veliko povedala in nas navedla k razmišljanju. Vsa zahvala velja domačemu župniku Marjanu Arharju, saj je v tednu dni vsak posameznik na svoj način doživel sveti misijon. M.P. Koncert je organiziralo DPM Polhov Gradec v kulturnem domu Jakoba Trobca 12. novembra. Ena izmed članic DPM, Romana Jankovec, je pevka tega zbora, ki ga že 16 let uspešno vodi gospod Marko Tiran. Prav toliko časa zbor deluje. Dvorana je bila precej polna. Pesmim, ki so nam polepšale enega izmed jesenskih večerov, so prisluhnili poslušalci iz Polhovega Gradca in okoliških krajev. V prvem delu so nam predstavili devet pesmi. Med odmorom nas je prijetno presenetila plesalka Ingrid Dujmovič s svojim soplesalcem. Odmor smo članice DPM izkoristile za pogostitev občinstva s sladkimi dobrotami izpod naših prstov. Po končanem drugem delu nas je pevski zbor zaradi izrednega navdušenja in bučnega aplavza nagradil s še dvema pesmima. Pri organizaciji koncerta so nam pomagali sponzorji:GOST!LNA POGRAJSKI DOM, VRTNARSTVO ČUDEN, KS POLHOV GRADEC in CITROEN SERVIS MERLAK z Drenovega Griča. Vsem se lepo zahvaljujemo. Kultura ni nadomestek, marveč del življenja v polnosti. Glasba je božji dar, ki človeka preobraža v boljšega človeka. In kot pravi Sco-hopenhauer, je kopel duha, ki človeka očisti vsega vsakdanjega. Splačalo se je biti na koncertu. Damjana Oblak Bila je še tema, ko so oktobrsko nedeljo ob 6. uri zjutraj prvi stopili na avtobus v Polhovem Gradcu. Avtobus se je ustavljal tudi v Srednji in Dolenji vasi, na Belici, Žerovniku, na Hruševem, za člane iz Ljubljane pa pri Agrotehniki. Prijatelji so vstopali veseli in polni pričakovanj, kajti izlet v neznano ima vedno poseben čar. Vodja izleta nam je povedal nekaj podatkov o izletu. Cilj in potek izleta je bilo treba uganiti na podlagi naslednjih točk: - ogledali si bomo baročen spomenik, ki je bil zgrajen leta 1671. Gradili so ga celih 30 let. Zraven spomenika stoji lipa, stara 350 let; - spustili se bomo v dolino, ki zaokroža celoto s približno 13 000 prebivalci. V dolini so tri večje ponikalnice. V mestu v tej dolini je dr. France Prešeren naredil prve šolske korake; - povzpeli se bomo na goro, ki je 34 metrov višja od naše Grmade. Za vzpon bomo potrebovali eno uro in pol zmerne hoje; - odpeljali se bomo naprej skozi Jamo do Vrat, ki se bodo odprla in videli bomo rojevanje nečesa lepega, novega; - po kočerji (kosilo in večerja v enem obroku) v eni izmed najstarejših gostiln na Slovenskem se bomo mimo Gorenje vasi skozi Mrzlo Polje odpeljali proti domu. Podatkov je bilo dovolj, pa vendar so bili tako zaviti, da je bilo težko ugibati. Smer vožnje avtobusa je nakazovala rešitev. Vozimo se proti Vrhniki. Nenadoma nas zalije manjša ploha in zdaj se pojavi še eno ugibanje: kakšno bo vreme to nedeljo. Ko se izza ovinka pokaže drevored lip pred Logatcem, oddamo listke z odgovori in pričakovanja o rezultatu so velika. Peljemo se naprej skozi Rakek in Cerknico do Nove vasi. Pod Slivnico se spomnimo, da imajo tam domovanje coprnice. Pri Limon se okrepčamo oziroma zbudimo z jutranjo kavico. Mimo Sodražice se odpeljemo do Nove Štifte, kjer je razvozlano prvo vprašanje. Ogledamo si notranjost cerkve s tremi zlatimi oltarji, zapojemo dve lepi pesmi in si ogledamo še svete stopnice ter lipo na dvorišču. Nakupimo spominke in se odpeljemo v ribniško dolino, kar je odgovor na drugo vprašanje. Za železniško postajo pri tovarni Riko izstopimo in se podamo na Sveto Ano (932 metrov). To je odgovor na tretje vprašanje. Po uri in pol smo že na vrhu v koči PD Ribnica. Odpočijemo se, pomali-camo in se odpravimo do Aninih sten (30 minut). Tu se nam odpre čudovit pogled na Suho krajino s Hinjem pa vse tja do Kamniških planin. Vrnemo se do koče. Oskrbnik nam odpre cerkev sv. Ane in nam natančneje opiše ribniško dolino. Pozvonimo za srečo in se odpravimo v dolino. Ogledamo si še Knafeljčevo hišo. Spominska plošča opozarja, da je tu stanoval dr. France Prešeren. Lepa je tudi farna cerkev s Plečnikovimi zvoniki in ribniški park velikanov. Pri Tušku si ogledamo živalski vrt. Odpeljemo se po znani cesti, ki ji pravijo partizanka, skozi vas Jamo do Dvora na Krki. Tu si ogledamo najstarejši plavž. Skozi Žužemberk se odpeljemo do Vrat, ki nam jih je odprla vodička. Ogledamo si človeško ribico in izvir Krke. Tako je odgovorjeno na četrto vprašanje. Rahlo utrujenim, žejnim in tudi že lačnim je sledilo najbolj veselo dejanje Pri Obrščaku na Muljavi -žrebanje pravilnih odgovorov. V gostilni, ki jo omenja Jurčič v Desetem bratu, so bile podeljene naslednje nagrade: prva nagrada -pečena prašičja glava, druga nagrada - velika torta, ki jo je spekla članica Silva Kosanc, in tretja nagrada (prispevala jo je gostilna Obrščak) sta bili dve domači salami, ker sta si pač dva delila tretjo nagrado. Čeprav smo bili malce utrujeni, smo se po okusni in po- hvale vredni večerji še zavrteli v plesu. Med vožnjo proti domu je član PD Blagajana, Vane, ki je na vseh izletih zadolžen za mikrofon, naredil kratek povzetek izleta. Zahvalil seje vodstvu društva za lep dan in za skrbno izbran ter organiziran izlet. Drugi smo temu pritrdili z aplavzom. Ob slovesu smo si zaželeli na svidenje z vprašanjem: "Kam bomo šli pa drugo leto na izlet v neznano?" Stane Dvanajščak Ko so v nedeljo zvečer fantje in dekleta pripravljali kulturni dom za sprejem Miklavža, so najbolj pridne že čakala darila. VSEM SVOJIM ČLANOM, KRAJANOM, OBČANOM IN DRUGIM PRIJATELJEM DRUŠTVA ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER OBILO ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA V LETU 2000 PD BLAGAJANA POLHOV GRADEC Za glavni vhod na pokopališče bodo poskrbeli še kamnoseki. ČRNI VRH POKOPALIŠČE DOBILO NOVO PODOBO Dolgoletne želje KS Črni Vrh , da bi uredili propadajoče obzidje vaškega pokopališča, so se letos končno uresničile. Staro obzidje se je namreč zaradi strelnih jarkov, ki so v drugi svetovni vojni prečkali pokopališče, že začelo podirati. Razmišljali so, ali ga obnoviti ali podreti in sezidati novega, pa je na predlog arhitekta obveljalo zadnje. Celotna investicija je znašala 5. 138. 844, 60 sit, od česar so prispevki od grobnine znašali 2. 939. 700, 00 sit, KS ČV je prispevala 1. 199. 144, 60 sit, občina Dobrova - Polhov Gradec pa 1. 000. 000. 00 sit. Gradbena dela je prevzel domačin Franci Železnik, kije tako sezidal 120 m (tekočih) obzidja iz vibriranega betona in ga obložil z naravnim kamnom. Boljši dostop do pokopališča s 140 grobovi sedaj omogočajo tudi dodatni prehodi. Se posebno pa bo v prihodnje urejen vhod s sprednje strani, do katerega vodi nekaj stopnic, saj bodo le-te obložili z marmorjem. Ob tej priložnosti so uredili tudi del okolice, še vedno pa je ostala želja , da bi nekoč prostor med pokopališčem in cerkvijo ustrezno uredili za odvodnjavanje in tlakovnje. Pred pokopališčem so sedaj tudi zabojniki za smeti (čeprav jih v vasi Črni Vrh še nimajo), ki so ob prazniku vseh svetih prišli še kako prav. Gašper Tominc Že prvo nedeljo, ko je sneg pobelil Kugeljč, se je v lepem vremenu kar trlo smučarjev. SMUČIŠČE ŠE POSEBEJ UREJENO ZA OTROKE VRVEŽ NA SMUČIŠČU Letošnja zima je kar pohitela in marsikatere je ujela nepripravljene, denimo orače cest. Za razliko od njih pa so se v ŠD Šentjošt pripravili že prej, tako da se je smučarska sezona začela brezhibno. Že prvi vikend je privabil številne smučarje iz meglenega Ma-rosta na sončno smučišče v Šentjošt. Tako kot leto poprej tudi letos obratuje nova visokovrvna vlečnica (200 m) za odrasle, za otroke od tretjega leta naprej pa nizko-vrvna (80 m). Ob lepih dneh in ob zadovoljivih vremenskih razmer je urejena tudi nočna smuka od pol pete do šeste ure. V januarju in februarju bodo potekale razne smučarske tekme (veleslalom, slalom, smuk, nočni slalom).Smučišče je odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure, med tednom pa od 14. do 18. ure, za skupine pa tudi po dogovoru. Vse informacije dobite Športnem društvu Šentjošt, Šentjošt 12, tel.: 740 - 126, GSM : 041 / 505 -407 (Robert Oblak). KARTA ODRASLI OTROCI Celodnevna 9. - 16.30 h 800 600 Poldnevna 9. - 13 / 12 - 16.30 h 600 400 Letna 8000 4000 Gašper Tominc Koncert Perpetuum Jazzile v Polhovem Gradcu Uspešen začetek izobraževalne sezone Kmetijska svetovalna služba, Enota Dobrova, je po strokovni ekskurziji za kmete v oktobru nadaljevala z izobraževalnim programom, kot je bilo že objavljeno v Našem časopisu. Upam si trditi, da smo uspešno začeli izobraževalno sezono 1999/2000, saj je bila izjemno dobra udeležba na predstavitvi Priprava obroka in krmljenje krav v hlevu na kmetiji Koširjevih v Šentjoštu. Demonstracijo, kot pogosto imenujemo tovrstno izobraževanje, je vodil specialist za živinorejo pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, Anton Darovic. Rejci so bili seznanjeni s pomembnimi dejstvi pri pripravi primernega obroka za krave, prikazanje bil pravilen potek krmljenje, upoštevanje različnih kategorij živali pri krmljenju, govorili pa smo tudi o kakovosti krme in sestavljanju krmnih obrokov glede na razpoložljiva krmila na posamezni kmetiji. Potekala je razprava o pripravi močnega krmila in sami kakovosti doma pridelane voluminozne krme. Omenjeno izobraževanje je potekalo v hlevu, kar zagotovo ni običajen izobraževalni prostor, menim pa, da je primeren in najbolj učinkovit. V novembru smo na dvodnevnem seminarju o ekološkem kmetovanju nadaljevali program izobraževanja. Kmetijski svetovalci smo bili vedno v dilemi, katera ura je primerna za organizacijo predavanja ali informativnega sestanka. Tokrat pa so kmetje in drugi Rejce smo opozorili na pravilen vrstni red krmljenja: seno, silaža in šele nato sledijo močna krmila. udeleženci seminarja dokazali, da to pravzaprav ni problem. 60 udeležencev seminarja je pokazalo dovolj zanimanja in vztrajnosti, saj so se dosledno udeleževali predavanj, ki so potekala od 9. do 17. ure. Na predavanjih smo se seznanili z osnovnimi načeli ekološkega načina kmetovanja in možnostmi za prestrukturiranje kmetij iz kon-vencionalnega v ekološko kmetovanje. Predstavljene so bile tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti tovrstnega kmetovanja. Vsi udeleženci bodo po opravljeni strokovni ekskurziji, ki bo spomladi, prejeli potrdila o opravljenem seminarju, kar je pogoj za vključitev v omenjeni način kmetovanja in hkrati vstopnica za pridobitev razpisanih republiških subvencij za ekološko kmetovanje v prihodnosti. Razen zadnjega predavatelja, kije govoril o kakovosti ekološko pridelane hrane, so bili vsi drugi predavatelji kmetijski svetovalci - specialisti za posamezna področja, tako živinoreje, zele-njadarstva, po- ljedelstva, ekonomike itn. Seminar je bil uspešno končan. Tako kmete kot tudi svetovalce čaka še ogromno dela na tem področju, kar je povezano predvsem z lastnim izobraževanjem. Izobraževanje smo potem nadaljevali še s sklopom predavanj iz zelenjadarstva, ki so potekala konec novembra in v začetku decembra v Ljubljani na Kmetijskem inštitutu. Na ta predavanja so bili vabljeni kmetovalci s širše ljubljanske regije. Vsekakor se nam obeta aktivna informativno - izobraževalna sezona tudi v prihodnjem letu, saj bo poleg obljubljenega programa organizirana tudi razlaga pomembnih novosti in sprememb na nivoju kmetijstva. Že sedaj ste vabljeni vsi, ki vam ni vseeno, kako se razvija kmetijstvo pri nas in za kakšne korake se bo treba odločiti, da ga ne le širimo in razvijamo, pač"pa tudi ohranimo. V prihodnjem letu in sploh tisočletju, ki se nam bliža, vam želim obilo veselja in uspehov pri delu ter medsebojnega razumevanja, saj bomo le skupaj lahko dosegali dobre rezultate in premagovali težave, ki so pred nami. Vsem skupaj in vsakemu posebej - srečno ! Nada Gabrenja, kmetijska svetovalka Tehtanje krme je sicer neprijetno opravilo, vendarje zelo pomembno za odpravo morebitnih nepravilnosti pri količini posameznih krmil v obroku (neusklajen obrok,...) KUD DOLOMITI, DOBROVA Zmaga nad skušnjavci Tudi dobrega razpoloženja ni manjkalo... in tako naj ho tudi v prihodnje! Tudi odrasli velikokrat podležemo skušnjavam, kaj ne bi otroci. Vendar nas to ne osrečuje. Vsli si želimo bili dobri, saj smo potem tudi srečni. Ali ni tako? Spodbudo k dobremu so prinesli nebeški poslanci, v igri ob prihodu sv. Miklavža, Angeli prepodijo skušnjavce. Parklje, ki so prišli na svet samo zato, da otroke nagovarjajo k slabemu in naredijo njihove duše kosmate, so prepodili v njihovo toplo domovanje -pekel. Vendar pa je prebivalcem pekla uspelo pokazati svojo moč. Deklico Lenoje zgrabila lenoba, stepe in prepira se z bralci Nikom, Mihom in Jelkom. Mama je nepopustljiva in otroci morajo, po večerni molitvi, za kazen brez večerje spat. Toda otroci imajo svoje angele varuhe. Ti zapojejo uspavanko, v kateri spodbujajo mladino k dobremu in ljubezni. Otroški obrazi so zasijali in le še kesanje jih je ločilo do obiska sv. Miklavža. Igrali so: Magdalena Čemažar (mama), Lea Rozman (Lena), Sašo Rejec (Miha), Jure Rejec (Jelko), Janez Doli-nar (Niko), Nataša Sečnik, Irena Kucler, Klani Rozman, Marjetka Gubane (angeli), Boštjan Svete, Etna Dolinar, Mitja Prek (parklji) Kar prehitro je minil večer in pre-mierna uprizoritev dramskega teksta Milke Novak. Igralci in marljivi scenski delavci pa bodo uporabili svoje izkušnje morda že spomladi, če se bo nadaljeval zagon igralskega ansambla v smeri postavitve nove igre na oder do brovskega kulturnega doma. Vendar to bo že leto 2000. Še letos pa vas bodo člani Mešanega pevskega zbora KUD Dolomiti razveselili z Božičnim koncertom. Božič- nim napevom boste lahko prisluhnili v ponedeljek, 27.12. v cerkvi na Dobrovi. S temi nastopi se tudi člani KUD Dolomiti aktivno pridružujejo veselju, ki preplavlja ulice in ljudi ob, letos še posebej pričakovanem, prehodu v novo leto. Naj veseli december doseže tudi vas, srce pa naj vam ogrejejo drobne pozornosti, kozarec kuhanega vina in cimetova zvezdica. In verjemite, v družbi je lepše. Pridružite se nam. Mojca Kucler Dolinar /trr Ekskurzija gasilskih veteranov GZ Dolomiti je že tretje leto pripravila ekskurzijo za svoje najstarejše člane desetih prostovoljnih gasilskih društev in s tem dokazala, da zna ceniti preteklo delo teh članov, ki so v precej slabših pogojih, kot so sedaj, s svojim požrtvovalnim delom ustvarili in pridobili to kar imamo. In prav je, da se vsaj enkrat na leto spomnimo naših ostarelih članov in jim s s takšno pozornostjo pokažemo, da spoštujemo njihovo dosedanje delo in da jih še nismo pozabili. Kakor prejšnje leto, je tudi sedaj organizacija in vodstvo bilo zaupano Janezu Dolinar ju, ki pa je pred tem še obiskal župana občine Dobrova - Polhov Gradec, Janeza Ovna in ga seznanil o predvideni ekskurziji in njenem namenu. Župan je z zadovoljstvom pozdravil to akcijo za starejše člane ter gasilske veterane v občini in dodal nekaj denarja iz svojega proračuna, za kar smo mu zelo hvaležni. GZ Dolomiti je plačala račun za avtobus, ostalo pa so prispevala gasilska društva in udeleženci sami. Iz meglene ljubljanske kotline smo se zjutraj, ko nas je na avtobusu prvi pozdravil predsednik GZ Dolomiti, Franc Maček, odpeljali proti Postojni v lep in sončen jesenski dan ter se ustavili pri GZ Postojna, kjer so nas zelo lepo sprejeli in nam pokazali spominsko sobo s slikami, staro brizgalno in orodje. Poveljnik in predsednik sta nam veliko povedala o preteklem in sedanjem delu na njihovem kraškem področju, strelišču slovenske vojske ter reševanju na avtocesti. Nato pa so prikazali vajo s peno pod visokim tlakom. Kar prehitro je minil čas in hvala tovariši gasilci iz Postojne za tako prisrčen sprejem. Naprej smo se odpeljali v MIP-ovo pršutarno v Kob- Kri rešuje življenja Dne 16.11. smo se odpravili v Ljubljano, kjer smo si ogledali sedež Rdečega križa in Zavod za transfuzijo krvi. V stavbi Rdečega križa smo si najprej ogledali film, ki nam je prikazal, kako je sploh nastal Rdeči križ. Leta 1919 so zgradili prvo slovensko ustanovo Rdečega križa. V tem filmu sem videla tudi g. Enrea De Norea, ki je napisal prvo knjigo o pomoči ranjencem, ki so bili ranjeni med vojno v prejšnjem stoletju. Mislim, daje knjigo napisal zato, ker je tudi sam videl vojno in veliko ranjencev. Dokler pa ni bilo stavbe Rdečega križa, je g. Enree organiziral pomoč ranjencem kar v tamkajšnji cerkvi. Nato nas je avtobus odpeljal še v Zavod za transfuzijo krvi, kjer smo si ogledali krvodajalstvo. Le-to je anonimno, brezplačno in prostovoljno darovanje krvi. Preden sploh postanemo krvodajalci, moramo dopolniti 18 let. Vsako leto organizirajo akcijo krvodajalstva tudi na Vrhniki. Ko bom velika, bom krvodajalka. Alja Tomšič, 3.A Gabrče 32 OŠ Ivana Cankarja Vrhnika jeglavo na zanimiv ogled sušilnice mesa, kjer s pomočjo kraške burje napravijo vsem dobro znan odličen pršut, s katerim so nam tudi postregli. Še kozarček dobrega terana in že smo hiteli v Lokev na ogled vojaškega muzeja Tabor. Lastnik zbirke Srečko Rože ima že 73.000 raznih eksponatov in postavlja razstave tudi drugje po svetu, nam je v stolpu razkazal ter ob zvokih vojaških spopadov pripovedoval o razstavi iz 1. svetovne vojne, nato v 2. nadstropju iz 2. svetovne vojne ter v 3. nadstropju o zgodovini Lokve v tem stoletju in o arheoloških najdbah v kraju, ter uniformah vojakov v zadnjih 200 letih. Ko gledaš vse te kupe orožja in se spominjaš vojnih grozot, ki so uničevale življenja ljudi, imetja in naravnih lepot v Sloveniji in drugje po svetu, ti nehote srce začne hitreje utripati. Zato smo se odpravili v Sežano med drevje in cvetje botaničnega vrta, ki pričara mir, lepoto in eksotiko iz raznih dežel sveta prinesenih in posajenih rastlin. Sprehod po parku in pojasnilo botanikov o drevju, kaktusih, grmovnicah in prečudovitem cvetju je bila za nas prava sprostitev za telo, dušo in srce, ki še kako prija malo starejšim ljudem. Po teh ogledih smo se odpravili v bližnje Dane, V gostilno Grahor, kjer so nam postregli z dobrim in izdatnim kosilom ob žlahtni kapljici domačega belega vina in terana. Dan seje že»nagibal v večer, ko smo se odpravili proti domu, polni lepih doživetij, lepega jesenskega dne z veterani iz občine Dobrova - Polhov Gradec, ki smo doživeli še en nepozaben dan v jeseni svojega življenja. Pogovarjali smo se tudi o tovariših gasilcih, ki so še lansko leto bili z nami, pa jih sedaj že ni, ali pa take poti ne zmorejo. V upanju, da se v letu 2000 zopet srečamo in doživimo kaj lepega, se zahvaljujemo vodstvu GZ Dolomiti, županu občine in vsem ki so nam omogočili ekskurzijo, kjer smo združili prijetno s koristnim in se imeli lepo. Janez Dolinar Kapelica Marije brezmadežne v Butajnovi. Jurmanov križ z beračevim Bohkom NABOŽNA ZNAMENJA V FARI SENTJOST Kapelica v Butajnovi Kapelica z Marijo Brezmadežno v Butajnovi stoji na začetku vasi, nasproti gasilskega doma. Po besedah vašča-nov naj bi jo zgradili v letih 1936 ali 1939 - podatka v župnijski kroniki ni mogoče preveriti, ker jo trenutno prevajajo iz nemščine v slovenščino. Zgradili naj bi jo domači fantje, blagoslovil pa takratni župnik Nagode. Kip Marije Brezmadežne je po blagoslovu v domači cerkvi do kapelice v procesiji nesel Birtovcev Pavle. Lesena vratca za kapelico je naredil Štefancov Joško. Razen tega, da je vaški aktivist postavil Marijin kip na cesto, je vojna kapelici povsem prizanesla. Zanimivo pa je, da se je v teh krajih po vojni zadrževal partizan Peter iz Idrije. Sam se je širokoustil, da je odličen pleskar in če je treba, je tudi slikar. Tako se je lotil tudi kapelice v Butajnovi in jo na novo prepleskal ter v notranjosti na svodu naslikal angelčke, ki pa so bili menda bolj podobni netopirjem. Leta 1967 je Marko Kavčič restavriral Marijin kip, leta 1996 pa so Miha Grbec, Dominik Tomi- nec in Jakob Demšar obnovili celotno kapelico. Poleg kapelice sta v vasi postavljena še dva križa. Prvi stoji nekoliko zunaj Male vasi proti Čemeriki, in sicer v spomin na dogodek leta 1947, koje Mala-vaškega Štefana kot 12 let starega radovednega fantiča ubila bomba. Drugi, Jurmanov križ, pa stoji zdaj sredi vasi. Postavljen je bil kmalu, ko so leta 1935 skozi vas napravili cesto inje nadomestil nedaleč stran, na hribčku, kjer je zdaj transformator, že postavljen križ. Po besedah Ivana Demšarja (Jurjevega) naj bi nekoč prišel v vas berač oz. klatež z vrečo, v kateri je imel Križanega. Vaščanom gaje ponujal za ustrezen denar, pri tem pa na sveto zatrjeval, da ga je napravil sam. Končno mu gaje odkupil domačin Jurman (ded sedanjega Jurmana), pri tem pa se je berač še ponudil, da bo tudi pri njem doma naredil lesen križ. Ker pa dela sploh ni bil vešč, jo je neke noči jadrno ucvrl, Jurman pa je sam dokončal delo. Čez čas so ugotovili, daje bil Križani ukraden nekje v Selški dolini. Gašper Tominc io.obletnica KULTURNo-uMETNišKEGA društva podlipa - smrečje priznanja ob 10. obletnici KUD Podlipa-Smrečje so prejeli: Podelili 11 kulturnih priznanj Kulturno-umetniško društvo Podlipa - Smrečje letos praznuje 10.obletnico aktivnega delovanja. V ta namen je bilo kar nekaj prireditev, kijih bodo spominjale na ta jubilej. V soboto, 20. novembra, so pripravili proslavo ob 10.obletnici delovanja, teden dni pozneje pa pogovor s svojim znanim rojakom Ivanom Malavašičem. Pripravili so tudi monoko-medijo, znanca iz serije TV dober dan, Matjaža Javšnika, Od boga poslani. Kot smo že omenili, so v soboto, 20. novembra, 1999 pripravili jubilejno proslavo ob lO.obletnici delovanja Kulturno-umetniškega društva Podlipa-Smrečje. Izvedli so bogat kulturni program ter podelili priznanja najzaslužnejšim kulturnim delavcem v vasi. Na začetku proslave je zbranim zapel Mešani pevski zbor Podlipa-Smrečje, ki deluje pod vodstvom neutrudnega Ivana Malavašiča. Nato je zbrane pozdravil predsednik KUD Podlipa-Smrečje Simon Fortuna, ki je opisal tudi 10- letno prehojeno pot kulturne aktivnosti in delovanja društva. Del 10-letne kronike vam posredujemo posebej. V nadaljevanju programa so nastopili Primož Malavašič, ki je na klavirju spremljal violinistko Nežo Cankar, in recitator Borut Kavčič. Na končuje predsednik Zveze kulturnih društev Vrhnika Janez Pečar podelil priznanja enajstim najbolj zaslužnim za aktivno delovanje v društvu ter za resnično veliko povezovanje krajanov na kulturnem področju. Priznanja so prejeli: Ivan Malavašič, Julka Fortuna, Peter Filipič, Janez Cankar, Igor Pirman, Jože Fortuna, Mira Železnik, Simon Fortuna in Gasilsko društvo Podlipa-Smrečje ter posmrtno priznanje Anton Malavašič. Po svečanem deluje sledil še zabavni del. Za dobro razpoloženje so poskrbeli člani ansambla Veseli Triglavci, ki sedaj večkrat nastopajo na raznih prireditvah v naši občini. S.S. Predsednik KUD Podlipa-Smrečje, Simon Fortuna, je ob lO.obletnici med drugim poudaril: Ivan Malavašič, svobodni umet- nik Za bogatenje slovenske kulture na področju slikarstva in proze, za aktivno vodenje podlipskega cerkvenega zbora ter za sodelovanje pri nastajanju njegovih in tujih iger, ki jih je uprizorila dramska skupina KUD-a Podlipa Smrečje. Julka Fortuna, mojstrica domače obrti Za prenos klekljarskih mojstrovin na nove rodove, za predstavitev slovenske čipke tudi zunaj meja naše domovine, za ustvarjalno prozo, s katero je večkrat popestrila marsikatero prireditev, ki smo jo pripravili tudi z njeno pomočjo. *Marija Malovrh S svojim delom je oblikovala nič koliko materinskih dnevov, miklav-ževanj in drugih prireditev. Izkazala seje tudi kot igralka, saj je bila za začetku dramske sekcije ena od gonilnih sil in je v društvu dejavna že od prvega dne. "V vasi so pričele naraščati potrebe po društvu, v katerem bi lahko vsi ljudje s potrebami po kulturnem delovanju združevali svoje interese. Po pogovorih z raznimi krajani ter z odgovornimi osebami na vrhniški občini so prišli do zaključka, da bi v Podlipi ustanovili kulturno društvo. Ustanovili so Iniciativni odbor v zasedbi: Janez Cankar, Vinko Cankar, Tone Malavašič, Slavka Cankar, Marinka Žitko, Anton Bastarda, Jože Fortuna, Mar-janca Malavašič in Franci Jurca. 4. 12. 1988je zasedal ustanovni občni zbor, na katerem so za prvega predsednika društva imenovali Jožeta Fortuna. Društvo je dobilo uradni naziv, ki velja še dandanes, to je Kulturno-umetniško društvo Podlipa-Smrečje. Leta 1989je Dramska sekcija, ki je delovala v okviru društva, že uprizorila veseloigro Tolmun in kamen, ki jo je režiral Tone Malavašič. V njej so na nek način igralsko debitirali Janez Cankar, Peter Filipič, Milojka Jurca, Sonja Jurca, Bogdan Merlak in Andrej Malavašič. S tem projektom in z vizijo ustanovitve knjižnice je bilo potreno urediti finančno poslovanje društva, zato je bila oddana prošnja za odobritev žiro raču- na, kije bil 30. 1. 1989 tudi odobren. 5.8.1989, ob krajevnem prazniku, je bila odprta knjižnica, za katero ima največ zaslug Igor Pirman. V kratkem programu sta Ivan Malavašič in Julka Fortuna prejela tudi priznanje Kulturnega društva za njuno ohranjanje slovenske kulture na področju proze, slikarstva, kleklanja in narodnih noš. Sama knjižnica je imela in ima še dandanes približno 2500 knjig z različnimi temami, ki. pa jih primerno času in potrebam bralcev neprestano spreminjamo oziroma dopolnjujemo. 90. leta je na prvem občnem zboru prevzel vodstvo Miro Železnik in tudi kot vodja predstav že v začetku leta izpeljal komedijo Ljubezen v Podhrastju. Igro je igralo 8 igralcev in je doživela 17 gostovanj po bližnjih in daljnih odrih. 12.5.1990. letuje društvo prvič pripravilo veselico, na kateri nas je zabaval ansambel Čuki. Za potrebe svetlobne tehnike je bilo treba nabaviti svetlobni regulator, s katerim je bil omogočen nastop tudi drugim dramskim skupinam na našem odru. Letoa 1991 smo maja pričeli s kulturno prireditvijo ob 115-letnici smrti Ivana Cankarja. Na prireditvi so nastopali: Pihalna godba z Vrhni- Nocoj je en lep večer Praznovanje ob mednarodnem letu starejših Društvo upokojencev Notranje Gorice - Plešivica je priredilo že tradicionalno srečanje ob letu starejših občanov. V soboto, 27. novembra 1999, smo v sklopu kulturnega programa prikazali naša kmečka dela, kako smo mi delali, ko smo rasli na naših kmečkih domovih. V jesenskih večerih smo imeli toliko dela, pa tudi zabave, saj nas je delo družilo. Tako smo na odru prikazali del teh kmečkih opravil; v mernik je koruzo robkal naš 87-letni kmet Ivan Založnik, lan je na trlici trla Ivanka Založnik, volno je gredešala Francka Šebenik, na kolovrat je predla volno Ivica Novak, niti volne je sukala Angelca Sojer, ročno pletla Ivanka Kavčnik, prtiček kvačkala Lojzka Kršmanc, čipke klekljala Marija Flajšak, tradicijo naše vasi - pletarstvo iz vrbe -pa je predstavil Ivan Lebar, ki je pletel košaro. Blagoslovili smo tudi naš prapor, to je lepo opravil naš župnik, duhovni oče Jože Ovniček. Učiteljice iz osnovne šole Notranje Gorice so pokazale svoj trud, učenci pa, kaj so se naučili. Z nastopom so razveselili svoje starše in stare starše ter vse udeležence te prireditve. Dvorana je bila nabito polna. Ljudski pevci kulturnega društva Rožmarin iz Vnanjih Goric so nas pozdravili z lepo slovensko pesmijo ter očarali navzoče. Oblečeni so bili v narodne noše, z največjim občutkom pa so lepo zapeli venček narodnih. Zaključek je bil, kakor se spodobi ob kmečkem delu, sledila je dobra malica, za katero so poskrbele naša vaščanke. Kruh, grozdje, jabolka, hruške, orehi, flancati, ocvirkovka, potica in toliko drobnega peciva. Za razvedrilo je igral ansambel Prima iz Vnanjih Goric. Bilo je lepo, saj je sodelovala vsa vas, enotno smo bili povezani. Veseli smo sodelovanja Občine Brezovica, hvaležni našim sponzorjem: Slovenski ljudski stranki in posameznikom, ki so darovali dobrote za pogostitev, predvsem pa lepa hvala vsem udeležencem, ki ste pokazali, da si podobnih prireditev še želite. Predsednica Društva upokojencev Notranje Gorice - Plešivica Jelka Čot ke, pevski zbor iz Logatca in Moški pevski zbor Franc Gerbič iz Cerknice. Velik organizacijski in finančni zalogaj tik pred zimo pa je bila napeljava centralnega ogrevanja za celoten gasilski dom. S prošnjami na vrhniško občino in ZKO za finančno pomoč, del pomoči nam je bil odobren, ter z denarno pomočjo GD Podlipa Smrečje in z lastnimi sredstvi pa je bil v septembru tudi ta projekt izpeljan. Leta 1992 smo pripravili novo igro, to je bila izvirna slovenska veseloigra Kje je meja. Doživela je 19 gostovanj s 5 igralci in režiserjem Tonetom Malavašičem. 8. marca je bil pripravljen tudi kulturni program s liiiinorističnimi vložki ob počastitvi dneva žena. Ker je bilo prvo leto po osamosvojitvi Slovenije, seje miklav-ževanje lahko preselilo iz cerkve v dvorano. Zato smo na Miklavžev predvečer pripravili kratek program in tudi obiska Miklavža, ki so ga bili otroci zelo veseli. 6. 2. 1993 smo igrali igro Trije vaški svetniki. Na premieri je igra doživela 240- glavi obisk, na ponovitvi pa 218 obiskovalcev, kar je največ od vseh iger doslej. 26. 3. 1993 smo pripravili proslavo ob materinskem dnevu z ansamblom Mavrica. 23. 5. 1993 smo organizirali revijo pevskih zborov s petimi zbori, in sicer: ME pevski zbor Ivana Cankarja. ME pevski zbor Drenov Grič - Lesno Brdo, MO pevski zbor Liko, Oktet Raskovec in MO pevski zbor s Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem. V septembru je bil zgrajen balkon v dvorani, nato smo nabavili še 12- kanalni pult za svetlobno opremo in obnovili vso električno na/)e-Ijavo za osvetljevanje odra. Leto 1994 smo pričeli z igro Krišpin in Fridolin, za katero smo si kostume prvič izposodili v Viba j Umu. 21.5. je prišla na vrsto zopet organizacija revije pevskih zborov. ■ V letu 1995je igra Krišpin in Fridolin s še nekaj ponovitvami doživela svoj zaključek. 25. 3. smo na proslavi materinskega dneva gostili znanega citrarja Ivana Zupanca. 24. 3. 19996 sta na proslavi sodelovala virtuoz na orglicah, Mirko Božič, in njegov spremljevalec iz Horjula, Blaž Puciher. 30.11.1996 smo uprizorili novo komedijo Izgubljeni in zopet najdeni mož pod taktirko režiserja Janeza Cankarja. Ker so aktivni člani društva že večkrat izrazili željo po skupnem izletu, smo se 26.10.1996 skupaj s še drugimi člani iz drugih društev v vasi odpravili na izlet po Slovenskih goricah. Leto smo sklenili z miklavževanjem in prvič z ognjemetom. V letu 1997 smo najprej nabavili dva nova zvočnika, ki sta bila primernejša za transport na gostovanja, nato pa končali z igranjem igre iz prejšnjega leta. Na sedaj že tradicionalni proslavi ob prazniku mater nas je tisto leto poleg kulturnega programa razveseljeval še Alberta Gregorič. Leta 1998je že bilo čutiti utrujenost aktivnih članov društva, saj je treba vedeti, da so to skoraj sami mladi, ki imajo še veliko drugih dolžnosti, zato nismo mogli pripravili proslave ob materinskem dnevu. Na koncu leta pa nam je uspelo miklavževanje z ognjemetom. "■■ Janez Cankar Že od ustanovitve KUD-a nepretrgoma aktivno sodeluje na vseh področjih v društvu. Režiral je že veliko iger in večinoma v njih tudi igral. Pomagal je pri urejanju večnamenske dvorane. Igor Pirman Deloval je že v Iniciativnem odboru društva. Skupaj z drugimi seje že od samega začetka zavzemal za ustanovitev knjižnice in zbral veliko knjig. Ob raznih predstavah je vedno priskočil na pomoč pri urejanju scene. Gasilsko društvo Podlipa Smrečje (prevzel lirikcij Trček) Priznanje je namenjeno vsem ljudem, ki so kakor koli v okviru Gasilskega društva pripomogli, da seje kulturno društvo sploh lahko začelo razvijati; da so se bili pripravljeni pogovoriti o pravicah in obveznostih KUD-a v dvorani, ki smo jo s skupnimi močmi opremili na zavidljivo raven. Jože Fortuna Bilje prvi predsednik KUD-a. Že pred ustanovitvijo je aktivno sodeloval pri pridobivanju ustrezne dokumentacije za ustanovitev društva. Vodilje Iniciativni odbor, ki je 4. 12. 1988 sklical ustanovni občni zbor in na njem razglasil ustanovitev Kulturno-umetniškega društva Podlipa-Smrečje. Miro Železnik Društvo je z njegovo dobro organizacijo začelo pripravljati večje projekte, kot so: igre, miklavže-vanja, materinski dnevi in druge prireditve. Največji zalogaj pa je bila napeljava centralnega ogrevanja v celotni stavbi, ki jo je uspešno končal s pomočjo Gasilskega društva in Krajevne skupnosti. Simon Fortuna V svojem mandatu predsednika je organiziral veliko predstav, bil vodja dveh iger, v katerih je tudi igral. Z dobro ekipo je vodil dramsko skupino na gostovanjih, v njegovem času pa je v naši dvorani gostovalo tudi veliko dramskih skupin iz drugih krajev. ODUIPA-SMRE^J Peter Filipič V prvih igrah, ki jih je uprizorila podlipska dramska sekcija, seje zelo dobro izkazal. Bilje tudi glavni pri organizaciji miklavževanj in pri vseh pevskih revijah v okviru Cankarjevih dnevov, ki so potekali v Podlipi. Mešani pevski zbor Podlipa-Smrečje je zapel nekaj pesmi ter se na najboljši način predstavil poslušalcem. Predavanje o slikarju Mateju Sternenu Kljub prvemu "groharjevskemu" snežnemu metežu so sc v sredo zvečer, 17. novembra 1999, v Cankarjevem domu na Vrhniki številni krajani udeležili predavanja o slikarju Mateju Sternenu, vrhniškem rojaku. Predavatelj, direktor Narodne galerije v Ljubljani, dr. Andrej Smrckar, jc slikarja predstavil ob diapozitivih najznačilnejših in najlepših njegovih del. Poudaril jc tudi njegovo restavratorsko in pedagoško delo. V dvorani je bilo tedaj razstavljenih nekaj njegovih originalnih del, ki so jih za to priložnost posodili njegovi sorodniki. Za uvod so si obiskovalci ogledali Duletičcv film Slike iz galerije - slovenski impresionisti, ki ga jc i/, svojega filmskega arhiva posodil Arhiv Republike Slovenije in se tako vključil v projekt prireditev Muzejskega društva Vrhnika ob slikarjevi 130-letnici rojstva in 50-letnici smrti. V okviru prireditev smo v soboto, 11. decembra 1999, Mateju Sternenu ob 18. uri odkrili spominsko ploščo na Jernejcovi hiši v njegovem rodnem Verdu. Odkritje jc spremljala krajša kulturna prireditev. Marija Oblak Čarni Miklavž med vrhniškimi otroki Dobrosrčni prinašalec daril, napravljen v dolgo belo haljo, čez katero ima navadno mašni ali večernični plašč, z mitro na glavi ter v eni roki škofovsko palico, v drugi pa knjigo je prišel med vrhniške otroke. Pravzaprav so ga ti priklicali s pesmicami. Ker pa so Miklavževa stara ušesa že malce naglušna, samo pesmice niso bile dovolj. Otroci so se v svojih prošnjah kar se da potrudili in naposled jih je stari bradač le uslišal. Ko je prišel v Veliko dvorano vrhniškega Cankarjevega domaje med najmlajšimi završalo. Roke so mu tičale v belih rokavicah, v knjigi pa so bila z zlatimi črkami zapisana dobra dejanja pridnih otrok, črnih črk, ki ponazarjajo nagajive otroke, tokrat ni bilo. Miklavžu so pomagali še angeli, pa tudi parkeljni so rožljali po dvorani in strašili otroke. A ti se niso preveč bali, saj so se počutili vame v spremstvu svojih staršev. Sveti možje prijazno ogovoril najmlajše in skupaj so zapeli kar nekaj pesmic, nato pa so mu le-ti prinesli darila, da jih bo raznesel med tiste otroke, ki nimajo daril. Angeli so Miklavžu podali pisma, v katerih so mali nadebudneži izražali prisrčne želje po miru, ljubezni in zdravju, ki so jih namenili svojim najbližjim ter vsem otrokom sveta. Stari dobrodušnež je bil tako ganjen, daje takoj začel deliti zvrhan koš darov, ki jih je prinesel s pomočjo svojega spremstva. Angeli so ponovno združili moči in svetemu darovalcu podajali darila, ki so nosila imena pridnih otrok. Vriski navdušenja so se razlegali po dvorani, ko so otroci hiteli odpirati svoje zavoje. Miklavžev prihod na Vrhniko je tradicionalen, saj je letos že de- vetič obiskal tukajšnje otroke. Da seje na svoji dolgi in naporni poti ustavil tudi na Vrhniki, so omogočili Območni odbor SKD Vrhnika, Župnijski urad Vrhnika, Območna izpostava SLKD Vrhnika ter ostali sponzorji: EVEX d.o.o proizvodnja in trgovina VRHNIKA - LOGATEC, KOLINSKA - Ljubljana, PIVOVARNA UNION - Ljubljana, EMBA - Ljubljana, MERCATOR - Ljubljana, MOGOTA - Bistra 1, Vrhnika, ŽITO VRHNIKA - PEKARNA, LOKA - Vrhnika, DRUŽINA - Slov. katoliški tednik Ljubljana, EDA in GREGA Šteblaj Vrhnika, PEKARNA - JOŽE ADAMIČ, Vrhnika, JANEZ KOGOV-ŠEK - MIZARSTVO, Vrhnika, BRANE VIDMAR - MIZARSTVO, Vrhnika, FORTRADE d.o.o. - DANILO FORTUNA - Vrhnika, MAŠA in ADOLF MOLEK -Vrhnika, TILKA ŽITKO - Podlipa, ANŽE in TONČKA STRŽINAR - Vrhnika, JOŽE ŠUŠTERŠIČ - ZGANJEKUHA, Vrhnika, HENRIKA in SLAVKO GUTNIK -Log, Vrhnika, PEKARNA - MARTA in ANTON BASKOVČ, Vrhnika, TRGO SODČEK - BREDA KRŽIČ, Vrhnika, MARJETA GROM - SToRŽEV GRIČ, Vrhnika, SAMI ABAZAJ - sadje in zelenjava, Ul. 6. maja Vrhnika, META s.p. MINIMARKET, Idrijska c. Vrhnika, FRANC JELOVŠEK - ELEKTROMEHANIKA, Drenov grič, ANTON MERLAK - PRODAJA in SERVIS CITROEN, Drenov grič, CI d.o.o., Kanal 2, Vrhnika. Iskrena hvala vsem nastopajočim: otroški cerkveni zbor pod vodstvom Judite Cvelbar, skupini malčkov iz župnijskega vrtca pod vodstvom Irene Grande, angelom, parkeljnom, Sonji Končnik, Jani Kavčič, g. dekanu Vinku Podbev-šku ter osebju Cankarjevega doma: Nevenki Malavašič, Milanu Jevšku in hostesam. Sabrina Žgajnar Polna mala dvorana Cankarjevega doma ob otvoritvi razstave. RAZSTAVA GRAFIČNE OBLIKOVALKE EPE ŠTEBLAJ V torek, 16. novembra, je Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki odprla svoja vrata z razstavo del mlade oblikovalke Ede Šteblaj. Samostojna kulturna ustvarjalka in oblikovalka vizualnih komunikacij je s pričujočo razstavo predstavila svoje delovanje na področju grafičnega in industrijskega oblikovanja na območju Vrhnike. Kulturni dogodek, ki gaje povezovala Nevenka Malavašič, produ-centka za multimedijsko dejavnost vrhniške izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, seje pričel ob zvokih harmonike in violine. Mlade glasbenike, Ožbeja Šteblaj ter Ano in Janeza Šemrov, ki so s svojo otroško spontanostjo zaigrali nekaj skladb, so obiskovalci prisrčno sprejeli. V nadaljevanju je avtorica razstave spregovorila nekaj besed o svojem delu, katerega velik del je bil prikazan na razstavi. Sama razstava je bila razdeljena na štiri tematske sklope. Prvi sklop je predstavljal oblikovalkino sodelovanje s Komunalnim podjetjem Vrhnika. Smotrno in okolju prijazno ravnanje z odpadki, predvsem pa pravilno zbiranje in razporejanje le teh, je v sodobnem času in prostoru zelo pereč problem. Zato je estetika pristopa k ozaveščanju človeka pri tem še kako pomembna. Eda Šteblaj se tega zaveda. Stereotipe osnovne prepoznavnosti nekdaj oranžnih in zelenih komunalnih vozil, je uspešno spremenila z naslikano rdečo rožo na beli podlagi. Hkrati pa je zasnovala še posebno glasilo, imenovano Ogrizek, ki govori o odpadkih in njihovem pravilnem zbiranju. Njegova likovna beseda in celostna podoba tako na prijazen in učinkovit način poučuje prebivalce o skrbi za okolje. Drugi sklop, ki se po svoji tematiki delno nanaša na prvi sklop, pa je namenjen lastnikom psov. WCHOVje poseben zabojnik, ki je zasnovan in postavljen kot koš za pasje odpadke. Oblikovalka je skušala geometrijsko, kvadratasto škatlo približati uporabnikom z novo ilustracijo, to je podobo psa ali pasjega smrčka. V stilu stripov ponazorjena namembnost ter vizualna privlačnost zabojnika za pasje iztrebke, je prav gotovo za okolje in človeka prijazna pridobitev. Grafično oblikovanje na področju kulturne in naravne etno- grafske dediščine Vrhnike, je prikazano v tretjem sklopu razstave. Publikacija o kaščah-na Vrhniškem, kateri je končno podobo dodelala Šteblajeva, je le ena od teh. Poleg tega sodeluje še z vrhniškim Cankarjevim domom, za katerega oblikuje predmete iz drobnega tiska, kot so vizitke, prospekti, zgibanke ali vstopnice. Zadnji, četrti tematski sklop pa ponazarja poslovni del, za katerega je zamisli za snovanje in oblikovanje posameznih predmetov črpala iz slovenske etnografske dediščine. Eden takih predmetov je tudi stojalo za revije, ki je s svojo specifično zasnovo in podobo primerek posebne vrste. Lahko ga postavite v poslovni prostor ali z njim popestrite dom, v vsakem pogledu ga oko opazi. S.Ž. NOVOLETNE OTROŠKE DELAVNICE Zadnje novembrsko popoldne seje na Vrhniki začelo v znamenju prihajajočega novega leta. Novoletne delavnice, ki jih posebej za otroke vsako leto pripravlja Društvo prijateljev mladine, Vrtec Vrhnika ter SLKD OI Vrhnika, so se odvijale v Mali dvorani vrhniškega Cankarjevega doma. Otroci so lahko skupaj s svojimi starši in vzgojiteljicami ustvarjali različne okraske z motivi, ki jih prinaša praznični čas. Delavnice so potekale od 30. novembra pa do 3. decembra. Vsak dan so delali z različnimi odpadnimi materiali. Tako je prvi dan potekal v znamenju izdelovanja okraskov iz papirja in usnja, s katerimi bodo otroci okrasili domače božično drevesce. Drugi dan je papir in usnje zamenjalo slano testo. Tretji dan so otroci izdelovali božično-novo-letne čestitke, zadnji, četrti dan, pa so bile na vrsti testenine vseh vrst, ki so služile kot osnovni material za oblikovanje namiznih aranžmajev. Za popestritev prazničnih ikeban, so se posluževali še lovorikovca in storžev. Otroci so vse izdelke, ki so jih oblikovali in izdelovali v teh štirih dneh novoletnih delavnic, na koncu odnesli domov. Z njimi bodo okrasili božično jelko, svojo sobo ali pa polepšali praznično mizo. S.Ž. DOKUMENTAREC ZVONETA ŠERUGE NA VRHNIKI_ V torek, 30. novembra je Vrhniko obiskal svetovni popotnik Zvone Šeruga. V Veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je predstavil svoj-film Poti v neznano, plod njegovih dveinpolletnih potovanj po najbolj odmaknjenih poteh Vietnama, Etiopije, Kenije, Burme, Džakarte, Balija in še nekaj drugih jugo-vzodnih azijskih dežel. Več kot sedemdeset ur videoposnetkovposnetkov je bera, ki jo je Šeruga prinesel domov s teh, včasih precej bizarnih, potovanj. Iz vsega tega slikovnega gradiva je režiserka Jasna Hribernik nizala mozaik najzanimivejših utrinkov in jih sestavila v celovečerni dokumentarni film. Pri vsem tem je Šerugi pomagala še videoprodukcija Kredar. Dokumetarec, ki je tako nastal, odlikuje enkratna slikovna vsebina, ki skupaj z izbrano glasbo tvori zaključeno celoto potopisa. Za vse, ki jih zanimajo oddaje iz sveta narave in podobe oddaljenih dežel kot jih ponuja cikel National Geographic ali Discoverv, je Šerugov film kot nalašč. Tistim, ki pa si vse to raje ogledajo in preberejo v miru, pa svetovni avanturist ponuja še knjigo z istoimenskim naslovom. S.Ž. Dekanijska revija pevskih zborov V hudem snežnem metežu je bila v nedeljo pred godom sv. Cecilije v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki letošnja revija cerkvenih pevskih zborov, ki jo je pripravil domači zbor v sodelovanju z ZK.D Vrhnika in skladom ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Prijavilo se je sedem zborov, pri čemer sta dva odpovedala udeležbo zaradi slabega vremena, pet zborov pa je priplužilo na Vrhniko. Najprej je nastopil Mladinski CPZ Hotedršica, ki so prenesetili z mladostno svežino, in iz leta v leto prav na teh revijah kažejo krepkejši napredek. Zapeli so tri pesmi iz železnega sporeda cerkvenih zborov, Hladnikovo Vsi zbori zadonite, Vavknovo Misijonski zvon in Jerebovo Že pada mrak v dolino. Drugi na vrsti je bil mešani CPZ iz Borovnice v okrnjeni zasedbi, sestavljen iz pevcev, ki že dolgo in zvesto pojejo. Zapeli so Mavov Rožni venec in Riharjevo Sv. Marjeto. Tretji je nastopil Me CPZ Šentjošt. Zbor se je lotil precej zahtevne Mavove Tiste dni in popularne Dajte mi zlatih strun (Franza Engelharta). Zbor dokazuje, kaj velikega je mogoče z vestnim in vztrajnim delom in spodbujanjem pevcev narediti tudi v manjšem kraju. Pokazal je lep napredek v kakovosti. Gostitelj, MeCPZ sv. Pavla z Vrhnike se loteva zahtevnejših skladb in jih je tudi predstavil. Tako je veliko truda vloženega v pripravo Ko te Stvarnik je ustvaril Josipa Kle-menčiča, ki velja za zahtevnejšega skladatelja, in ni vsakemu zboru dano prepevati njegovih skladb, Vrhničani so posegli po ruskem Bortnjan-skem (Cerkev je božji hram), pri čemer so prišli do izraza mladi globoki basi, in zaključili z Bachovo Psallite Deo nostro ter skladbo elegantno izpeljali. Kot zadnji zbor je nastopil MePZ Adoramus iz Logatca z zelo popularnim sporedom: zapeli so Christus est natus sodobnega slovenskega skladatelja Damjana Močnika, in zelo popularni Flechoco Ne-kdanj tam ob reki ter O hap-py day (črnsko duhovno), oboje ob instrumentalni spremljavi. Na koncu so vsi pevci združeni zapeli pod vodstvom prof. Jožeta Trošta še Vodo-pivčevo Sv. Cecilijo, se pravi v čast svoji zavetnici in zavet-nici cerkvene glasbe nasploh. Za pevce je bilo potem pripravljeno prijateljsko druženje, zborovodje in organisti pa so se s. prof. Troštom pogovorili o težavah in problemih ter uspehih svojih zborov ter cerkvene glasbe nasploh. Srečanje je bilo kljub slabemu vremenu vzorno pripravljeno, čeprav so taka srečanja običajno spomladi. V prihodnje bi bilo mogoče samo še želeti, da bi se ojunačili tudi drugi pevci in prišli, ker tu je važno sodelovati, še bolj pa slišati, kaj delajo drugod. Sprememba telefonske številke V Cankarjevem domu na Vrhniki ima že več kot dvajset let sedež ljubiteljska organizacija Zveza kulturnih društev Vrhnika. V zadnjih petih letih ste v to hišo poklicali, če ste želeli informacije o prireditvah, o Cankarjevi spominski hiši, o naravni dediščini, o Muzejskem društvu in še bi lahko naštevali... V letu 1998 je dobila svoj sedež v Cankarjevem domu tudi Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Doslej ste klicali na tel. štev. 061 753-648 in 754-648. Ker so nastale spremembe linij in telefonskih številk, Vas obveščamo in prosimo, da pokličete: - go. NEVENKO MALAVAŠIČ, PRODUCENTKO ZA MULTIMEDIJSKO DEJAVNOST, na tel. in faks 061 753-648, e-mail: Nevenka. Malavasic@guest.arnes.si, in sicer za program prireditev, kulturne in naravne dediščine, - go. MARTO RIJAVEC, VODJO OBMOČNE IZPOSTAVE VRHNIKA, na tel. 061 750-20-39, e-mail: Marta.Rjjavec@guest.arnes.si, za ljubiteljski program Območna izpostave, - ZVEZO KULTURNIH DRUŠTEV na tel. in faks 061 753-648. Skupaj s sodelavci se Vam za razumevanje zahvaljujemo z željo, da bi tudi v prihodnje dobro sodelovali. Marta Rjjavec, vodja OI PROGRAM PRIREDITEV V MESECU DECEMBRU 1999 Mlada oblikovalka Eda Šteblaj. Eda Šteblaj je oblikovala tudi WC HOV, poseben zabojnik za pasje odpadke. Sreda, 15.12.1999 ob 18. uri: "K MENI PRISEDI" Dom upokojencev Vrhnika ob letu starejših prireja kulturni dogodek, namenjen generaciji v jeseni življenja. Tudi starost je lahko lepa, še posebej, če jo znaš ceniti. Petek, 17.12.1999 ob 19.30. uri: PREDNOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA VRHNIKA Koncert pihalnega orkestra pod vpdstvom dirigenta Milana Matičiča, poteka tradicionalno vsako leto v tem najbolj veselem mesecu. Tako tisti, ki si ob letošnjem milenijskem novoletnem vrvežu želite še posebne zabave, res ne smete manjkati. Sobota, 18.12.1999 ob 15. uri: OTROŠKI ABONMA ENAJSTA ŠOLA IN IZVEN Zvijezdana Ladika: LISIČKA ZVITOREPKA režija: Ivica Šimič igrajo: Milena Grm, Barbara Vidovič, Bogomir Veras gostuje: Moje gledališče (Španski borci) Ljubljana ozadje: Lisička Zvitorepka bo prednovoletna predstava, katero bo popestril tudi obisk dedka Mraza. Zgodilo pa se bo še nekaj, kar bo otroke še prav posebej razveselilo. Dogodek naj ostane presenečenje. Sobota, 18.12.1999 ob 19. uri: "DA BI ME KRONIST NE POZABIL" Predstavitev ljudskih godcev in pevcev bo potekala v dvorani Gasilskega doma v Podlipi. Ponedeljek, 20.12.1999 ob 16.30. uri: NOVOLETNI ŽIV ŽAV Društvo prijateljev mladine organizira novoletno rajanje za otroke, ki se bo vršilo v Športni dvorani OŠ Iva^a Cankarja. Ponedeljek, 20.12.1999 ob 17. uri: OTVORITEV RAZSTAVE SVEČNIKOV Otroci in vzgojiteljice iz vrhniškega vrtca Antonije Kucler bodo odprli razstavo svečnikov, ki so jih sami izdelali. Sreda 22. in četrtek 23.12. od 8. do 15. ure: KRVODAJALSKA AKCIJA RK SLOVENIJE Petek, 31.12.1999 ob 19.30. - SILVESTROVANJE: Z OPERO V LETO 2000 Letošnja silvestrska noč na Vrhniki bo v znamenju Foersterjeve opere Gorenjski slavček, v režiji Jurija Součka. Ogled predstave s šampanjcem stane 2.000 tolarjev, ogled predstave s šampanjcem in večerjo pa 6.5000 tolarjev. Prijave se zbirajo do 15. decembra, vstopnice pa bodo v prodaji tudi uro pred koncertom. FILMSKI ABONMA V DECEMBRU: Vsak četrtek ob 20. uri Rezervacije in predprodaje vstopnic za predstave in koncerte so v: Potovalni agenciji PAV, tel: 755-375; Turistični agenciji COM-TAR, tel: 755-828 in Turistični agenciji TINKARA, tel: 752-467; deset dni pred predstavo ter pri blagajni uro pred začetkom. INFORMACIJE O PRIREDITVAH: SLKD OI Vrhnika, tel: 753-648; Nevenka Malavašič, producentka za multimedijsko dejavnost. V programu lahko pride do sprememb, zato vas prosimo da spremljate objave v Našem časopisu, na programu lokalne TV, v Kažipotu časopisa Delo, na Notranjskem radiu, na radiu Vrhnika ter na internetu: Http://welcome.to/vrhnika Pripravila Sabrina Žgajnar KJE BO JUTRI MOJ DOM? Polna dvorana poslušalcev na dobrodelnem koncertu društva VITA "Kje bo jutri moj dom " 2. LETNI KONCERT ZBORA DRUŠTVA INVALIDOV VRHNIKA Gosti večera moški pevski zbor Grafika Pevski zbor Društva invalidov Vrhnika v novih oblačilih na 2. letnem koncertu Gostje večera pa so bili pevci Grajike iz Ljubljane, katere uspešno vodi tudi Jože Jesenovec. Svoje plesne sposobnosti je prikazala plesna skupina MAKE UP 2. Prišel je Advent, čas dobrih misli in dejanj. Čas, ki ga najraje preživljamo v krogu svojih najdražjih. Čas, ko nam misli večkrat uhajajo v prihodnost. Vsi si želimo dobrih stvari, tako zase kot za vse nam ljube, a življenje ni vedno prijazno. Usoda je tisti del našega življenja, na katerega nikakor ne moremo vplivati. Lahko nam prinese veliko lepega in dobrega, a so žal ti trenutki redki. Vse pogosteje pa je roka usode neprizanesljiva, velikokrat tudi tragična. Društvo Vita je organizacija, ki združuje ljudi ki so se tako ali drugače srečali s tragično usodo. Društvo za pomoč pri nezgodni poškodbi (možganov) glave si prizadeva k izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov po nezgodni poškodbi glave in njihovih družin, z možnostjo za enakopravno in čim bolj neodvisno ter samostojnejše življenje. To pa je breme, ki ga člani sami težko nosijo. Zato skušajo z različnimi dobrodelnimi dejavnostmi, kijih podpirajo tudi razne dobrodelne ustanove, zbrati dovolj finančnih sredstev da bi svoj cilj tudi dosegli. Ena izmed takih dejavnosti je bil tudi dobrodelni koncert, ki so ga priredili v Cankarjevem domu na Vrhniki na letošnjo prvo adventno nedeljo. Moto "Kje bo jutri moj dom?" je bila metafora za nov dom ali zavetišče, ki ga Društvo Vita želi zgraditi za svoje varovance. Doslej so z dvema podobnima koncertoma zbrali 1.300,000 tolarjev, vrhniški izkupiček pa bo - sodeč po številnem obisku - k temu dodal še svoj kamen pri gradnji. Vrhniški dobrodelni koncert so sestavljala Slovencem zelo znana imena s slovenske glasbene estrade. Celoten program pa je povezovala naša priznana igralka Bernarda Oman. Nedeljsko glasbeno popoldne je otvoril oktet Raskovc, nato pa je na oder prišel Janez Sirk, predsednik Društva Vita in spregovoril nekaj besed o dejavnosti društva. Bernarda Oman je ob svojem prvem prihodu na oder napovedala zelo uspešno slovensko citrarko Tanjo Zaje Zupan, ki je zaigrala melodiji Cvetje v jeseni in Kje so tiste stezice. Ansambel Melos je navdušil pristaše na-rodnozabavne glasbe, še posebej ob prepevanju pesmi O kruhu, ko je med občinstvo nasejal pšenice. V svojem prvem delu nastopa so zapeli še Gremo na Štajersko in Naša mama sreča Abrahama. Ob koncu koncerta pa sose poslovili z Veselo zaigraj in zapoj, Klic gora ter Vogelska polka. Sledil je pozdravni nagovor vrhniškega župana Vinka Tomšiča, katerega občina je tudi sodelovala pri realizaciji koncerta Društva Vita. Skupina Babilon je predstavila svojo uspešnico Dež in sonce, hkrati pa zapela še novo skladbo iz zadnjega albuma, ki so ga izdali v novembru, Vsak del neba. Omanova je na oder povabila svojega prijatelja Marjana Kova-čeviča, ki je v prometni nesreči utrpel hudo poškodbo glave. Fant je kljub svoji hendikepiranosti izredno nadarjen za poezijo,"kar je dokazal z interpretacijopesmi Kje bo jutri moj dom? in Črna zima, ki jo je posvetil vsem poškodovancem v prometnih nesrečah. V pogovoru z Bernardo - ko je dejala, da seji ob njunih srečanjih ved- no kam mudi - pa je Marjan občinstvo nasmejal z zamislijo o novi pesmi, ki jo bo posvetil svoji prijateljici, naslovil pa Bernardi se zmeraj mudi. Svoje vrhunske vokalne sposobnosti je v nedeljo dokazovala tudi Tinkara Kovač v pesmih Od zvezd pijan in Ko bo prišel. Da pa se ni samo pelo, je poskrbela mlada skupina Make up 2. Ples na živahno glasbo iz filma Briljantina, ki sta ga še posebej zaznamovala Olivia Newton Yohn in John Travolta, je navdušil obiskovalce dobrodelnega koncerta. Članice Make up 2 pa so nato zapele še balado Ti, ki je bila hit letošnjega poletja. V nadaljevanju je nastopil še Dejan Marinčič, štirinajstletnik, ki je izdal zgoščenko z naslovom Dejan m prijatelje. Zapel je pesmi Mama, posvečeno vsem materam ter Prijatelji, namenjeno vsem otrokom sveta. Predstavila se je tudi celjska glasbena skupina Nude s skladbami Hej daj, Pri vodnjaku in Pepelka. California je zasedba mladih fantov, ki so letos praznovali deseto obletnico delovanja na glasbeni sceni. Ta jubilej so proslavili skupaj s svojimi oboževalci na Bledu. Za Vrhniko pa so izbrali tri pesmi iz bere velikih uspešnic, in sicer Ustavil bi čas, Stara barka ter Tisoč kilometrov. Pravijo da pride desert ob koncu kosila. Tako bi lahko ponazorili nastop zadnjega nedeljskega glasbenega gosta, Adija Smolarja. Še predenje zaigral na kitaro in zapel, je požel evforičen aplavz. Humor-na komunikacija, ki jo je vzpostavil s publiko v dvorani, je padla na plodna tla. Občinstvo je bilo nasmejano, Adi pa je zaigral na kitaro Je treba delat. Igre na srečo in Ko sem bil mlad sem bil trapast. Ko je odšel z odra mu je dvorana naklonila tak aplavz, da 9e je moral vrniti. Tokrat s pesmijo Zlo počas. Čisto na koncu seje predsednik Društva Vita zahvalil vsem prisotnim v dvorani vrhniškega Cankarjevega doma za podporo društvu, vsem nastopajočim, ki so se odrekli honorarjem za projekt "Kje bo jutri moj dom?" ter naslednjim donatorjem in sponzorjem: Občine Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul in Logatec; SAZAS; CD Vrhnika; PA PAV; TA COM-TAR in VMV; Komunalno podjetje Vrhnika; Tiskarna Ljubljana d.d.; Rainer d.o.o.; TAM-TAM d.o.o; Pivovarna UNION d.d.; FRUCTAL Ajdovščina; Citroen Servis MERLAK, ZEGO Drenov grič; fotokopirnica PODOBNIK Drenov grič; KRAS Sežana; Kmetijska zadruga Vrhnika; Perutninarstvo ISTENIČ; Pekarna ADAMIČ; Pekarna BAŠK-OVČ; Slaščičarna BERZO; SUBARU servis KRŽIČ; BJ PUB Iztok Škof; Cvetličarna JANA; Cvetličarna KARMEN; Kovino-strugarstvo KOPRIVEC; Vinotoč VIDRIH terdrugi. Veliko donator-jev je pomagalo s svojimi storitvami in izdelki. Zahvala za medijsko podporo: Naš časopis; Radio Vrhnika; Notranjski radio Logatec; Cl d.o.o.; TV Vrhnika; Radio Ljubljana - Val 202; Slovenske novice, Radio Ognjišče; Radio Gama; Radio DUR; Radio HIT. S.Ž. 2. decembra 1999, na predvečer svetovnega dneva invalidov je pevski zbor Društva invalidov Vrhnika pripravil drugi letni koncert, ki je bil v Domu Karla Grabeljška na Vrhniki. Ob prisotnosti številnih poslušalcev so v svoje goste povabili moški pevski zbor Grafika iz Ljubljane. Koncertni večer je bil pod geslom "INVALIDI POJEMO" in je bil namenjen tudli številnim proslavam in prireditvam ob 30. letnici Zveze delovnih invalidov Slovenije. Zanimivost in povezava obeh zborov je tudi, da oba zbora vodi Jože Jesenovec, ki je resnično zaslužen za neverjeten dvig kvalitete vrhniškega zbora. Vsled tega se vežejo med obema zboroma nevidne niti, ki so prinesle.že pevske povezave, saj so vrhniški invalidi že peli na njihovem koneertu v Ljubljani. V prvem delu koncerta se je predstavil domači pevski zbor, ki je zapel nekaj pesmi v priredbi Jožeta Jesenovca. Pevci in pevke so se predstavili v sijajni luči in pokazali del svojega pevskega truda, ki so ga vložili med letom. Naj povemo, da zbor deluje že sedmo leto in da se udeležujejo številnih pevskih revij, so pa stalni udeleženci raznih proslav in prireditev v okviru društva invalidov Vrhnika. Prav društvo DI Vrhnika zelo veliko podpira to zborovsko pevsko dejavnost. V letošnjem letu so s skupnimi močmi, pevci in društva, kupili svečane obleke za svoje nastope. S temi pa so se predstavili tudi vrhniški publiki. Zbor Društva invalidov Vrhnika sedaj sestavljajo: Sopran: Marija Pezdir, Francka Voljč, Katja Oblak, Ljudmila Mihevc, Jožica Kanje, Lučka Tomšič, Jana Končan; Alt: Marija Kavčnik, Milena Mesaric, Ana Garneš, Ana Buh, Mojca Seljak, Emilija Erbežnik, Vika Buh, Hilda Krašovec; Moški glasovi: Janez Kovač, Zoran Habe, Janez Erčulj, Marjan Smrtnik, Jože Gostiša, Štefan Mesaric. V drugem delu pa so se predstavili gostje večera pevci Grafike, katere tudi uspešno že 15 let vodi Jože Jesenovec. Zbor je bil ustanovljen iz ljubljanskih grafičnih delavcev januarja 1923 leta in je po poklicni ali branžni dejavnosti še edini v Sloveniji s tako dolgo tradicijo. Da je zbor doživel tako starost, je morda iskati resnico tudi v tem, da je v vsej svoji dobi zelo poredko menjal zborovodje - zdajšnji, Jože Jesenovec, je šele sedmi, s tem, daje edini med njimi tudi po poklicu grafik. Andreja Brenčič, 8. E razred osnovne šole Ivana Cankarja je prebrala naslednji spis: Moja teta Majda Invalidi so ljudje, ki so se rodili s telesno ali duševno napako, mnogi pa so postali invalidi zaradi bolezni, zaradi * poškodb pri delu in zaradi prometnih nesreč. . Moja tega Majda ima prirojeno možgansko napako in je duševni invalid. Ni se razvijala kot drugi otroci. Shodila je zelo pozno. Ne zna brati, ne pisati, ampak vseeno pozna nekatere črke in številke. Zna se podpisati z velikimi tiskanimi črkami. Tudi obnaša se drugače kot smo navajeni. Res je, da je za veliko stvari prikrajšana, in veliko stvari ne razume, je pd srčno dobra. Po svoje izraža svoje mnenje in zahteve. Tudi Majdi niso tuje solze. Če jo kdo priza-dane močno joka. Joka pa se tudi, če jo kritiziraš. Kljub vsemu pa po svojih močeh pomaga vsakomur. Moja tega je od ponedeljka do petka v Zavodu Tončke Hočevar v Zeleni jami. Tam sestavlja svinčnike in manjše škatlice. Ta dela z veseljem opravlja. V prostem času pa se igrajo razne igre, hodijo na sprehode, gledajo televizijo in še marsikaj kar je njej in njenim prijateljem v zabavo. Teta Majda je drugačna, mnogokrat zahtevna, ampak jaz jo imam vseeno rada. Zbor Grafika je bil tokrat drugič na Vrhniki. Tudi ta zbor se je poslušalcem predstavil v polnem sijaju in požel velik aplavz. Nato je sledil še tretji del, kjer so zopet zapeli domači pevci. Na koncu pa je zapela celo cela dvorana. Celotno prireditev je povezovala Mirjam Suhadolnik. Ob samem koncertu pa ne smemo pozabiti akcijo društva invalidov Vrhnika, ki jo je vodilo v osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki, za pisanje spisov in risanje likovnih izdelkov na temo invalid v sedanjem življenju, odnosno kako Triindvajsetega oktobra ob 19. uri je Kulturno društvo Rakitna že peto leto zapovrstjo priredilo zabavno-tekmoval-no prireditev Kaj veš. Zamisel ni bila naša, temveč pokojnega Janeza Kle-menca, ki je dolga leta intenzivno držal pokonci dogajanje na Rakitni. Klemene je v času svojega delovanja pripravljal te prireditve, ponavadi sam, pomagali pa so mu tudi posamezniki, predvsem učiteljice, ki so takrat poučevale v naši šoli. Žal pa so mu moči pošle in prireditve nekaj časa ni bilo v programu. Pred petimi leti pa seje oblikovalo novo Kulturno društvo Rakitna, ki je z novim vodstvom in novimi člani želelo obuditi to enkratno zamisel. Takrat je še poprosilo Klemenca za pomoč in naprošeni je zelo rad pomagal. Žal danes Janeza Klemenca ni več med nami, mi pa vseeno čutimo njegovega duha, ki bo vedno prisoten. Tako se vsako leto neprekinjeno trudimo pripravljati to in tudi druge prireditve. Prav ta pa je še posebej dobro obiskana in ljudje zelo radi pridejo ter se zabavajo. Da pa ljudje res odidejo zadovoljni, naš odbor, ki ga sestavljamo Nevenka Bezek, Majda Bezek, Martina Kržič, Boštjan Debevec in moja malenkost, začne s pripravami že spomladi. Izbiramo temo, zbiramo zamisli, tekmovalce, iščemo sponzorje in še in še. Letos pa sta se nam pridružili še novi članici, Breda Kovačič in Barbara Jerina. Potrebno je veliko truda in časa, ' z.ato pa nam ni vseeno, ko nekateri vsako leto radi pokritizirajo, čeprav so vsi lepo povabljeni k sodelovanju. Pa nam za te ni več kaj dosti mar, saj se zavedamo, koliko in kaj smo mi naredili, oni pa nič za kraj, ampak samo zase. Rakitna je pač kraj. ki potrebuje tiike dejavnosti, da Rakičani delajo za Rakičane, saj se bo treba vprašati, kaj bo z nami, ko bodo začeli za nas delati Merakičani, ki nas že sedaj imajo za neizobražene in nerazsvetljene. V dokaz, da taki nismo, pa so tudi take prireditve, ki gredo v nos tistim, ki jih ne znajo narediti. ■ Vrnimo se k letošnjemu Kaj veš, ki jei imel za rdečo nit ženska in moška opravila. Ekipi sta bili sestavljeni iz žena in mož, ki so s poroko postali Rakičani: Angelca Grmek, Metka Kovačič, Olga Debevec, Ana Petrič, Veljko Toman, Zdene Zalar, Brane Rodošek in Martin Klopčič. Zmago so si pošteno prislužile dame, ki so za nagrado dobile simboličen jarmič, ki upodablja njihovo zavezanost Rakitni. Prebiti so se rriorali skozi točke z vprašanji, ugotavljati domača imena in zaselke ter povedati besedilo z raki- učenci vidijo invalida s svojimi ■očmi. Trije najboljši spisi so bili na prireditvi tudi prebrani. Spise pa so napisali: Tina Krvina, Jože Šem-rov, Andreja Brenčič, Nadja Kha-lil, Maruša Ogrin, Manca Podvrat-nik, Nejc Pahor, Kaja Dobrovoljc, Sara Živkovič, Petra Sečen, Tanja Vuleta in Peter Rodič pod mentorstvom Olge Moškon in Mojce Potrebuješ. Nekaj spisov je bilo tudi razstavljenih poleg likovnih izdelkov, katerih razstavo je pripravil učitelj likovnega pouka Marko Jakopič z učenci šole s prilagojenim programom. S.S. škim naglasom. Moški so morali razdirati 'štunf, ženske pa so morale vzgati motorno žago. Uganjevati je bilo potrebno, kaj je na sliki, ter s pantomimo pokazati nekaj tipičnih del, ki jih opravljajo ženske in moški. Na koncu pa so se morali med seboj še povezati z vrvjo. Dvorana, kije bila nabito polna, je z njimi doživljala uspehe in neuspehe, jih bodrila in navijala zanje. Gledalci in otroci pa so tudi imeli priložnost tekmovati in ob koncu so lahko odšli domov polnih rok nagrad, saj smo imeli žrebanje vstopnic. Nagrade so prispevali naši sponzorji. Da pa vse ni potekalo preveč enolično, smo pripravili tudi razvedrilne točke: Marta in Nika Jakomin sta igrali na klavir, Špela Rot in Tadej Kovačič sta nam zapela, prav tako tudi moški oktet pod vodstvom Jožice Borštnik. Vmes pa so se obiskovalci in tekmovalci lahko nasmejali skeču. v katerem so nastopili Ajda Toman ter Blaž in Igor Bezek. Na tem mestu naj se tudi zahvalim vsem tekmovalcem, da so se pogumno odzvali našemu povabilu, nastopajočim prav tako ter vsem, ki so pomagali izpeljati Kaj veš, kot je treba: sponzorjem ter Boštjanu Debevcu, Martinu Česnu in Tomažu Juvančiču. Bodite pozorni na plakate in vabila! Vidimo se tudi na ostalih prireditvah čez leto! Alenka Kovačič Zahvala! Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so s svojimi prispevki omogočili zabavno-tekmovalno prireditev 'Kaj veš?'. To so: -trgovina Mercator-Mari Debevec. - Bojan in Olga Debevec - pletilstvo. -zavarovalnica Triglav - Zdenko Zalar, - Fani in Veljko Toman, - Helena in Jani Pogačar. - Lilijana in Slavko Kržič, -Mladinsko klimatsko zdravilišče, -galerija Gal - Tončka Frelih, - ZKP RTV Slovenija - Bojan Borštnik. - Ru-salka, d.o.o. - Vlasta Zakrajšek, - Metka in Matija Kovačič, - Hoja - Galanterija Podpeč, - Ivan in Helena Mušič, - Brunarica - Dušana Curk Kregar, -gostilna Pri Logarju, - Irena in Vinko Braniselj, - Tončka Kogovšek, - Janez Kovačič, - Fastcoop - Drago Frlan, -Miha Pogačar, - Jože Kovačič, - Irena in Franci Kržič, - Krka, - Branko Šu-štaršič, - Jože Grom, - Aleš Petrič. Zahvala vsem, ki so bili pripravljeni sodelovati v ekipah, žiriji, organizaciji in izvedbi prireditve, ter Jožici Borštnik, pevcem, pianistkama in dramski skupini. Hvala! Nevenka Bezek Predsednica KD Rakitna VESEL OKTOBER NA RAKITNI Ze peto leto 'prenovljenega' Kaj veš NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI -november 99 MAR TROVANJE Z OTOM PESTNERJEM IN PETAR UGRIN BENDOM Tisti, ki so letošnjo Martinovo soboto želeli doživeti nekoliko drugače, ne le s pokušanjem mladega vina temveč tudi z dobro glasbo, so lahko prisluhnili koncertu Ota Pestnerja in Petar Ugrin benda. Priznana slovenska ustvarjalca sta svoje glasbene sposobnosti združevala že večkrat, tokrat sta to storila posebej za Vrhniko. Oto Pestner je ob tridesetletnici nastopanja na slovenski glasbeni sceni predstavil nekaj svojih največjih uspešnic. Uvertura sobotnega koncerta, ki je potekal v dveh delih, sta bili dve blues skladbi v izvedbi Petar Ugrin benda. Izza zaves se nato prikaže še Oto Pestner, ki občinstvo pozdravi s pesmijo Ciganska kri, prvo izmed bere velikih uspešnic. Sledi zmagovalka Slovenske popevke '72 Mati bodiva prijatelja, ob kateri se Pestner spomni pokojnega Jožeta Privška, ki ga je spoznal na svojem začetku glasbene poti ob prihodu v Ljubljano. V prvem delu so bile slišane še MarvAnn, skladba posvečena ritmom petdesetih in šestedesetih let; Vrača se pomlad, ki je bila prvič predstavljena na Slovenski popevki '77; Lady Madonna, malce nenavadna skladba, ki sta jo Oto Pestner in Petar Ugrin zložila posebej za gostovanje na radijski oddaji Izštekani. Ob nedavnem koncertu Joea Cockerja v Slove- Oto Pestner je svoj koncert zaključil z uspenšnico "Trideset let". niji, so člani Petar Ugrin banda< zelo živo imitirali Cockerjevo uspešnico You can live your head on in poželi veliko navdušenju med občinstvom. Pestner je zapel še dve Ugrinovi skladbi iz časa,'ko je ta igral šc s skupino Mladih levov. Prvi del pa je izzvenel s skladbo Vse je lepše, ker te ljubim. Po kratkem odmoru seje pričel drugi del koncerta, ki je postajal vse bolj poskočen. Za to so najprej poskrbeli člani Ugrinovega benda z izvedbo pesmi Somebody's Petar Ugrin Benc in Oto Pestner knocking at the door. Nato se pridruži še Pestner in skupaj zapoje-jo Ljubim te Slovenija, ki sta jo izvajala že New Svving Qvartet in kasneje še Alpski kvintet. Tudi publika v dvorani ni ostala zaprtih ust. Za ljubitelje filmske glasbe, še posebej tiste iz zbirke filmov o Jamesu Bondu, je Oto Pestner zapel naslovno pesem iz filma Operacija Grom oziroma Thun-derball. Glasbeniki ki se udeležujejo raznih glasbenih tekmovanj vedo, kako mučno je čakanje na rezultate glasovanja. Pestner je to lepo ponazoril v pesmi Sovražim tele-voting, kije bila predstavljena tudi v eni od glasbenih oddaj Orion. Naslednja skladba je bila nekakšna solo interpretacija, v kateri se predstavijo vsi člani Petar Ugrin benda, Osmerica glasbenikov, veščih več instrumentov, je to predstavitev izvedla več kot odlično, predvsem pa zelo humorno, za kar jih je občinstvo nagradilo z gromkim aplavzom. Bolj ko se je vrhniški glasbeni večer bližal h koncu, bolj veselo je postajalo. Čudovite pesmi, ki so bile prihranjene za zadnji del koncerta, so poslušalcem zares segle v srce. Ameriška trilogija, kot je pesem naslovil Petar Ugrin, je bila skladba prepletena iz treh pesmi, ki jih je Pestner s svojim tako zvenečim vokalom odpel nadvse ganljivo. Nekoč jih je prepeval tudi kralj rock'n'rolla Elvis Presley. Zadnji izbor pesmi je bil posvečen slovenskim skladbam. Pesem Slovenski zvon je s Pestner-jevega novega albuma Slovenska skladba. Gabrijela je hudomušna "viža" o vinu, zato je bila prav primerna za Martinovo soboto. Ob koncu pa je Oto Pestner zapel še svojo veliko uspešnico Trideset let. Njen naslov prav imenitno ponazarja pevčevo delovanje na področju,slovenske zabavne glasbe. Občinstvo je s svojim navdušenjem nastopajoče še dvakrat privabilo nazaj na oder, le-ti pa so se na koncu poklonili z aplavzom, namenjenim avditoriju. S.Ž. Spoštovani obiskovalci Cankarjeve knjižnice na Vrhniki V naši knjižnici zadnjih 15 let ni bilo članarine za posameznike. Vrhniške delovne organizacije so se zavedale pomembnosti izobraževanja svojih delavcev in so jim s plačevanjem kolektivne članarine, kije veljala hkrati tudi za vse njihove ožje družinske člane, omogočale brezplačen dostop do vsega našega knjižničnega gradiva. Ta vir dohodka knjižnice za dodaten nakup gradiva je zadnja leta vse bolj usihal. Če hočemo obdržati dosedanjo ponudbo in jo še popestriti ob vse višjih cenah gradiva in ob vse večjem povpraševanju po njem, smo se odločili, da, žal, tudi pri nas uvedemo članarino, tako kot jo imajo že vsa leta domala vse knjižnice po Sloveniji. Obveščamo Vas torej, da bo v letu 2000 članarina za odrasle uporabnike 1500 SIT, osnovnošolci pa si bodo še naprej izposojali brezplačno. Hvala za Vaše razumevanje v upanju, da ta sprememba ne bo skrhala našega nadaljnjega sodelovanja. Zahvaljujemo pa se tudi vsem podjetjem in ustanovam za sodelovanje v teh letih. Vodja knjižnice Ivanka Voljč Prijateljem Cankarjeve knjižnice PRAZNUJTE V MIRU, SREČI, NAŠI DRAGI, SREBRNI ZVONČKI NAJ VAM ZAPOJO NAŠE ISKRENE ŽEUE IN VOŠČILO: PRIJATE U L IMEJTE SE LEPO! (Svetlana MakarOvič) Vaši knjižničarji Stališče KD Rakitna glede božičkovanja Na OS Preserje spet predstavitev mlade umetnice Od 9. do 16. novembra je na osnovni šoli Preserje razstavljala fotografije Mateja Kočevar - fo-tografinja. Rodila seje v Ljubljani in tam preživela prva otroška leta. Osnovno šolo je obiskovala kar v treh krajih - v Trnovem, Preserju in Borovnici. Nato je nadaljevala šolanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, oddelek za fotografijo v Ljubljani. V šolskem letu 1998-1999 je uspešno zaključila šolanje. Za svojo prvo razstavo je pripravila fotografije iz treh tem: domača obrt, žganje apna, čarobni svet gledališča in gobe - gozdne lepotice. V prvi skupini fotografij je predstavila žganje apna v Grebenčevi apneni-ci v Podpeči. Uporabila je črno-belo tehniko. Z zanimivim pristopom in kompozicijsko dovršenostjo je znala prikazati gledalcem potek priprave kamnite kope v apnenici tako, da je bilo mogoče občutiti trud in napor delavcev pri tem pomembnem opravilu. V drugi skupini fotografij (Čarobni svet gledališča) je tudi uporabila črno-belo tehniko. Saj je črno-bela fotografija zelo primerna za to, da fotograf ujame na obrazih igralcev in v njihovih kretnjah tiste trenutke, ki povedo največ o bistvu zgodbe, ki jo igralec namerava predstaviti. Zgodba seje imenovala Denar z neba. Te fotografije imajo resnično veliko umetniško vrednost. V skupini Gobe - gozdne lepotice je Mateja uporabila barvno fotografijo, saj je verjetno želela poudariti barvni blišč teh okrasji naših gozdov in travnikov. Če sem jo prav razumela, je res dosegla svoj namen. Fotografije so se odlikovale po pristni naravni barvitosti gob. S premišljeno izbrano smerjo fotografiranja je dobila nevsiljivo ozadje. Občudovali smo bahavo rdečo mušnico in skromne, drobne grive, žveplenjačc in štorovke. Otvoritev razstave je spremljal krajši, a prijeten kulturni program, ki so ga izvajali učenci osnovne šole Preserje pod vodstvom učiteljice glasbe gospe Martine Kordež in učiteljice slovenskega jeziku gospe Helene Košir. Mateji Kočevar želimo še veliko podobnih razstav in nadaljnji razvoj njene umetniške fotografije. Mateja ni prva. ki je razstavljala na naši šoli. Mladi umetniki, absolventi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki so obenem bivši učenci šole Preserje, so se pričeli vračati na matično šolo s svojimi najboljšimi deli leta 1994. Zasluge za te predstavitve mladih ima učiteljica likovne vzgoje na naši šoli gospa Romana Bassin. Pod njenim mentorstvom sta od 25. do 28. marca 1994 razstavljali prvi dve bivši učenki Mihaela iKo- šuta in Lucija Šušteršič. Mihaela je predstavila grafična dela, Lucija pa kiparska dela. Od 3. do 7. februarja 1997 je z risbami in slikami pripravila zelo lepo razstavo Sabina Turšič iz Goričice. Od 6. do 12. februarja 1998 smo si ogledovali dela grafične oblikovalke Hed-vike Cimperman. Razstavila je risbe, fotografije in primere grafičnega oblikovanja. Od 5. do 12. februarja je pri nas gostovala Breda Bregar-fotografinja. Predstavila se je z reportažno fotografijo in prikazom dela izobraževanja na fotografskem oddelku. Predstavitve mladih umetnikov so torej na naši šoli že tradicija. Če je le mogoče, so razstave postavljene v času praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Prepričani smo, daje to dobro. Dobro za mlade absolvente Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, da imajo svojo prvo večjo razstavo v domačem okolju, kjer si gradijo nujno potrebno samozavest in nabirajo izkušnje za razstave v drugih, bolj zahtevnih okoljih, pred še bolj strogimi ocenjevalci. Dobro je za naše sedanje učence, ker na teh razstavah pridobivajo pravilen odnos do umetniških del, se vzgajajo in dobijo vpogled v to smer izobraževanja. Na šoli si želimo, da bi se na podobnih razstavah še večkrat srečali. Marija Goršič Kulturno društvo Rakitna je na rednem občnem zboru dne 26. II. 1999 obravnavalo ludi prireditev Prihod Božička, ki ga za 12.12. letos pripravlja tako imenovani Turi-stično-informacijski urad Rakitna. Kulturno društvo Rakitna je sklenilo, da se od omenjene prireditve ograjuje, in sicer zaradi naslednjih razlogov: 1. Kulturno društvo Rakitna že vrsto let organizira obhod Miklavža in Dedka Mraza in meni, da potro-janje teh prireditev samo po sebi ni smiselno. 2. Božiček nikakor ni del kulturne tradicije v Rakitni. To so edinole Miklavž (6. 12.), deloma tudi kot izrazito znotrajdružinska stvar Je-zušček (božični večer) in pa Dedek Mraz. Ameriškega Božička v rdeči kapi in plašču, ki pride kar nekega 12. decembra, pa v Rakitni nikoli ni bilo. Kulturno društvo Rakitna zato sodi, da gre za vsiljevanje. 3. Delo v kulturnem društvu Rakitna temelji na volonterstvu, in tako tudi naš 'Miklavž' oziroma Dedek Mraz' nastopata zastonj, iz dobre volje in ljubezni do otrok. V nasprotju s tem bodo organizatorji Božičko-vega pohoda najeli profesionalnega igralca in ga plačali. Kulturno društ- 16. novembra smo imeli naravoslovni dan. Z avtobusom smo se ob osmih zjutraj odpravili z Vrhnike proti Ljubljani. Avtobus seje ustavil pred stavbo Rdečega križa Slovenije na Mirju 19. Tam nas je sprejela Mateja. Peljala nas je v sejno sobo, kjer nam je povedala, da Rdeči križ pomaga ljudem v stiski. Nato smo si ogledali Film z naslovom Zgodba o ideji. V filmu smo si ogledali, kako je nastal Rdeči križ polmesec. V Sloveniji je od leta 1863, ko se je Avstro - Ogrska pridružila 16 ustanoviteljem Rdečega križa. Po filmu nas je Mateja odpeljala v pisarne svojih sodelavcev, kjer smo videli, kako zbirajo podatke o pogrešanih ljudeh, izdelujejo plakate ter zbirajo razne informacije po telefonih. Potem smo odšli ven ter se z avtobusom odpeljali na Zavod Republike Slovenije za transfuzijo krvi. Ogledali smo si laboratorij. Videli smo tudi krvodajalca, kije daroval kri. V žilo je imel speljano cevko, po vo Rakitna nasprotuje zamenjavi žive kulture za plačane storitve. 4. Po začetnih zamislih organizatorjev naj bi se Božičkov pohod menda začel kar v župnijski cerkvi, zraven pa bi po možnosti želeli pripeljati še televizijsko snemalno ekipo. Zaradi ukrepanja ozaveščenih vernikov do tega na srečo ne bo prišlo. Tako obdarovanje otrok ne bi bilo več intimna družinska zadeva, ampak 'show business'. Kulturno društvo Rakitna meni, da bi bila zloraba religioznega in družinskega prostora ter verskih in otroških *tustev v tovrstne komercialne namene nesprejemljiva, kakor je nesprejemljivo tudi samo načrtovanje česa takega. 5. Kulturno društvo Rakitna se pri vsem tem boji, da gre pri omenjeni prireditvi, ki nikakor ne sodi v tradicionalni okvir dejanja in vrednot obdaritve otrok, za neokusno vsiljevanje z namenom lastne politične promocije. Nismo proti prireditvi za otroke, pač pa proti zlorabi otroškega veselja v drugačne, koristoljubne namene. Zato smo sklenili, da pri tem božičkovanju ne bomo sodelovali in se kot društvo od njega distanciramo. Kulturno društvo Rakitna kateri je tekla kri v vrečko. Nato smo si ogledali preizkus, s katerim zdravnica ugotovi, katero krvno skupino ima krvodajalec. Zdravnica je medicinski sestri odvzela kri iz prsta ter kri pomočila v tekočino modre barve. Če kri potone, je primerna, če pa ne, ni primerna za darovanje. Nato je dala tri kapljice krvi še na kartonček ter vsako kapljico pokapala s tremi različnimi kemikalijami. Tako je ugotovila, katero krvno skupino ima krvodajalec. Povedali so nam, da lahko postane krvodajalec vsak, ki je star od 18 do 65 let, tehtati mora več kot 50 kg. Moški lahko darujejo kri vsake tri mesece, ženske pa na štiri mesece in me smejo biti noseče. Krvodajalec mora biti zdrav ter zadnje tri mesece ni smel imeti večje operacije. Vsi so nas zelo lepo sprejeli in nas tudi pogostili, tako da nam je čas zelo hitro minil. Saša Otrin 3.A in Ali Zaman 3.A OŠ Ivana Cankarja Vrhnika STROKOVNA LITERATURA Arnsperger, L: Prelepi božični čas: okusni recepti Artenjak, J.: Naloge iz poslovne statistike Barker, L.: Oživite staro pohištvo Belak, J.: Politika podjetja in strateški management Belak, J.: Razsežnosti integralnega managementa Berlogar, J.: Organizacijsko komuniciranje Borak, N.: Gospodarske krize in Slovenci Buber, M.: Problem človeka Candenhead, R.: Naučite se sami FrontPage 2000 Cox. J.: Microsoft Outlook 2000 Cox, J.: Microsoft Excel 2000 Cox, J.: Microsoft Word 2000 Cox, J.: Microsoft Access 2000 Craig, E.: Naučite se sami Microsoft Access 2000 Dang, Y.: Zdravje na krožniku Dopolnjeni in spremenjeni pre-dipisi o DDV in trošarinah Fink, B.: Na tujem v domovini Flis, V.: Krčne žile Gray, J.: Moški in ženske pred novim začetkom Green, R.: Eksplozivni otrok Greif, T: Prazgodovinska kolišča Ljubljanskega barja Kavčič, B.: Filmski leksikon Kovačič, T: Vse o poroki Koren, S.: Splošna medicinska virologija Kozmik, V.: Dosje: Nasilje nad ženskami Kroflič, B.: Ustvarjalni gib - tretja razsežnost pouka Lipnik, J.: Leksikon domačih in tujih književnikov Lisac, A.: Mrežni marketing -racionalna odločitev Lisac. A.: Mrežni marketing-marketinški megatrend Lorenz, A.: Imago Sloveniae -Podoba Slovenije Maltz, M: Psihokibernetika Meško, G.: Družinske vezi na zatožni klopi? Natek, K.: Države sveta 2000 Petrovič, R.: Psihična priprava na nastop Pilgrim, P.: Romarka za mir: o svojem življenju in delu Rihar, J.: Varoza čebel Sardos Albertini, L.: Onostranstvo obstaja Sheasby, A.: Zdrava prehrana Simoniti, M.: Zakladi slovenskih cerkva Sivec, L: Brata Avsenik Špeh, R.: Šupeter je na lepa vas Tabor, L.: Radiologija Thoraval, Y.: Islam: mali leksikon Tomažič. T.: Igrače: zbirka Slovenskega etnograf.muzeja Tyson, H.: Naučite se sami Microsoft Outlook 2000 Warner, S.: Naučite se sami Visul Basic 6 Zabel, B.: Tržno pravo žižmond, E.: Kako nastane pisno delo LEPOSLOVJE ZA MLADINO Alcott, L.: Vsi Jojini fantje Baronian, J.: Vaja dela mojstra Baronian, J.: Dobrodošli Burgess, M.: Klic poslednjega volka Demšar, M..: Poklici v resnici Gask, M.: Najlepši par Jerina, B.: Na planetu Kapusitalcev Kuyper, S.: Kje stanuje Bog? Muck, K.: Imena igre Plath, S.: Obleka lepo-in-prav Rode, J.: Valuk Prvi Veličastni Vidmar, J.: Debeluška LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Berger, A.: Slovenski pesniki o jeseni Berger, A.: Slovenski pesniki o trti in vinu Berger, A.: Slovenski pesniki o minljivosti Boudjedra, R.: Odslovitev Broch, H.: Mesečniki Clark, M.H.: Tujec opazuje Clark, M.H.: Vso dolgo noč Coelho, P.: Veronika se odloči umreti Eliot, G.: Silas Marner: tkalec iz Raveloeja Hibbert, E.B.: Sedma devica: roman Ilovar, N.: Strah pred samoto Jacq, Ch.: Pod zahodno akacijo (Ramzes) Kinsella, T: Tain Koontz, D.: Ne boj se Kovačič, L.: Deček in smrt Nooteboom, C: Naslednja zgodba Osojnik, L: Zgodba o Dušanu Pir-jevcu in meni Pavšič, T: Ob stari meji Popov, J.: Sence rdečih luči Quick, A.: Zapeljevanje Sivec, I.: Hodim z rokami Steel, D-: Dragulji Šerc, S.: To ni vsa moja zgodba Vabilo Pihalni orkester Vrhnika z dirigentom Milanom Matičičem vas vljudno vabi na božično-novoletni koncert, ki bo v petek, 17. decembra ob 19.30 v Cankarjevem domu na Vrhniki. Program koncerta: THE DAYYOU SANG THIS SONG (Ode ta Beethoven) arr. D Ravenal OUVERTURE fur HA RMONIEM U SI K Mendelssohn Zurmtihle COFFEE SE RENA DE led Huggens ALIA BAROCCO Caesar Giovaiuiini arr. Wayne Robinson VIVA BRASIL Manfred Schneider ŠOPEK DOMAČIH Vinko'štrud SUMMERNIGHT- ROČK Steve Mc Millan NT ROD UCTION TO A FAMOUS CHRISTMAS SONG Kees Vlak Vljudno vabljeni. Naravoslovni dan VELIČASTEN SPREJEM ZA MOJCO SUHADOLC "Mojca, ponosni smo nate, Vrhničani" Prav ta napis je Mojco Suhadolc, Moko, pričakal v ponedeljek, 29. novembra, na Vrhniki, ko seje vrnila iz Lake Louisa, kjer je prvič zmagala v superveleslalomu svetovnega pokala. Navkljub pozni večerni uri in kar hudemu mrazu seje pred Ho- telom Mantova na Vrhniki zbralo okoli 300 ljubiteljev smučanja in Mojčinih prijateljev ter prijateljic, ki so prišli proslavit prvo njeno zmago v svetovnem pokalu. Na hitro narejenem odru se je že pol ure pred 23.uro pričelo slavje, ki sta ga,v stilu polk in valčkov, seveda naše slovenske folklore, pričarala znani ansambel ČUKI in vrhniški narodno-zabavni muzikantje VESELI TRIGLAVCI. Vzdušje je bilo enkratno in samo še Mojca je morala priti. Vimenu župana občine je Mojci čestital podžupan Ri- Ob polki in ognjemetu je Mojca morala tudi zaplesati, chard Beuermann. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO, USPEHOV POLNO NOVO LETO )ŽELIMO VSEM NAŠIM ČLANOM ŠPORTNA TER LJUBITELJEM IN POKROVITELJEM ZVEZA VRHNIKA NASE DEJAVNOSTI ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA razpisuje MEDOBČINSKO KOŠARKAŠKO LIGO 2000 V tekmovanju lahko nastopajo košarkaške ekipe s področja občin Vrhnika, Borovnica, Logatec, Dobrova-Polhov Gradec - Horjul in Brezovica pri Ljubljani. Za prijavljene ekipe lahko nastopajo igralci, ki niso registrirani za noben klub v sklopu tekmovanj, ki se igrajo v organizaciji Košarkaške zveze Slovenije. Vse tekme se bodo igrale v športni dvorani na Vrhniki, vsako soboto od 15.01.2000 dalje. Razpored tekem bo izdelan naknadno, glede na število prijavljenih ekip. Tekmovanje bo potekalo po dvokrožnem sistemu in pravilih Košarkaške zveze Slovenije. Prijave sprejema: ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika do 13.12.1999. Sestanek vodij prijavljenih ekip bo 22.12.1999 ob 17.00 uri v prostorih Športne zveze Vrhnika. Prijavnina za posamezno ekipo je 50.000,00 SIT, katero boste plačali na sestanku dne 15.12.1999. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA IZBERIMO ŠPORTNIKA VRHNIKE ZA LETO 1999 Športna zveza Vrhnika bo tudi letos organizirala prireditev: "Športnik leta". Prireditev bo predvidoma v februarju 2000. Podelili bomo naslednja priznanja: - Zlato plaketo in značko Občine Vrhnika - Srebrno plaketo Vsem državnim prvakom - Pohvalo vsem perspektivnim športnikom, ki so se uvrstili do tretjega mesta Prosimo vas, da predloge za priznanja pošljete na Športno zvezo Vrhnika najkasneje do 10.1.2000. Športna zveza Vrhnika, Tržaška 9 Tek miru skozi Vrhniko Nekaj evropskih študentskih organizacij in njihovi mladi športniki so v letu 1999 pripravili Tek miru -EVROPSKI TEK MIRU TISOČLETJA - TEK V LETO 2000. Tek miru, s plamenico po Evropi, teče že skoraj vse leto. V začetku novembra je prečkal tudi Slovenijo. Prišel je iz Hrvaške ter se 3. novembra ustavil tudi na Vrhniki. S pla- menico miru so skozi Vrhniko tekli mladi športniki Vrhnike in evropski Spremljevalci. Pred Partizanom na Vrhniki je udeležence Teka miru sprejel tudi župan Vrhnike, Vinko Tomšič, s svojimi sodelavci iz športnega področja. Organizatorji in spremljevalci so zbranim spregovorili o pomembnosti povezave evropskih narodov, predvsem v miru in svobodi, brez vojn, ki so v zadnjem času naredile veliko gorja. Skupno so zapeli odo miru ter se napotili naprej proti Logatcu in slovenskemu Primorju. Pot bodo nadaljevali skozi Italijo ter se še'po dveh mesecih teka, točno na prelomnici v novo tisočletje iz leta 1999 na leto 2000, ustavili in končali tek na veliki prireditvi miru v Londonu. S.S. Mojco Suhadolc so namreč že ob 21.uri pričakali predstavniki vrhniškega smučarskega kluba na letališču Ronke pri Trstu, kamor se je pripeljala iz Lake Louisa (Kanada) prek Londona. Za presenečenje so poskrbeli tudi slovenski cariniki, ki so ustavili vrhniški kombi z Mojco, se z njo fotografirali in odprli dva šampanjca. Nekako ob 22.45 pa se je le prikazal kombi in ob "špalirju" bakel pristal pred Hotelom Mantova. Večglava množica njenih ljubiteljev je glasno vzklikala njeno ime, obe glasbeni skupini pa sta zaigrali polko, na katero se je z enim soplesalcem tudi zavrtela. Nato je sledil pravi večminutni ognjemet, ki je nekako že napovedal uvod v prireditve za novo leto. Mojca seje nato še vsa zadihana povzpela na oder, kjer je odgovorila na nekaj vprašanj novinarjev Radia Vrhnika. "Resnično takega čudovitega sprejema nisem pričakovala, pa tudi same zmage ne. Ob vseh dosedanjih uspehih ter tudi športnih padcih in težavah s poškodbami pa sem to zmago potrebovala, saj mi bo dala novih moči in zagona za naprej." Nato so se za mikrofonom zvrstili možje, ki so tako in drugače povezani z njenim uspehom. Predsednik Športne zveze Vrhnika Igor Novljan je poudaril, da je to največji uspeh Mojce in tudi vrhniškega športa v celoti. V imenu župana je Mojci čestital podžupan Richard Beuermann. Nekaj več o Mojčini športni poti pa je povedal predsednik Smučarskega kluba Marjan. Možina. Povedal je, da so verovali in upali v Mojco ter ji ob vzponih in padcih vedno stali ob strani ter ji pomagali po svojih najboljših močeh. Spregovoril je tudi Jaro Kalan, do nedavnega njen trener v ženski reprezentanci, ki je pohvalil njeno pridnost in prizadevnost ter neverjetno voljo, s čimer se je nenazadnje povzpela v sam vrh. Nazadnje je do besede prišel še glavni Mojčin "šef, Tone Vogrinec, direktor slovenskih alpskih reprezentanc. "Bravo, Moka, vendar ti je uspel veliki met, kar pa si nedvomno zaslužila in iz vsega srca ti to tudi privoščimo. Če bi mi kdo pred tremi tedni dejal, da se bo naša nogometna reprezentanca uvrstila v evropsko prvenstvo, bi mu odvrnil, da je nor. Kdor pa bi na začetku sezone napovedal "Mokino" zmago, bi bil zame dvakrat nor. Vendar seje zmaga zgodila in ob tem smo lahko res vsi malo nori. Tako je še ena, naša Mojca, od vražjih Slovenk zmagala in prav gotovo je to njen največji uspeh." Na odru je Mojca prejela tudi zmagovalno torto, ki ji jo je podarila slaščičarna Berzo. Nato so sledile glasbene točke obeh ansamblov, ob tem pa pesem vseh prisotnih s pravim navijaškim naglasom: "Kdor ne smuča, ni Slo-venc." Mojca je morala odpreti tudi šampanjec za svojo prvo zmago v superveleslalomu v svetovnem pokalu. Seveda je z njim poškropila najbližje, in to smo bili prav fotorepor-terji. Slavje se je nadaljevalo še nekaj časa, tako pred Hotelom Mantova, kjer so veselo zaplesali še drugi prisotni, ter v notranjosti hotela, kjer so gostje imeli priložnost pokram-ljati z Mojco in vsemi njenimi, tako s trenerji, starši in z vrhniškimi športnimi delavci. Ob tem uspehu Mojce Suhadolc -Moke je treba poudariti in se spomniti uspehov iz njene dosedanje smučarske kariere. Mojca je v svoji karieri imela precej vzponov in pad- Veliko in prijetno presenečenje, ki smo ga s sprejemom pripravili naši Mojci Suhadolc, zmagovalki tekme svetovnega pokala v super veleslalomu, so nam s svojim sodelovanjem omogočili: Hotel Mantova, ansambla ČUKI in VESELI TRIGLAVCI, HAMEX, d.o.o., Policijska postaja Vrhnika, Radio Vrhnika, JFM Elektronik, Turistično društvo Blagajana in B.J. Vrhnika. Vsem se za njihov prispevek iskreno zahvaljujemo. Športna zveza Vrhnika in Smučarsko društvo Vrhnika Kljub mrazu seje pred hotelom zbralo več kot 200 ljudi. Na Vrhniko so prišli pozdravil Mojco tudi njeni smučarski sodelavci. cev, zaradi katerih je celo razmišljala, da bi končala svojo smučarsko kariero. V začetku devetdesetih let se je pojavila kot čudežni otrok slovenskega smučanja, predvsem glede na njeno izrazitost nadarjenost za hitre discipline. Tako je v mladinski konkurenci osvojila kar nekaj medalj. V članski konkurenci je zable-stela leta 1993 na svetovnem prvenstvu na Japonskem in nekako postala udarna slovenska smučarka za Olimpijske igre leta 1994 v Lile-hamerju za hitre discipline. Vendar jo je poškodba oddaljila iz reprezentance in morala je na rehabilitacijo po operaciji kolenskih križnih vezi. Po poškodbi pa se nikakor ni mogla pobrati in šele v letu 1996 je dosegla nek svoj vrhunec, ko je v Val d Iseru v dveh veleslalomih stala na stopničkah za 2. in 3. mesto. Nato je v pričakovanju vrhunskih rezultatov zopet zapadla v krizo ter samo na začetku sezone prav tako v Lake Louisu osvojila 7. in 8. mesto (v letih 97 in 98). Mojca je bila vztrajna in trmasta do sebe, saj je pričakovala, da mora enkrat uspeti. Začetek letošnje sezone pa je bil prav sanjski. Že v smuku je s 6. mestom v Lake Louisu opozorila nase, ter nekaj dni prej v veleslalomu z odličnim 5. mestom. V disciplini superveleslaloma je startala s štartno številko ena in nobena je do konca tekme ni prehitela. Veliko bolj znano nemško smučarko Hilde Gergje premagala za 0,02 sekunde ali za 49 centimetrov. Tretja pa je bila Isabela Kost-ner že v večjim zaostankom. S tem pa se je pričelo slavje za njen prvenec v svetovnem smučarskem pokalu. Postala je osma Slovenka med smučarkami, ki je zmagala (Mateja Svet - 7 zmag, Urška Horvat - 5, Špela Pretnar - 3 in po eno zmago Veronika Šareč, Nataša Bokal, Katja Koren in Alenka Dovžan). S.S. CITROEN MERLAK Čestitamo Mojci Suhadolc za uspešno smučarsko ameriško - kanadsko turnejo ter za osvojitev prve zmage v svetovnem smučarskem pokalu. Kolektiv Citroen Merlak Zaključni turnir teniške lige na Vrzdencu Extrem, športno društvo, ki deluje v občini Horjul, je v začetku oktobra na teniškem igrišču na Vrzdencu priredilo zaključni turnir za posamezne igralce in igralke tenisa. Udeležili so se ga člani teniške lige, ki je letos že drugič potekala v organizaciji društva Extrem. Liga je bila sestavljena iz dveh skupin igralcev, in sicer moške in ženske. Glede na dosežene točke v medsebojnih dvobojih, ki so se odvijali od maja do septembra, so se na turnirju med seboj pomerili le prvi štirje najboljši igralci iz vsake ekipe. Vsi prvi trije igralci so prejeli pokale, vse druge člane teniške lige pa ie društvo pogostilo na pikniku (glavni sponzorje bila gostilna in mesarija Kavčič iz Drenovega Griča), kije sledil zadnjemu finalnemu dvoboju. Vrstni red v ženski skupini je bili naslednji: 1. Veronika Logar 2. Mojca Kogoj 3. Nataša Logar 4. Viktorija Jereb Vrstni red v moški skupini pa: 1. Tadej Muha 2. Boris Žuljan 3. Tomo Gabrovšek 4. Gorazd Rožnik NOVICE IZ NAMIZNOTENISKEGA KLUBA ETA PRESERJE Ne bomo počivali na lovorikah Mladinska ekipu Vrhnike v postavi: Matija Mlinaric, Gregor lle in Andraž Strmole na zmagovitih stopničkah državnega prvenstva na olimpijskem strelišču v Pragerskem. Uspehi, ki obvezujejo Jesenski del državnega prvenstva v prvi namiznoteniški ligi sezone 1999/2000 je za nami. Namiznoteniški klub Eta Preserje je s 17 osvojenimi točkami na vrhu lestvice državnega prvenstva. Sedemnajst točk pomeni le eno delitev zmage (z Maxi Olimpijo na Galjevici v prvem kolu prvenstva), vse ostale pa smo gladko pospravili v svoj koš. Prvo mesto na polovici prvenstva nam nalaga nove obveznosti in še trše delo v nadaljevanju. Spomnimo naj vas na rezultate tekem v prvem delu: 1. krog - Maxi Olimpija : Eta Preserje 5/5, 2. krog - Eta Preserje : Radlje 6/ 1, 3. krog - Eta Preserje : Moravske Toplice Sobota 6/3, 4. krog - Učila Križe : Eta Preser- je 1/6, 5. krog - Eta Preserje : ŽNTK Maribor 6/1, 6. krog - Petovia : Eta Preserje 1/ 6, 7. krog - Eta Preserje : Radgona 6/ 4, 8. krog - Era Velenje : Eta Preserje 2/6, 9. krog - Eta Preserje : Krka Novo mesto 6/1. Lestvica po prvem delu sezone 1999/2000 pa je: 1. Eta Preserje (17 točk), 2. Maribor (15 točk), 3. Maxi Olimpija (14 točk), 4. Eta Velenje (11 točk), 5. Radgona (9 točk), 5. Moravske toplice Sobota (9 točk), 7. Radlje (7 točk), 8. Učila Križe (4 točke). 8. Krka Novo mesto (4 točke), 10. Petovia Ptuj (0 točk). Novinar časopisa Delo je ob koncu prvega dela sezone zapisal: "Če bodo številka ena tudi po koncu rednega dela lige, bodo v končnici težko premagljivi. Njihovi tekmeci se dobro zavedajo, da je gostovanje v najbolj namiznoteniškem okolju v Sloveniji veliko breme." Vsem, ki ste v minevajočem letu spremljali, sodelovali in pomagali pri našem delu, se veselili naših zmag in bili z nami tudi, ko nam je bilo težko, se iz srca zahvaljujemo. Bodi z nami tudi naprej. Ob novem letu vsem želimo prijetne praznike, novo tisočletje pa naj vam prinese veliko zdravja, sreče in zadovoljstva. O delovanju Strelskega društva Vrhnika v zadnjem času ni bilo napisanega prav veliko. Vzrokov za to je več, vendar pa niso bili v tem, da v društvu ne bi bili aktivni. Po težavah, ki normalno spremljajo vsako novogradnjo, smo uspeli dograditi 10-mestno strelišče za zračno orožje na podstrešju Črnega orla. Organizacijsko in finančno zahteven projekt smo uspeli dograditi z veliko požrtvovalnostjo naših članov. Pri gradnji sta se še posebej izkazala Bojan Lampreht in Jože Pasarič, pri organizaciji pa Savo Strmole. Tako smo zagotovili pogoje za kakovostno vadbo predvsem mlajšim selekcijam. Članska ekipa z zračno puško si je v pretekli sezoni uspela v kvalifikacijah izboriti tretjeligaški status. Glede na neizkušenost tekmovalcev nam je uspelo izboriti obstanek v ligi. Za prihodnjo sezono načrtujemo preboj v sredino lestvice. Izjemno uspešno pa so naše društvo v pretekli sezoni zastopali strelci s puško šibrenico. Rezultati, ki so jih dosegli, so taki, da so strokovno vodstvo društva postavili pred velike dileme, kako naprej? Strelci v trapu so že dve desetletji med najboljšimi strelci v tej disciplini v Sloveniji. Kljub menjavi generacij smo z uspešno klubsko politiko, ki temelji na doma vzgojenih tekmovalcih, nenehno vzdrževali korak s kakovostnim vrhom. Po odločitvi pred petimi leti, da pričnemo z načrtnim delom z mladimi, smo pred tremi leti prvič osvojili naslov državnega prvaka med mladinci. Na letošnjem državnem prvenstvu so naši tekmovalci osvojili skupaj 7 medalj, od tega 5 zlatih in 2 bronasti. Več kot polovica medalj je bila osvojena v mladinskih kategorijah. Državni prvaki so postali: Stanko Pišek - dvojni trap, člani, Rudolf Mlinaric, skeet člani, ekipno mladinci trap v postavi Greor lic, Matija Mlinaric in Andraž Strmole, Gregor lic, trap mladinci, ter Matija Mlinaric, mlajši mladinci trap. Tretji mesti so osvojili člani ekipno v dvojnem trapu v postavi Stanko Pišek, Savo Strmole in Marjan Pišek ter Andraž Strmole pri mlajših mladincih trap. Ob tem smo v finalu lige v trapu ekipno osvojili 3. mesto, Matej Krašovic pa je bil 3. v posamezni konkurenci. S takimi uspehi so si naši tekmovalci odprli vrata v reprezentanco. Tako sta med stalnimi člani reprezentance v trapu Stanko Pišek pri članih in Gregor lic pri mladincih. Rezultati, ki jih je v zadnjih dveh sezonah v dresu reprezentance dosegel Gregor lic, pa so nam vsem skupaj, ki si po finančni in strokovni strani prizadevamo za uspešno delo društva, v ponos. Grega je uspešno lansko sezono, koje osvojil 9. mesto na evropskem prvenstvu na Cipru in 36. mesto na svetovnem prvenstvu v Barceloni, med mladinci še izboljšal. Letos mu je uspel preboj v sam svetovni mladinski vrh, saj je na EP v Tamperah zasedel 12. mesto, na SP v Poussonu v Franciji pa 8. mesto. Na omenjenem tekmovanju ni imel športne sreče, saj se zaradi napake organizatorja ni udeležil razstreljevanja za 5. mesto. Tako je bil avtomatsko razvrščen na najslabše mesto med štirimi tekmovalci, ki so dosegli enak končni rezultat. Ob tem je za srebrno in bronasto medaljo zaostal le za 1 zadetek. Podatki tudi povedo, kako huda je svetovna konkurenca v tej disciplini. Grego smo glede na njegove letošnje dosežke predlagali za izbor športnika občine Vrhnika. Savo Strmole Saša pred matičarjem V soboto, 27. novembra 1999, sta v Močilniku pred matičarja stopila Saša Ignjatovič, igralec namizno-teniškega kluba Eta Preserje, državni namiznoteniški reprezentant in dvakratni državni prvak, in njegova simpatična izbranka Olivera. Obkrožena s številnimi prijatelji sta si obljubila večno zvestobo. Svoje svate sla pogostila pri Koširju v Kamniku pod Krimom, nevestin šopek pa je ujela državna prvakinja v ženskem namiznem tenisu Biljana Todorovič. Zaželimo jima veliko ljubezni in razumevanja na skupni poti. Člani NTK Eta Preserje in generalni pokrovitelj Eta, d.d., Kamnik ŠAHOVSKE NOVICE Vrhničanom pokal Alpe - Jadran Celovec. V tem avstrijskem mestu seje končal srednjeevropski pokal Alpe - Jadran za kadete in mladince v aktivnem šahu (30 minut časa za razmislek na igralca za partijo), ki se gaje udeležilo okrog 200 mladih šahistov in šahistk iz Avstrija, Hrvaške, Italije, Madžarske inSIovenije. V kategoriji do 20 let je nastopilo 12 štiričlanskih moštev. V finalu so prepričljivo slavili Vrhničani, okrepljeni z Janom Gombačem, ki so v derbiju zadnjega kroga potrdili vodilni položaj z visoko zmago proti Zagrebu in z zmago na turnirju dosegli imeniten uspeh. Za osvojitev srednjeevropskega pokala so zaslužni vsi štirje igralci, največ k zmagi pa sta prispevala Matej Šebenik na prvi deski, ki je zbral 6,5 točk iz 8 partij in ostal neporažen in Niko Praznik, kije na tretji deski osvojil kar 7 točk iz 8 partij. Vrhničani so igrali v postavi: 1. Šebenik 6,5 (8), Gombač 4.5 (8), 3. N. Praznik 7(8), 4. Stojnic 5 (8). V kategoriji kadetov do 16 let so bili premočni zmagovalci Zagrebčani, ki so imeli na koncu kar 8,5 točk naskoka pred ostalo konkurenco. V konkurenci 32 moštev so bili šahisti Tomo Zupan iz Kranja sedmi, šahisti Notranjske srednje ša- hovske šole pa deseti, ne gre pa prezreti, da so morali v petih dvobojih predati partijo na prvi deski, ker je Klemen Četina med turnirjem zbolel in odpotoval domov. V ekipi Notranjske SŠŠ je blestel enajstletni Jure Zorko, kije na drugi šahovnici kljub starostni razliki mlel svoje nasprotnike in na koncu zbral 7,5 točk iz 9 partij. Vrstni red: Mladinci do 20 let: 1. ŠD Vrhnika 13, sledijo Goramka (Hrv) 11,5, Steiermark (Aut) 11, Megve (Madž) 10,5. Zagreb (Hrv) 10. Burgenland (Aut) 4. V B finalu so zmagali šahisti Tomo Zupan iz Kranja, kar pomeni, da so v končni razvrstitvi zasedli 7. mesto. Kadeti: I. Zagreb(Hrv) 32, sledijo Veneto Junior (Ita) in Statiszti-ka I (Madž) po 23, 5, ...7 Tomo Zupan Kranj (Slo) 20,5, ...10. Notranjska 19,5 itn. Šebenik presenetil z odlično igro na državnem članskem prvenstvu Kranj. V hotelu Creina seje končalo 9. člansko prvenstvo Slovenije, na katerem je nastopilo 28 šahistov, ki so se pomerili v 9 krogih po švicarskem sistemu. Udeležba je bila dokaj Moštvo Vrhnike, zmagovalci srednjeevropskega mladinskega pokala - od leve proti desni: Miodrag Stojnic, Jan Gombač, Matej Šebenik, Niko Praznik in desno trener Anton Praznik. močna, saj je nastopilo 6 mednarodnih mojstrov in 10 mojstrov. Manjkali so velemojstri Mohr, Beljavski in Serruek in mednarodni mojster Gostiša. Turnirje bil zelo zanimiv in borben. Na koncu je z nekoliko športne sreče zmagal Duško Pava-sovič pred Igorjem Jelenom in Markom Tratarjem. Vrhniški mladi up, šestnajstletni Matej Šebenik je na turnirju odlično začel in imel vse možnosti, da osvoji svoj prvi bal za mednarodnega mojstra. Med drugim je popolnoma nadigral kasnejšega prvaka Pavasoviča, dosegel dobljen položaj, a nadaljeval neprecizno in Pavasovič se mu je čudežno izvil v remi. V finišu je Matej popustil, izgubil še z Jelenom in Mazijem, a vseeno je njegova igra na poznavalce naredila silen vtis, ki Mateju napovedujejo celo prodor med velemojstre. Primož Šoln, novi slovenski mednarodni mojster je od turnirja pričakoval boj za vrh, a je bil ves čas daleč od tega. Bil je izven forme, zato je njegov rezultat majhno razočaranje. Niko Praznik je prvi del turnirja "prespal", izgubil nekaj povsem dobljenih pozicij, a se v finišu prvenstva le ogrel in s serijo treh zaporednih zmag v zadnjih treh krogih le popravil bled vtis iz prvega dela turnirja. Končni vrstni red: Pavasovič 7, Ig, Jelen 6,5, Tratar, Podkrižnik, Barle 6, Mencinger, Mazi, Šitnik- vsi po 5,5, Šteiner, Kovač, Šoln vsi po 5, Podlesnik, Šebenik, Gombač, Bašagič, Črepan, Praznik N., Žvan -vsi po 4,5 itn. Vrhničani šele sedmi v državni ligi Kranj. V hotelu Creina je bila ob dveh koncih tedna odigrana 1. državna moštvena liga - Zahod. Nastopilo je 8 moštev, ki so se pomerila po Bergerjevem sistemu vsak z vsakim. Prvi kriterij za razvrstitev so bile meč točke. Vrhničani so imeli letos veliko problemov s sestavo moštva, saj je eden od ključnih igralcev, mojster FIDE Mikac zbolel in nanj niso mogli računati. Po vse tegobah je moštvo pristalo na 7. mestu, kar lahko pomeni ob neugodnem razpletu v SUPERLIGI celo izpad iz lige v nižji rang. Za Vrhniko so nastopili po deskah: 1. Justin 2,5 (7), 2. Praznik A. 4 (7), 3. Praznik N. 6 (7), 4. Miloševič 3,5 (7), 5. Kariž 3,5 (7), • 6. Arčon 1(1), Rezerve: Stanič 0,5 (3), Čačič 0(1), Kobal 0(1), Trček 1(1). Edini v moštvu Vrhnike, kije res blestel, je bil dvajsetletni Niko Praznik, ki je zbral 6 točk iz 7 partij in pokazal dobro igro, hkrati pa si je za dobrih 20 točk popravil rating. Prvaki lige in novi superligaši so postali šahisti Žusterne s 13 meč-točkami pred Gorenjko 8 (25, .5) in Tomo Zupanom Kranj 8 (22,5). Jure Zorko odličen na svetovnem prvenstvu Oropesa del Mar. V tem španskem letoviškem mestu seje končalo svetovno prvenstvo za mlade v kategorija do 10, 12, 14, 16 in 18 let za šahiste in šahistke. Na prvenstvu je v kategoriji dečkov do 12 let nastopil tudi član Šah. društva Vrhnika enajstletni Jure Zorko in dosegel imeniten uspeh. Ne samo daje dosegel lanski rezultat, koje bil v kate-gorji do 10 let 37., ampak ga je celo presegel, vil. krogih zbral 6,5 točke in deli 21. -32. mesto, uradno pa je bil 28. v konkurenci 101 šahistov. Jure seje izkazal v finišu prvenstva, koje v zadnjih šestih partijah zbral 4,5 točke. Uspeh Zorka daje dobre obete za naslednje leto, saj bo čez leto dni še lahko nastopal v isti kategoriji kot letos, večina letošnjih najboljših pa bo prestopila v višjo kategorijo. Jure že leto dni obiskuje Notranjsko srednjo šahovsko šolo, posebej pa z njim individualno dela mojster FIDE Anton Praznik. Ob uspehu Zorka se moramo zahvaliti prijaznim sponzorjem, ki so Juretu omogočili nastop na svetovnem prvenstvu. Vrhniški šahisti zborovali Šahisti Šahovskega društva Vrhnika so imeli redni letni občni zbor in se dogovorili vrsto zadev, ki bodo odločilno vplivale na nadaljnji razvoj društva. Obravnavali so finančno in delovno poročilo, program dela društva v letu 2000, sprejeli nekaj smernic za delovanje v srednjeročnem obdobju. Na čelu z novim predsednikom društva g. Richard Beuermannom bo društvo lažje reševalo probleme, zlasti tiste finančne narave, ki so doslej pestili društvo. Strokovno se v društvu dobro dela. Na občnem zboru so se člani soglasno izrekli, da naj se vrhniški šah, kije dal petkratnega državnega članskega prvaka in nosilca bronaste olimpijske medalje, mednarodnega mojstra Leona Gostišo, pa olimpijskega reprezentanta in zdaj že tudi mednarodnega mojstra Primoža Solna, pa mladinske reprezentance Slovenije Solna, Praznika, Šebenika in Stojnica, vrne na stare pozicije... Iz LŠK-a se v novi sezoni na Vrhniko vrnejo Gostiša, Šebenik in Stojnic, usmeritev društva bo v delo z mladimi. V letu 2000 bo društvo proslavljalo 75-letnico obstoja in delovanja ŠD Vrhnika z mednarodnim dvobojem mladinskih selekcij Notranjske in avstrijske Koroške, s partijo "živega šaha" in s kakšno odmevno simultanko. Dogovorili smo se, da uredimo arhiv društva, mogoče iz gradiva naredimo razstavo, organizirali bomo domačo stran društva na internetu in verjetno na njej tudi virtualni šahovski muzej društva. Sprejetje bil dogovor, da uspehe in delovanje društva še pogosteje objavljamo v najrazličnejših medijih in s tem obvestimo najširšo javnost o Šahovskem društvu Vrhnika in njegovih uspehih. Dogovorili smo se, da obudimo t.i. "klubsko življenje": Po občnem zboru smo začeli s prvim v seriji hitropoteznih turnirjev za skupni pokal za leto 2000. Vsako drugo ali tretjo nedeljo v mesecu bo mesečni hitropotezni turnir v bifeju Pavza, člani bodo o podrobnem koledarju pravočasno obveščeni. Naslednji hitropotezni turnir za pokal 2000 bo v nedeljo, 9. januarja 2000 ob 10.00 uri. Sicer pa se bodo šahisti redno srečevali ob nedeljah v bifeju Pavza. Decembrski brzoturnir Justinu Na prvem hitropoteznem turnirju Šahovskega društva Vrhnika za pokal 2000 je nastopilo 9 šahistov in šahistk, ki so se pomerili po Bergerjevem sistemu vsak z vsakim, je z nekaj športne sreče zmagal mojster Matjaž Justin, ki je dobil 7 partij, eno pa izgubil. Vrstni red: 1. Justin 7, Šebenik in Anton Praznik po 6,5, Leon Gostiša 5, Kobal 4,5, Jelena Markovič in Franc Gostiša po 2,5, Bolha 1,5 in Zalar 0 točk. Naslednji hitropotezni turnir za pokal 2000 bo v nedeljo, 9. januarja 2000. Vabljeni člani in nečlani! Anton Praznik Tudi speedway v novo tisočletje Moto šport ima v Sloveniji kar precej privržencev. Mladi Aleš Dolinar iz Stranske vasi pri Dobrovi pa je eden redkih iz občine Dobrova ■ Polhov Gradec, ki se ukvarja s tem športom. Aleš Dolinar, zaposlen pri RASTLINJAKI SCHVVARZMANN, svoj prosti čas kar marljivo uporablja za tekmovanje v speedvvav športu, s katerim se ukvarja že peto leto. V letošnji tekmovalni sezoni je v matičnem klubu AMTK Ljubljana kot posameznik zasedel 5. mesto. V omenjenem klubu je postal ekipni in klubski državni prvak. V mladinski konkurencije postal ekipni in klubski državni prvak. V mladinski konkurenci mu je le okvara na motorju preprečila, da ni bil fatalist mladincev do 21 let v Vojensu na Danskem. Uspešno pa je tekmoval na Portugalskem, v Avstriji, Hrvaški in tudi doma. Kot voznik je zelo napredoval. Vsi pokazatelji pa kažejo, da kolikor bolje se nekdo uvrsti na tekmah, toliko bolj raste potreba po financah, ki pa so trn v peti vsakega športnika. Hkrati z delom, ki ga opravlja, jc tekmovanje čez vso sezono težko usklajevali. Zato se za razumevanje zahvaljuje svojemu delodajalcu. Za leto 2000 si želi rezultate še izboljšati in se s pomočjo sponzorjev povzpeti proti vrhu doma in v svetu. Tekmoval bo v mladinski in članski konkurenci. Ce mu bo zdravje služilo, bo kar nekaj možnosti za uspeh. Poškodba gležnja spomladi in prehladi ob koncu sezone letos pa'so mu preprečili zagotov preboj med prve tri tekmovalce v speedwayu v državi. Zimsko obdobje je čas za ohranitev telesne kondicije, pripravo strojev; Aleš si želi, da bi se udeležil kakega treninga v toplejših krajih po novem letu. Želje so eno: upa in se zahvaljuje sponzorjem, ki so: AMTK Ljubljana, AC Intercar, Izdelava savn Marilesko, d.o.o., Stranska vas. Občina Dobrova - Polhov Gradec, Rastlinjaki Schwarzmann. Stranska vas, Avtoservis Ford Bizilj iz Dolnic pri Ljubljani. Za pomoč se zahvaljuje Gostilni Kopač, Vodovodu Otorepcc Dobrova, Zdravku Češnovarju z Dobrove ter zvestim navijačem naše doline z Borutom in Valentom na čelu. F.D. V MOCILNIKU ŠTEVILNA ZNANA IMENA Miro Cerar praznoval 60-letnico Najuspešnejši slovenski športnik vseh časov, telovadec Miro Cerar, je novembra praznoval svoj 60. rojstni dan. Za to svojo slovesnost si je izbral Gostilno Močilnik pri Vrhniki, kjer sta bila gostitelja številnih gostov lastnika gostilne Jani Marinčič in njegova žena. Miro Cerar je prav gotovo pojem slovenske in svetovne gimnastike, saj je v tem športu kraljeval celih 13 let, kar doslej ni uspelo še nobenemu "telovadcu". Glede na njegovo tedanjo skromnost, eleganco izvajanja vaj na vseh orodjih, še posebno pa na konju, bradlji ter drogu ter ob osvojitvi številnih svetovnih in olimpijskih medalj si je pridobil mnogo športnih in drugih prijateljev, ki so spremljali njegovo športno in sedanjo življenjsko pot. Prav s temi svojimi najzvestejšimi prijatelji, znanci, sodelavci in predvsem s svojimi telovadci iz njegovega obdobja in sedanjega je sredi novembra praznoval svojo 60-letnico. V Gostilni Marinčič so se tako zbrali številni gimnastičarji, športniki in delavci, znani radijski in televizijski novinarji, nekateri direktorji večjih slovenskih podjetij, športni prijatelji drugih športnih panog, nekaj povabljenih politikov ter sam predsednik države Milan Kučan. Poln Močilnik je dal vedeti, da so se vabilu Mira Cerarja in njegove družine udeležili vsi, ki so spremljali njegovo bogato športno pot ter nenazadnje tudi njegovo 60-letno uspešno življenjsko pot. Vse prihajajoče goste sta v preddverju Močilnika'sprejemala Miro in njegova žena Zdenka, ki se v zadnjem času pojavlja kot generalna državna tožilka. Med gosti je bil tudi župan Vrhnike, ki je Miru podaril znano Cankarjevo "pravo skodelico kave" ter mu v imenu občanov Vrhnike zaželel še mnogo zdravih in aktivnih let. Med zadnjimi pa je prišel predsednik države Milan Kučan, tudi sam velik ljubitelj športa in poznavalec športnih gimnas-tičriih Mirovih uspehov in mu izročil priložnostno darilo. Miro Cerar si je silno želel, da bi bil zraven tudi njegov telovadno-pravniški idol Leon Štukelj, a se je življenje zasukalo drugače in prav na dan slovesnosti so se nekateri prisotni poslovili od legendarnega olim-pionika. Tako je na začetku svoje slovesnosti Miro prisotnim to tudi poudaril in vsi skupaj so nato z minuto molka posvetili spomin na Leona Štuklja z mislijo, da mora življenje teči naprej. Celotno prireditev je neprisiljeno, vendar pa slovesno in zabavno v njegovem stilu vodil znani športni komentator Igor Bergant. O življenju in športni karieri slavljenca je spregovoril njegov prvi trener iz leta 1953 Janez Šlibar, ki je takole opisal njegovo športno pot: " Iz pripovedovanja izvem, daje Mira kot majhnega in slabotnega fantiča poslal v telovadnico njegov učitelj, da bi se malo okrepil. Telovadil je pri pionirjih in bil leta 1952 prvi na pionirskem prvenstvu Ljubljanskega okraja. Sam sem se prvič srečal z njim spomladi 1953. Za državno prvenstvo v Skopju sem pripravljal vrsto mladincev drugega razreda. Med Župan Vrhnike Vinko Tomšič je Miru Cerarju podaril "skodelico kave' in mu v imenu občanov Vrhnike tudi čestital ob 60-letnici rojstva. Najzanimivejši gost Mira in Zdenke Cerar je bil prav gotovo predsednik države Milan Kučan, kije z dobro voljo še dodatno popestril jubilejni večer v Močilhiku. nami seje začel smukati nek pioni-rček Miro. Ni se dal odgnati. Vzpenjal se je na orodja, na katerih smo vadili, in če seje le dalo, prehiteval druge, samo da je večkrat prišel na orodje. Vzeli smo ga s seboj na državno prvenstvo. Bil je najmlajši od vseh tekmovalcev drugega razreda mladincev, toda že takrat na konju in na drogu najboljši. Normalno so si telovadci po takšnem tekmovanju vzeli nekaj prostega časa. Miro pa ne. Takoj je nadaljeval z garanjem, s še večjo intenzivnostjo. Pri tem je največ "visel" na konju in delal vaje za moč. Njegovo garanje je pokazalo rezultate. Nove elemente je zajemal z veliko žlico. Vedno novo znanje pa je nekako moralo priti do izraza. Ker ni bilo toliko tekem kot pozneje, smo ga začeli jemati na razne nastope. Vimenu bivših in sedanjih telovadcev je Miru izročil darilo Tine Šrot, zlatar po poklicu in telovadec iz zlatih let slovenskega gimnastične-ga športa. Kmalu se je pokazalo, ne, da nas starejše dohaja, ampak da nas prehiteva. Njegove vaje so postajale daljše in težje od vaj drugih. V letih 1955 in 1956 je bil Miro mladinski državni prvak. Že leta 1956 je nastopil v slovenski članski reprezentanci proti reprezentanci neke čehoslovaške vzporedne telovadne organizacije. Čehoslovaki so bili kot vrsta precej boljši, toda prvi je bil Miro. Naslednje leto - 1957 - je, sicer še mladinec, na državnem prvenstvu prvič nastopil v članski konkurenci v najvišjem - zveznem razredu. Že na tem, prvem državnem prvenstvu je stopil na najvišjo stopničko. Z nje se do konca tekmovalne poti, leta 1970, ni pustil umakniti. Ko se je umaknil z nje, se je sam, po svoji volji. Z vstopom v zvezni razred so se začeli vrstiti tudi uspehi na mednarodnih tekmovanjih. Leta 1957 je nastopil na svetovnem študentskem prvenstvu v Moskvi. Že takrat je opozoril nase s tretjim mestom na konju in tudi sicer z visoko uvrstitvijo. Prvo veliko tekmovanje na ravni svetovnih ali evropskih prvenstev oziroma olimpijskih iger je bilo svetovno prvenstvo 1958 v Moskvi -3. mesto na konju (ocena - najboljši). V skupnem - 13. Naj omenim dve evropski prvenstvi - 1957 (Pariz) in 1959 (Kobenhavn), kjer Mira ni bilo zaradi zdravstvenih težav. Nato so prišle olimpijske igre leta 1960 v Rimu. Na konju na žalost napaka, v skupni uvrstitvi pa kljub temu visoko - osmo mesto. Cerarjevi gimnastični "sotrpini" so pripeljali torto s 60 svečkami, od leve: Drago Šošlanič, Tine Šrot, Milenko Keršnič, prvi trener Janez Šlibar, Lojze Kolman, Miloš Vratič in Janez Brodnik (vsi tudi iz ekipe udeležencev SP v Ljubljani leta 1970. "Izbruhnil" pa je Miro leta 1961 na EP v Luksemburgu - evropski prvak ter 6 medalj od sedmih možnih, od tega 4 zlate. Samo na drogu je bil zaradi napake samo četrti in tako ostal brez medalje. Uspehi na velikih tekmovanjih so se nato nizali eden za drugim - na SP, OI, EP, Ml. Ponovno je bil evropski prvak leta 1963, na prestolu v vajah na konju pa je ostal do konca tekmovalne kariere na SP leta 1970 v Ljubljani. Skupno ima z olimpijskih iger tri medalje, od tega dve zlati, s svetovnih prvenstev pa pet, od tega štiri zlate. Koliko jih ima z evropskih prvenstev in mediteranskih iger, ne vem, vem samo, da jih je veliko. Miro je bil mojster na vseh orodjih. Nesporno pa je bil na konju pa tudi bradlji in še na drogu začetnik novega, sodobnejšega stila telovadbe. Nastal je kakovostni preskok, ki so ga drugi telovadci in strokovnjaki svetovnega slovesa priznavali, mu poizkušali slediti in mu končno tudi sledili. Lahko rečem, da je Miro glede uvajanja novih elementov v vaje in zlasti glede načina njihovega izvajanja na omenjenih treh orodjih začetnik novega obdobja v telovadbi." To je bila bogata in ena izmed najslavnejših športnih poti slovenskega športnika Mira Cerarja, ki ga pozna ves gimnastični in tudi preostali športni svet. V svojem zasebnem življenju, je bil prav tako skromen in uspešen. Končal je študij na pravni fakulteti v Ljubljani. Postal je odvetnik s svojo družinsko odvetniško pisarno. Svojo sedanjo ženo Zdenko je spoznal v gimnastičnih vrstah, saj je bila tudi tekmovalka, ki je vseskozi razumela in podpirala Mira v njegovih tekmovalnih letih. Dom sta si naredila v Grosupljem in za slovenske razmere "pridelala" nadpo- vprečno število otrok - tri, tudi same pravnike. Miro je športu ostal zvest do današnjih dni, saj je član 10 Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Olimpijske akademije Slovenije pri OK, predstavnik RS za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope in član 10 Evropske unije za fair play. Tudi v gimnastičnem športu je opravljal številne funkcije, prav sedaj pa vodi organizacijski odbor Svetovnega pokala, ki bo 4. julija leta 2000 v Ljubljani. Vsi povabljeni gostje so se slav-ljencu, ob športnih in življenjskih uspehih, zahvalili z darili. Med številnimi darili pa je treba omeniti darilo, ki so ga mu namenili njegovi gimnastični prijatelji iz reprezentančne vrste leta 1970 na SP v Ljubljani. Darilo mu je poklonil zlatarski mojster in bivši telovadec Tine Šrot: izdelano je v kombinaciji pleksi stekla in 18-karat-nega zlata, v sodelovanju z akademskim kiparjem Jožetom Vrščajem. Za vedro in zabavno razpoloženje je poskrbel še Sašo Hribar, kije na svoj način brez dlake na jeziku imi-tiral nekaj estradnih umetnikov in politikov. Seveda brez slavnostne torte tudi ni šlo in Miro je moral up-ihniti vseh 60 svečk. S svojimi gimnastičnimi prijatelji je skupaj odrezal prvi kos torte, katere se bili deležni vsi prisotni. Ob zvokih ansambla HAZARD pa se je slovesnost nadaljevala v zgodnje jutranje ure. Ob tem je treba poudariti, da sta Vrhnika in Močilnik gostila resnično precej znanih imen iz gospodarskega, političnega, novinarskega in športnega življenja. Miro Cerar je dokazal, da je kot "ZLATI KONJENIK ŠE VEDNO TRDNO V SEDLU" in to mu želimo tudi vsi, ki pišemo in beremo NAŠ ČASOPIS. KARATE KLUB VRHNIKA Ta mesec smo se udeležili naslednjih tekmovanj in dogodkov: mladinske pokalne tekme 99 v Trbovljah, mladinskega DP 99 v Slovenj Gradcu, bili smo na dvodnevnem seminarju japonskega mojstra g.Ochija 9.dan JKA (Japan Karate Association) - SHOTOKAN, se udeležili mednarodne karate tekme v Italiji, izpeljali smo občinsko karate klubsko prvenstvo - kvalifikacije, se pojavili na TV in osnovali Notranjsko zvezo borilnih veščin. Ustanovili smo jo z namenom, da prebrodimo za karate 6 kritičnih let, med katerimi se bo le-ta po določilih mednarodne olimpijske zveze kobacal na olimpijske igre. Zato pa v tem času tako imenovanega združevanja karateja pričakujemo velika trenja, ki bodo nastala med večjimi zvezami karateja v Evropi in svetu. Mastodont karate naj bi postal eno. Vendar bodo zaradi tega manjše zveze propadale, se spreminjale itd. Prihajajo nova pravila, ki so zelo podobna pravilom v kick-boxu in ITF tae-kvvondoju in prav zaradi tega nesprejemljiva za japonske naslednike tvorcev karateja. Pritiski na posamezne zveze in politikantstvo so že na pohodu in se občutijo že na nivoju klubov. Vsaka omenjena zveza poskuša dokazati, da dela tisti »pravi karate«. Tako je nastal velik razkorak med tradicionalnim stilskim karatejem na eni strani, ki ga še vedno uspešno zastopajo predvsem japonski mojstri karateja in pa med tako imenovanim modernim -športnim karatejem. Za prvo omenjenega še danes natanko ne znamo povedati (ali pa se sprenevedamo), kdo je njegov oče in ali so elementi tega karateja identični tradicionalnemu; športni karate pa zastopajo vodilni nekdanji in aktualni evropski karate borci iz Francije, Španije, Italije in Anglije. Zaradi močnega lobiranja Francozov in Šparicev je nastala tako imenovana svetovna zveza za karate WKF, ki po svojem značaju združuje prav ta-športni del karateja. Ravno WKF poskuša dominirati in pripraviti nova pravila, ki bi bila bolj pisana na kožo univerzalnemu karateju in ne takemu kot ga poznamo danes in so ga poznali naši predhodniki. Zaradi tega pa nastajajo napetosti. Omenjeni večtočkovni sistem poznamo že nekaj let saj tesno sodelujemo s KBVV - Klubom borilnih veščin Vrhnika, ki se ukvarja s kick-boxom, kjer je tak način točkovanja že dolgo časa uveljavljen. Velja pa vseeno posvariti kaj tak način prinaša. Nakazani udarec z nogo proti glavi prinaša več točk, seveda pa s tem raste tudi možnost poškodb. V karateju so borci zelo slabo zaščiteni z zaščitno opremo (v primerjavi s kickboxom) in preden bodo mnoge tekme in poškodbe dokazale, da je potrebno tudi v karateju uvesti vso potrebno zaščitno opremo - čelada, debelejše rokavice, ščitnik za narti itd, bodo minila leta. Karate je kot športni sistem zelo velik in preden se bo preobrazil in moderniziral, bo doživel še mnoge porodne krče. Vendar pa lahko že sedaj slutimo končni učinek njegove modernizacije - seveda pod pogojem, da bodo nova pravila točkovanja uspela. Postal bo zelo podoben kickboxu in ITF-taekwondoju, s katerima bo mogoče nekega dne tudi enakopravno nastopil na skupnem prvenstvu. Vendar pa se zastavlja novo vprašanja - ali bo to potem še karate? Pa še en pomislek imamo v zvezi s tem. Predvsem v. Franciji je navada tesnega prepletanja borilnih šol in nekontaktnih borilnih športov, saj za njimi stojijo isti ljudje. Izmenjava informacij je zaradi tega zelo velika - seveda za razliko od naše preljube Slovenije, kjer smo tako ali tako zelo radi eden drugemu v laseh in se zapiramoeden pred drugim. Zaradi tega karate, taekvvondo in kickbox pri nas ne sodelujejo kljub očitni podobnosti tehnike, še manj pa prihaja do izmenjave koristnih informacij o izkušnjah pri treniranju, taktiki itd. Tu nas omenjeni narodi daleč prekašajo, saj črpajo znanje z različnih borilnih področij. Poglejmo si za primer uspešnega francoskega tekmovalca Cristopherja Pinno, ki je v rani mladosti treniral taekvvondo potem pa nadaljeval s karatejem. Z združitvijo omenjenih tehnik je postal univerzalen in zelo atraktiven borec absolutne kategorije, ki mu težko rečemo le karateist. Različnih stilov karateja je zelo mnogo, vendar v Sloveniji po velikosti oziroma razširjenosti prvo mesto zavzema karate stil shotokan. Tudi v svetu je shotokan razširjen - nekateri ga imenujejo tudi izvorni karate saj je tvorec karate- ja in njegov prvi ambasador Japonec Gichin Funakoshi tudi sam predstavljal prav ta karate. Danes poskuša začeto delo nadaljevati njegov učenec Hidetaka Nishivama, ki vodi v svetu zelo uveljavljeno zvezo 1TKF (International Traditional Karate Federation), katere član je bil Karate klub Vrhnika lepo vrsto let in kjer je dosegel kar nekaj vidnih rezultatov. Prav tako je za področje Notranjske značilna ravno zastopanost shotokan karateja, ki smo ga v zadnjih letih še bolj okrepili. Piko na i pa smo naredili z nekakšno regijsko povezavo karateja. Povezala bo približno 10 klubov s področja Notranjske. Vanjo se lahko vključujejo vsi borilni športi saj bo omenjena zveza omogočala tekmovanja v različnih sistemih borilnih športov; v karateju verzij WKF (Caserman), ITKF (Mustafič), JKA (Peček) in SKI (kar močno pogrešamo v sedanji karate zvezi Slovenije); ITF taekwondo-ju (Lastrič), kickbox-u (Obreza, Fekonja, Čauševič) v okviru KBZS -Kickboxing zveze Slovenije ter jiu-jitsu (Dolinar). V tej zvezi bomo oziroma že združujemo zelo različne vidike in pristope k borilnim športom in s tem razbremenjujemo delo posameznih klubov in hkrati vnašamo mnogo novih in zanimivih elementov v naš vsakdanji trening. Tekmovalcem pa zaradi prisotnosti raznovrstnih klubov omogočamo vpogled v različne tekmovalne sisteme kar je zelo redka praksa na področju borilnih športov v Sloveniji.Vsak omenjeni sistem se ima namreč zmeraj za najpametnejšega in najučinkovitejšega a se hkrati kar se da izogiba soočenju s sebi drugačnim ali pa mogoče tudi boljšim... Dolžni smo še kratek odgovor KJemnu z Brezovice. Mislimo, da smo skoraj vse povedali v zgornjem sestavku na lep način, res pa je, da se pritiski Karate zveze Slovenije(KZS) na naš klub stopnjujejo (deležni smo bili pritiskov med procesom združevanja, g. Mustafiču je bilo ponujeno mesto selektorja.). Obdolževati kogarkoli bi bilo nesmiselno, smo pa vseeno dolžni opozoriti na ta problem in reči, da še vedno stojimo za vsem, kar smo do sedaj napisali. Sicer pa sta pred volitvami v zvezo (KZS - 70 klubov) v mesecu marcu na pohodu dve močni struji katerih argumente za prevlado bomo z zanimanjem spremljali. Kar se tiče reklame, bi Klemnu ponudili poseben del naše spletne strani, kjer bi bil lahko opazen po celem svetu (kakor je to naredil Tomaž Barada - najuspešnejši tae-kvvondo in kick-box borec (v svoji kategoriji) na svetu ). Če bi se na njej le hotel predstaviti, saj smo mnenja, daje Naš časopis mesečnik, ki ga spremlja premalo ljudi in ni ravno pravšnji medij za predstavljanje tako velikih uspehov. Tudi na naše treninge ga z veseljem povabimo že v tem članku, vendar pa dvomimo, da se bo našemu povabilu odzval. Kljub vsem zapletom, zameram, ali nastalim nevšečnostim pa mu v imenu celotne ekipe KK Vrhnika zaželimo lep, miren in prijeten Božič ter srečno in veselo Novo leto 2000, prav tako pa tudi vsem našim članom, njihovim staršem in vsem, ki so nam ves ta čas stali ob strani. Posebej naj se ob tej priložnosti za izdatno pomoč pri reševanju problemov zahvalimo županu g. Vinku Tomšiču, g. Vinku Bizjaku in pa fleksibilnosti Športne zveze, ki postaja iz leta v leto vse bolj elastična. Vsem skupaj želimo uspešen korak v novo tisočletje in srečen božič v iztekajočem se mileniumu. KK Vrhnika KLUB BORILNIH VEŠČIN VRHNIKA SAMOOBRAMBA Zanimiva in zelo dobrodošla dopolnitev karateistom in kickboxerjem in pa vsem, ki bi se radi naučili realnega in pa boljšega razumevanja samoobratnbe. Največkrat naletite na samoobrambe, t.i. mehkega tipa, ki so povečini nerealne in služijo trenirajočim le v opravičilo oziroma tolažbo, da se uspe z malo nekoristnega treninga vcepiti sposobnost samozaščite oziroma samoobrambnih kretenj. Na O.Š. Ivana Cankarja - razredna stopnja vodi enourne treninge vsak torek in četrtek (20:30 - 21:30) g. Miha Dolinar, ki vas zelo hitro prepriča o učinkovitosti jiu-jitsu in judo tehnike ter nekaterih elementov aikida. Zadnje čase smo sveto prepričani o superiornosti udarjalnih (kontaktnih) borilnih športov a praksa seveda kaže drugače. Na spletnih straneh in nekaterih tujih tv - postajah lahko zasledimo različne sisteme tekmovanj (no rules, octagon, cage...), kjer sodelujejo različni profili borcev (karate, boks, judo jiu-jitsu, kickbox, rokoborba....), kjer pa praviloma zmagujejo profili z obširnim znanjem tehnike jiu-jitsa. To zajema poznavanje udarjalne tehnike in pa pretežno najbolj uporabno tehniko metov, grabljenja in parterno tehniko. V sodelovanju z Vrhniškim klubom študentov (VKŠ) smo študentom ponudili novo obliko samoobrambne-rekreacije, ki je priznana na fakultetah kot telovadba. O vseh pogojih bodo obveščeni v glasilu VKŠ Obmesečnik, kjer so naštete vse omenjene ugodnosti. Vadba poteka na posebni umetni podlagi - tatami, ki omogoča lažje izvajanje metov in pa amortizacijo padcev pri ponavljanju tehnike. Vadba je namenjena vsem starostnim skupinam, tako ženskam kot moškim, dekletom in fantom inje zanimivo in koristno razvedrilo za vse tiste, ki ste se naveličali enostranskega ponavljanja vaj pri različnih vrstah rekreacij, ki so vam bile do zdaj na voljo. Se nekaj o kickbox sekciji. V teku je povezovanje se z dvema postojnskima sekcijama in enim ljubljanskim klubom. Tako bodo tekmovalci imeli na voljo več sparing partnerjev na turnirjih manjšega značaja, ki pa bodo številnejši. Drugače pa so priprave na novo sezono v polnem teku saj bi radi letošnje uspehe ne samo ponovili ampak še izboljšali. Lepe praznike in vse najboljše v letu 2000 želi svojim članom in vsem navdušencem borilnih športov KBVV. KLUB BORILNIH VEŠČIN VRHNIKA Trgovina PICO prodaja zaves, lamelnih zaves, žaluzij, kamis, talnih oblog Sinja Gorica 98. Vrhnikas,ori*ye PIC0 tel: 061/757-080,757-085 f«:06l/753-32J , .. , , , , „. , ^ , . instalacije računalniških http://www.pico.si e-posta:pico@pico.si mrež um mm ijif sufiro ifovo LETO 2000 um mi \mm fito Srednja strojna šola v Ljubljani se predstavlja in vabi k vpisu v šolsko leto 1999/2000 Na križišču Aškerčeve, Barjanske in Slovenske cesle v Ljubljani od leta 1911 stoji mogočna bela stavba, zgrajena po načrtih direktorja češke državne obrtne šole v Brnu, Adalberta Dvoraka. V tej stavbi domujejo Srednja lesarska šola, Srednja kemijska šola, Splošna in strokovna gimnazija in seveda Srednja strojna šola. Vse šole so od letos naprej organizirane skupaj s Šolskimi delavnicami tehniških šol v Šolski center Ljubljana. Tradicija izobraževanja tehniških kadrov v tej stavbi sega že v leto 1918, ko sta bila na Državni obrtni šoli v Ljubljani ustanovljena višja oddelka Stavbne strokovne šole in Višje obrtne šole mehansko-tehniške smeri. Iz obeh oddelkov sta se leta 1920 razvili Gradbena srednja in Strojna srednja šola. Državna obrtna šola seje istega leta preimenovala v Tehniško šolo za strojništvo, nato pa v Srednjo šolo za strojništvo in z ustanovitvijo Šolskega centra letos v Srednjo strojno šolo. Šolo trenutno obiskuje nekaj več kot štiristo dijakov in tudi nekaj dijakinj, kijih poučuje 23 redno zaposlenih in nekaj zunanjih profesorjev. Za potrebe pouka je šola sodobno opremljena in izvaja pouk na visoki strokovni ravni, vendar zadnja leta beležimo veliko zmanjšanje vpisa v programe strojništva. Zato bi želeli opozoriti mlade ljudi, fante in dekleta, na vrsto prednosti, ki jih prinaša šolanje na naši šoli. Prepričani smo, da se učenci, ki končujejo osnovne šole, premalo zavedajo pravilne življenjske in poklicne odločitve, saj sodimo, da izobraževanje na naši šoli nudi ugodne poklicne in s tem realne življenjske pogoje in ugodnosti. Ugotavljamo namreč, da se večina mladih na začetku odloča za šolanje na šolah, za katere ocenjujejo, da omogočajo nadaljevanje študija in zaposlovanje. Zato je predstava o strojništvu in strojnih šolah v javnosti nekoliko izkrivljena. Premalo mladih je seznanjenih s številnimi konkurenčnimi prednostmi strojniškega poklica in izobraževanja na Srednji strojni šoli v Ljubljani. Naj jih omenim le nekaj: šola stoji v centru Ljubljane in ima zato izredno dobre prometne povezave, teoretični pouk je organiziran samo v dopoldanskem času in poteka v sodobno opremljenih kabinetnih učilnicah. Šola ima lastno knjižnico, kije prek COBIS programa priključena na internet, v njenem okviru deluje tudi učbeniški sklad, zato si dijaki za vse šolsko leto izposodijo Dijaki na naši šoli zaključijo izobraževanje s poklicno maturo, ki obsega: pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika, pisni in ustni izpit iz mehanike, pisni in ustni izpit iz matematike ali tujega jezika (po izbiri dijaka), izdelek ali storitev z zagovorom ali raziskovalno oz. seminarsko nalogo s strokovnega področja z zagovorom (po izbiri dijaka). Ravno letos smo na OŠ V začetku novembra seje šola s svojo dejavnostjo predstavila na dnevih Tehnične kulture na Gospodarskem razstavišču. komplet vseh predpisanih učbenikov. Sestavni del učnega procesa so tudi strokovne ekskurzije v domača in tuja podjetja. Dijaki, ki se intenzivneje ukvarjajo s športom in z različnimi umetnostnimi zvrstmi, si lahko pridobijo status športnika ali umetnika. Tako lažje združujejo svoj hobi s šolskimi obveznostmi, lahko pa se vključijo tudi v šolsko športno društvo Strojnik. Mogoče bo za Vrhničane in okoličane zanimiv podatek, da šola dobro sodeluje tudi s Slovensko vojsko (strokovne ekskurzije, večdnevni tabori), kar lahko daje določene prednosti pri zaposlovanju v okoliških vojaških ustanovah. Modro varčevanje Depozit za 5 Postopno varčevanje z mesečnimi vplačili zahteva minimalne napore, prinaša pa maksimalne učinke. Ne glede na to, ali vlagate velike ali majhne vsote, se vaše premoženje povečuje iz meseca v mesec. Modro varčevanje lahko prekinete po enem letu ali pa varčujete vseh pet let, saj so obrestne mere za vsako zaključeno varčevalno leto od drugega leta naprej višje. Primer izračuna: • mesečno vplačilo: 10.000 tolarjev • čas varčevanja: 5 let • TOM: 0,6% • privarčevani znesek po petih letih: 796.425 tolarjev Če imate sredstva, ki jih dlje časa ne nameravate uporabiti, a jih ne želite nepreklicno vezati, je depozit za 5 kot naročen. Vezavo depozita lahko prekinete že po prvem letu, če boste denar potrebovali. Sicer pa vas bo mikalo, da bi vezavo nadaljevali, saj se po izteku drugega leta vezave obrestna mera vsako leto poveča za toliko, da se splača varčevati vseh pet let. Primer izračuna: • znesek vezave: 550.000 tolarjev • čas vezave: 5 let • TOM: 0,6% • glavnica po 5 letih: 867.308 tolarjev ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Vič-Notranjska Ivana Cankarja na Vrhniki in na OŠ Log-Dragomer ter na pravkar končanih Dnevih tehnične kulture na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prikazali osnovnošolski mladini in širši javnosti, kaj vse znajo izdelati naši dijaki v okviru seminarskih nalog. Moram priznati, da sem kot ravnatelj šole, zaradi tehnične popolnosti in inovativnosti nekaterih izdelkov, ponosen na svoje dijake in na njihove mentorje. Z uspešno končanim programom strojnega tehnika se naši diplomanti lahko brez večjih težav zaposlijo v kovinsko-predelovalni industriji kot tehnologi proizvodnje, programerji CNC obdelovalnih strojev, kontrolorji in merilci. Strojni tehniki se uspešno zaposlujejo na področju prodajno-servisne dejavnosti kot prodajalci, svetovalci in zastopniki podjetij s tehničnim materialom kot prodajalci strojev in avtomobilov ter kot vodje servisnih dejavnosti. Poklic strojnega tehnika omogoča uspešno zaposlitev tudi na področju energetike pri upravljanju toplotnih kompresorskih in plinskih postaj, pri upravljanju ogrevalnih in klimatiza-cijskih sistemov. Strojni tehniki so lahko uspešni tudi na področju projektiranja pri pripravi tehnične dokumentacije in pri nadzorovanju nad izvajanjem strojegradnje, gradnje energetskih in instalacijskih sistemov. Ugotavljamo tudi, daje veliko naših bivših dijakov zelo uspešnih samostojnih podjetnikov ali obrtnikov. Mnogi učenci in njihovi starši se premalo zavedajo, da naši dijaki po opravljeni poklicni maturi lahko nadaljujejo s študijem na višjih in visokih strokovnih šolah, s prekvalifikacijo tudi na srednji policijski šoli in še marsikje. Z vpisom na enoletni maturitetni tečaj opravijo maturo, kar jim omogoča vpis na vse univerzitetne študijske programe. Veliko je torej tehtnih razlogov, zaradi katerih jc vpis na Srednjo strojno šolo lahko življenjska priložnost in izziv. Imeti poklic, solidno tehničrfb in splošno izobrazbo, s katero lahko uspešno nadaljujete študij, in delovne izkušnje, so prednosti, ki jih ponujamo v razmislek vsem tistim osnovnošolcem, ki se bodo v naslednjih mesecih odločali o vpisu na srednjo šolo. Zaradi navedenih in še mnogih drugih razlogov vabimo vse tiste, ki resno razmišljate o resnem poklicu in dobri izobrazbi, da spoznate našo šolo na informativnem dnevu, ju bo 11,in 12. februarja prihodnje leto. Ravnatelj: Ljubo Mohorič 3 Lic. :otti SUBARU pooblaščeni prodajalec in serviser: AVTO SERVIS KRŽIČ Pod Hruševco 17,1360 Vrhnika, telefon: 061 757 220 51 O vctrgatafit' V novi trgovini na vrhniškem klancu (na cesti proti Logatcu), Tržaška c. 44, vam nudimo: - izdelke iz naše proizvodnje (zglobe, končnike, premne roke za vse vrste avtomobilov) - olja, filtre, sklopke, amortizerje, zavorne ploščice, diske,... - in drugo dodatno opremo za osebna vozila. ODPRTO: vsak dan od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure. trgovina Telefon /faks: 061/752-711. Lahko pa nas pokličete tudi v proizvodni obrat po telefonu: 061/752-170, 755 470. Srečno zdravo in zadovoljno v 2000 leto GM Izdelava in montaža priključkov za hidravlične cevi MARJAN GRDADOLNIK s.p. 1357 Notranje Gorice Cesta na log 85 F L E X Tel./faks: (061) 651-624 r §m K 41 Tel. privat: (061) 651-621 GSM: 041/681-106 Vesele praznike in srečno v 2000 letu prevozništvo in gradbena mehanizacija Jesenko TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI eee Roman Jesenko s.p. Drenov grič 88, 1360 Vrhnika tel: 061/754 785, GSM 041/766-587, 674 045 Voščimo vam lepe božične praznike in uspešno 2000. leto Elles Borovn ica "ELLES" d.o.o., družba za proizvodnjo in trženje elektroinstalacijskega materiala in lesnih izdelkov, Obrtniška 2, 1353 Borovnica objavlja prosto delovno mesto: -MIZAR-Ja Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B kategorije. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne vloge z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov: "ELLES" d.o.o., Obrtniška 2, 1353 Borovnica, s pripisom "za razpis" OPTIK BRANKA JELOVČAN s. p. STARA CESTA 5 1380 VRHNIKA Tel.: 061/756-105 • IZDELAVA VSEH VRST OČAL NA RECEPT IN PO IZBIRI. • KONTROLA VIDA Nov delovni čas od 9. do 12.ure in od 13 do 17.ure Sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 18.ure Sobota zaprto! Novo na Vrhniki! Ponudba RAY BAN sončnih očal in tekočin za kontaktne leče Vesel božič in srečno v letu 2000 IDEJA 59 Idrijska 17 1360 VRHNIKA Knjigovodsko - računovodske storitve nudim podjetnikom in obrtnikom. Delo opravljam ažurno, točno in kvalitetno. Informacije po telefonu ali osebno. Tel. 061-750-5917, 040-232-848 NAMERAVATE GRADITI ? Za novogradnje in legalizacije svetujemo in izpeljemo celoten postopek pridobitve dovoljenj: gradbeno, enotno, priglasitve del, rekonstrukcije... Na podlagi Vašega pooblastila pridobimo vsa soglasja, potrdila, uredimo vse na občini, upravni enoti. Tel.: 041 550 163 O.L.I. storitve ~l Plzzerl|e, gostilno In ostali kupci: nudimo vam dnevno sveže: - šampinjone - šampinjone v slanici, - šampinjone v kisu. Večje količine pa tudi dostavljamo. Bevka 168 tal. 657 590 041/797-059 /HE NOVA ŠPORTNA TRGOVINA . SPORT CENTER VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS V CENTRU " ROTAR" DRUGO NADSTROPJE odprto od 8.00 - 19.00, sobota ob 8.00 - 13.00 Podsmreka 7b, Dobrova, tel. 061/1232 758 041/665-823 Za brezskrbne užitke na snegu smo vam pripravili: • smuči - FISCHER, HEAD, SALOMON, DYNASTAR, VOLKL - že od 18.900,00 SIT • vezi - TYROLIA, SALOMON - že od 10.900,00 SIT • smučarske čevlje - LANGE, HEAD, SALOMON - že od 19.900,00 SIT • nepremočjive jakne, hlače - IGUANA, NEVICA, VOLKL - že od 18.900,00 SIT • tekstil - MASER, NES, FRUIT OF TEH LOOM • Nepremočjive treking čevlje - SALOMON (7.900,00 SIT) in HI-TECH (12.500,00 SIT) • in še mnogo drugega IZREDNO UGODNE CENE LANSKEGA SMUČARSKEGA PROGRAMA Dodatni 5% popust nudimo vsem, ki pridejo v našo trgovino s tem kuponom!!! Srečno 2000 Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 V novo tisočletje z veliko izbiro svežega cvetja in s prelepimi božičnimi zvezdami Vsem našim zvestim kupcem pa srečne božične praznike ter uspešno v novo leto 2000 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO v samopostrežni trgovini VERONIKA na Stari Vrhniki, je na novo odprt oddelek s prodajo pirotehničnih izdelkov. Nudimo vam veliko izbiro - obiščite nas. Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota ob 8.00 do 15.00 telefon: 7504 651 'i ' Sj; V. Krajanom Stare Vrhnike in vsem kupcem vesel Božič in srečno 2000 želi trgovina Veronika i Pionirska 7, Vrhnika Cenjene stranke obveščamo, da imamo spremenjeno telefonsko številko. Prodajo in svetovanje vam nudimo na številki 061/7504-640. Namesto novoletnih čestitk smo sredstva namenili porodnišnici za nakup novega inkubatorja. Poslovni partnerji, prijatelji in občani: naj vas naše dobre želje spremljajo v času praznikov in vse leto 2000, saj brez vas ne bi mogli. J mobilles Hoja Mobiles d. d., Pristava 16a, 1355 Polhov Gradec Naše podjetje se nahaja sredi obdobju pozitivnih sprememb. Da bi načrtovane spremembe obrodile sadove, potrebujemo nove sodelavce za naslednja delovna mesta. 1. KV mizar Pogoji: -ustrezna izobrazba, -vsaj 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. 2. Delavec za delo v proizvodnji Pogoji: -najmanj osnovnošolska izobrazba, -vsaj 6 mesecev delovnih izkušenj, pp možnosti v pohištveni industriji. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave naj kandidat/ke pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Saj dobra zdrava hrana vsak ielodček poteši in bistra kapljica od nog do glave prijetno poživi, a če glasbo gost si zaželi, veselo družbo dolgo skup drži. Gostišče Sinja Gorica 12 a, telefon: 061/753 477 Slavnostna kosila Zaključene družbe Topli ambient Slikarske razstave Odprto: vsak dan od 9.00 do 23.00 nedelja od 9.00 do 22.00 Vsem krajanom in našim gostom želim vesel Božič in srečno leto 2000. Sinja Gorica II, VRHNIKA, tel. 061/755-199, 751-346 Živeti brez težav je približno tako, kakor živeti brez sanj, naj se vam v leta 2000 izpolnijo vse skrite želje in najlepše sanje. MJULTIPLA V novo tisočletje brez nezgod z našimi vozili KOLEKTIV AVTO T RADE "i m* Hi HL ni i .V; Simple luks O Al RWALK ♦lumberjack UGODNI PLAČILNI POGOJI N ww% vlIKlIltlPv BKIs«. PfJiCIMIs Sm mM w MMN smučarski čevlji flORDKA aipina smučarska otela 3RIKO smučarske vezi smučarske rokavice i in sani no priznanih proizvajalce« r TIMJKISUm*««"10"'1"' [tm*l\, na.««»' «.4„.« m. SALOMON .•»•« KOZMETIČNI STUDIO D E R M A Cankarjev trg 3 tel. 041 226 147 tel. 061 756 181 V našem kozmetičnem studiu smo za prijetno počutje vaše kože pripravili: BREZPLAČNO površinsko čiščenje kože in strokovno svetovanje - Učenje za slovesne priložnosti - celotno negp obraza, vratu in dekolteja z priznano kozmetiko Thalgo in Dr.Murad - specialno nego obraza - Thalgo programe za nego telesa - depilacijo - ročne relaksacijske masaže Naročila in informacije po tel. 061 756 181. I sem »elitno »rečen božič in »draro leto 2000 Ing. Marko Popit, s.p. Cesta Dolomitskega odreda 4 1351 Log pri Brezovici telefon: 061/653 036, faks: 061/654 432 URL: http://www.popit-sp.si Poliestrske cisterne IIAASS • kletna cisterna za kurilno olje (od 1900 do 11.500 I) • podkletna cisterna za kurilno olje (od 2500 do15.000 • podzemna cisterna za vodo (od 6500 do 16.000 I) 30 let garancije - dvoplaščna - nadzor tesnosti Kovinske cisterne iz 3-milimetrske pločevine (od 1000 do 5000 I) Cisterne izdelamo tudi po naročilu - atestirane. Nerjavne posode za vino (od 12 do 3001) Na mednarodnem sejmu VZDRŽEVANJE "MARIBOR Krajanom in občanom vesel božič In polno poslovnih uspehov v letu 2000 FRIZERSKI STUDIO NINA Cankarjev trg 3 tel. 061 756 181 V frizerskem studiu NINA smo vam za lepši prihod v leto 2000 omogočili naslednje ugodnosti: - trajna - barvanje že od 2.400,00 do 5.000,00 - prelivi - pramena - striženje + fen 2.400,00 do 2.800,00 - moško striženje in otroško striženje od 1.200,00 do 1.500,00 - nudimo vam tudi novost penasta trajna Za zdravje in lepoto vaših las vas negujemo z vrhunskimi izdelki: Goldwell, Loreal, Joico. Za vse informacije in naročila nas pokličite po tel. 756-181, Cankarjev trg 3, Vrhnika. Vesele božične praamike ter srečno novo leto 2000 Božiček vos obišče na domu, podjetju, vrtcu, zabavi... Racmefite vose otroke in vos. In/ormoc^e: ttL: (061) 14122 46 GSM: 041 605166 servis Orenev Grič 152 1360 Milki to.: 061/752 732 I«: 061/155 252 nuhilnitBlrtoi: 041/626 565 trgovina IJtftMtall 13601«» tU,: 061/755 747 AUDIO - VIDEO proizvodnja trgovina - servis PrijetneBožične praznih, lepih misli in dejanj vamMimo! Dopisujte v Naš časopis VOŠČILO OostiCna Grajski firam Nudimo vam različne morske specia-litete ter ostale jedi po naročilu. Zelo primerno za skupine do 27 oseb Odprto: od 12.00 ure do 22.00 ure torek zaprto Informacije ln rezervacije na telefon: 653 082 VSE DOBRO V LETU 2000 V LOKA CENTRU OPTIKA ERJAVEC Tadej Erjavec, s.p. LOKA CENTER ROBOVA - VRHNIKA TEL: 061/751-510 VAM NUDI NAJCENEJŠE USLUGE PRI IZDELAVI OČAL IN RAČUNALNIŠKI KONTROLI VIDA • do meseca aprila je kontrola vida brezplačna • velika izbira okvirjev • vse obstoječe vrste stekel • brezplačna manjša popravila očal Delovni čas: od 12 do 18.ure, sobota od 9 do 13.ure GSM: 041/690-054 Imamo tudi poslovalnici: • v Cerknici, Tabor 42; tel.: 061/793-775 • v Grosuplju, Stranska pot 1; tel.: 061 /761-760 Vsem našim strankam želim vesel božič In zdravo novo leto 2000 Uslužbenci Kmetijskega zavoda Ljubljana - vaši kmetijski svetovalci in svetovalke - vsem kmetom in kmeticam ter njihovim družinskim članom želimo vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto. Na pragu novega tisočletja nas čaka veliko sprememb, novih izzivov in tudi težav, ki pa jim bo slovenski kmet prav gotovo kos, kot jim je bil že mnoga leta doslej. Smo na vaši strani. Spodbujali vas bomo in skupaj bomo zmogli! Nada Gabrenja, Mojca Dolenc, Janez Drašler, Anton Zavodnik Našim cenjenim strankam voščimo veliko zdravja in veselja, da bi se v novem tisočletju čim bolj varno in srečno vozili. Lončar C BKNCINSKJ SKRVIS - IK*.«\IM - »KRI m 1 \ \! \M 1 «iR.%eHN£VK STOHWW\ K - t*KKV«MKI ik«jt.i i;/u. mmu. Obenem pa se vam zahvaljujemo za obisk in vas pričakujemo tudi v novem letu 2000. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, p.o. VRHNIKA VARČEVALCI! Svoje osebne dohodke, pokojnino, otroške dodatke in druge mesečne prejemke usmerite na hranilno knjižico, tekoči račun ali žiro račun pri naši HKS, kjer vam nudimo najugodnejše obrestne mere za tolarsko varčevanje, zaračunavamo minimalne provizije pri opravljanju plačilnega prometa in pri plačilu položnic. POSOJILOJEMALCI! Vsakega varčevalca in posojilojemalca obravnavamo individualno in mu želimo ponuditi najbolj sprejemljive in ugodne pogoje. UPOKOJENCI! Hočete uresničiti svoje tihe sanje, ustvarjalne ideje, polepšati dom, se odpraviti na potovanje! Za vas upokojence so obrestne mere in provizije še posebej znižane! Izkoristite priložnost in se pridružite številnih upokojencem, ki so že naši varčevalci. SAMOSTOJNI PODJETNIKI, DRUŠTVA! Odločite se in odprite svoj žiro račun. POSREDUJEMO NAKUP IN PRODAJO VSEH DELNIC, KI KOTIRAJO NA BORZI. PRIPOROČAMO VAM NALOŽBO V VZAJEMNE SKLADE Kl) Bond, Galileo in Rastko. OGLASITE SE V NAŠIH PROSTORIH NA CANKARJEVEM TRGU 5 na VRHNIKI od ponedeljka do petka od 8 do 14,30 ure. * Z naših HK in TR lahko dvigate v LJUBLJANI na Miklošičevi 4 pri SLOVENSKI ZADRUŽNI KMETIJSKI BANKI in na 240 blagajniških mestih HKS pri Kmetijskih zadrugah po celi Sloveniji. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o. VRHNIKA VAM NUDI VARNO, ZAUPNO, ZANESLJIVO IN DONOSNO UREJANJE VAŠIH FINANČNIH ZADEV. PRIČAKUJEMO VAS IN VAM ŽELIMO VESEL BOŽIČ in SREČNO V NOVEM TISOČLETJU. Ohranjamo tradicijo Skrbimo za razvoj BoufiQue Boutique "SONČEK" Renata S. s.p. Stara cesta 49 VRHNIKA tel. 755-749 Trgovina z oblačili za otroke stare od 0 -16 let. SONČEK Možnost plačila na več. obrokov ali plačilo z zamikom v mesec januar, februar in marec. Delovni čas: vsak dan od 9. -12. in 16. -19. v soboto od 9. -12. Vsem želimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2000. VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURSIC VRHNIKA JAGROVA 2 Tel. 755 117 Nudimo: - servisiranje in popravila vozil VVV, AUDI in SEAT - testiranje zavor in amortizerjev - v decembru nudimo ugoden nakup M+S avto plaščev SAVA, MICHELIN, DUNLOP, GOOD YEAR, TOYO, FULDA Želimo vam vesele Božične praznike in srečno v novem letu 2000. Delovni čas: od 7. do 12. ure In od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure Spoštovani! IZDELKI KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA Želimo vas opozoriti, da Vam v trgovinah Kmetijske zadruge Vrhnika ponujamo prav vse kar potrebujete v teh prazničnih dneh in posebej za vas pripravljamo vsak dan sveže, slastne domače mesne specialitete in okusne delikatese ali pa Vam jih pripravimo pd Vaši želji in po naročilu. KONKURENČNI SMO V KAKOVOSTI IN CENAH! PREVERITE TO IN SE PREPRIČAJTE SAMI! Torej, pridite v Mlečno samopostrežno trgovino ob Tržaški cesti, v Delikateso na Stari cesti, kjer Vam nudijo po naročilu še narezke, obložene kruhke, pečeno meso, ali pa v samopostrežno trgovino Verd. Na poti v Ljubljano ali nazaj pa zavijte v sodobno urejen supermarket Dragomer. Ugotovili boste, da ponudba in prijaznost naših prodajalk in prodajalcev ustreza Vašim zahtevam. In - ne pozabite kupiti tudi našega priznanega sira Emen-talca in suhomesnih izdelkov (klasično prekajeni na dimu iz bukovih drv), torej naših izdelkov "JAZON". Prijetne praznike, vesel Božič in srečno v novem tisočletju Vam želimo ČLANI IN DELAVCI KMETIJSKE ZADRUGE VRHNIKA Ob zaključku tisočletja želimo vsem krajanom, občanom in našim gostom vesel Božič in srečno 2000. GOSTILNA MAROLT Vabimo vas v umirjen lokal, kjer vas bomo postregli z gobovo juho in raznovrstnimi jedrni. Sprejemamo naročila za zaključne družbe in poroke. Odprto od 11. - 22. ure V torek ZAPRTO. GOSTILNA MAROLT Drenov grič 69, Vrhnika tel: 061/752-725 SREČNO 2000 SREČNO 2000 merilna in regulacijska oprema, d.d., 1354 Horjul Smo uspešen proizvajalec s 40 letno tradicijo in z razpoznavnim imenom v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Dokazana inovativnost in konkurenca na trgu nas vodita k novim izzivom, kijih želimo deliti z novimi sodelavci. K sodelovanju vabimo kandidate, ki jih zanimajo naslednja dela: 1. KOMERCIALISTA v izvozu Pogoji: - VS ali VŠ izobrazba tehnične ali ekonomske usmeritve - aktivno znanje nemškega jezika in zaželeno angleškega - delovne izkušnje v zunanji trgovini 2. VODJO ELEKTRO UMERJEVALNICE Pogoji: - Fakulteta za elektrotehniko - aktivno znanje angleškega jezika - delovne izkušnje v razvoju ali tehnologiji 3. RAZVIJALCA ■ programerja Pogoji: - Univ. izobrazba, elektrotehnika ali računalništvo - poznavanje osnov programiranja mikrokrmilnikov (progr. J.C.) - poznavanje programskih orodij za pisanje PC programov - znanje angleščine 4. RAZVIJALCA aparaturnt opreme Pogoji: - Univ. izobrazba, smer elektrotehnika - poznavanje sodobnih merilnih metod - usposobljenost in pripravljenost za samostojno vodenje projektov (od načrtovanja zahtevnika, razvoja izdelkov do njihove vpeljave v proizvodnjo) - aktivno znanje angleščine 5. TEHNOLOGA Pogoji: - Fakulteta za strojništvo - smer proizvodnjo strojništvo - aktivno znanje nemškega jezika - ustrezne delovne izkušnje 6. KOVINUSTRUGARJA za delo na CNC stružnici Pogoji: - Srednja šola strojne smeri, V. ali IV. stopnje, ustrezne delovne izkušnje ter odslužen vojaški rok 7. SKLADIŠČNIKA Pogoji: - Moški s srednjo šolo elektro smeri V. ali IV. stopnje, ustrezne delovne izkušnje ter odslužen vojaški rok Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev za vsa delovna mesta. Prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite takoj po objavi na naš naslov. Telefon: 125-42-04 d.o.o. z dobrim imenom Tržaška 2 - Ljubljana Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 17. ure IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO NUDIMO MOŽNOST KREDITA NA 6 ali 12 MESECEV PLAČILA IN NA 4 ČEKE ZA A, B In F KAT. - tečaj CPP organiziramo dvakrat mesečno na Tržaška 2 - v decembru 1999 in januarju 2000 bodo tečaji CPP 6.12. ob 18. uri in 20.12. ob 17. uri ter 10.1. ob 18. uri in 24.1. ob 17. uri. * - organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom, ki bo 15.12.99 ob 17.30 uri - nudimo izposojo literature - dijaki in študentje imajo posebne ugodnosti NOVO - vse informacije o naši avtošoli lahko dobite tudi preko interneta na naši strani www.3-d.sl F31 ZIDARSTVO Janez Petrovčič, s.p. Podlipa 95, Vrhnika Vam nudi naslednje storitve: novogradnje z našim in vašim materialom omete, adaptacije hiš, dimnikov podporne zidove - škarpe iz kamna tlakovanje dvorišč, vrtne kamine iz kamna itn. ^ TEL/FAKS: 061/753 895 Ob zaključku leta pa želimo vsem svojim poslovnim partnerjem in strankam vesel Božič ter zdravo Novo leto 2000. s.p, ZAPLATA 37, 1360 VRHNIKA Tel.: 061 753 737; 041 619 865 Vsem poslovnim partnerjem in našim strankam želimo vesele Božične praznike ter srečno v novem letu 2000. SREČNO - SREČNO - SREČNO Smrečje 38a 1360 VRHNIKA Ob prehodu v novo tisočletje želimo vsem našim strankam in bralcem Našega časopisa vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2000, obenem si želimo še naprej dobro sodelovanje z vsemi našimi poslovnimi partnerji. Kolektiv podjetja SALKON d.o.o. PROIZVODNJA, TRŽENJE IN STORITVE LJUBLJANSKA 16, 1360 VRHNIKA TEL.: 061/754-116, 755-116, FAX.: 061/754-168, e-mail: orel@slol.net. HTTP: www.orel.sl NOV POSLOVNI CENTER NA VRHNIKI, LJUBLJANSKA 16 prodajno skladišče OREL, Trgovina JFM-elektronik, vinotoč VIDRIH AKCIJSKA NOVOLETNA PRODAJA: ZL.RADGONSKA PENINA SUHA 0,75 L<6/1) > « 1195 00 UNION PIVO ploč.0,33 f .** (24/1) 92,80 Ud ilir II MALVAZIJA I/l V:KP(12/1) / 301,60 - OREL PRODAJNO SKLADIŠČE, Ljubljanska 16, Vrhnika tel.: 061/755740 - OREL TRGOVINA - DISKONT, Cesta gradenj 1, Vrhnika tel.: 061/754177 - OREL TRGOVINA VERD, Sternenova 5, Vrhnika tel.: 061/754174 - OREL TRGOVINA UGOJNA, Vel. Ligojna, Vrhnika tel: 061/753116 - OREL TRGOVINA LOGATEC, Tržaška cesta, Logatec tel.: 061/743576 - OREL TRGOVINA MARTINKA, Martinj hrib, Logatec tel: 061/742708 - OREL TRGOVINA TISA, Ivanje selo, Unec tel.: 061/701181 - OREL TRGOVINA HOTEDERSICA, Hotederšica, Hotederšica tel: 061/759150 - OREL TRGOVINA DISKONT CERKNICA, Za vrtovi, Cerknica tel.:061/793425 - OREL TRGOVINA POSTOJNA, Cankarjeva 5, Postojna - OREL TRGOVINA BOROVNICA, Pri Petricu HOLE CAKLINA ROZA PALO-MA 10/1 (8/1) 207,90 PAŠTETA KEKEC 100 g (12/1) 135,00 OLJE CEKIN 1/1 (12/1) 194,70 I SIR JAZON VAKUM 1 KG simbolna slika 1368,00 PONUDBA VELJA od 13.12. do 31.12.1999 %.....■J^J NAPOLITANKE MEDEX 1/1 KAKAV 440,60 BUTELJČNA VINA OD 288,00 Jelko Orel in njegov kolektiv vam želi vesele Božične praznike in izpolnitev vseh vaših želja v novem tisočletju. Iskra Antene d .0.0, Idrijska 42, Vrhnika, tel.: 758-085, 750-56-25, faks: 755-482 Odprto: od ponedeljka do petka 8-16 sobota 9 -12 (v decembru) Antenska, tehnika, Rg^|P2lorji — ; J! PROGRAM H ISKRA ANTENE AKCIJA VRTALNI STROJ 600 W, SAMOZAT AKUMULATORSKI VRTALNIK 12V TRAČNI BRUSILNIK 600W KROŽNA ŽAGA 830W VSEM 03CANKAM IN OBČANOM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO AKCIJA bela tehnika RAZLIČNE NOVOLETNE LUČKE! Vse cene so v SIT. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodne objave. PODJETNIŠKO OBRTNA CONA POD HRUŠEVCO 30c 1360 VRHNIKA Tel.: 75 04 358; faks:75 02 028 gsm 041 /600-457; 041 /600-458 -vhodni portali - stebri - vodnjaki - vrtni umivalniki - ograje - cvetlična korita - vaze - umetni kamen za oblaganje - izdelki po naročilu Srečno in zdravo 2000 Comrar COM TAR AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE AVTOSOLA S tradicijo in uspehom - TEČAJ CPP A, B, C, E, F in H KATEGORIJE 13.12.99, 17.01. in 14.02.2000 ob 18. uri - H KATEGORIJA - KOLO Z MOTORJEM V JANUARJU - PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI - DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! - Sprejemamo prijave za TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM Vabljeni tudi tiski, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli. DODATNA UGODNOST SAMO NASE AVTOSOLE: IZPIT LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI ALI V LJUBLJANI. -TURISTIČNA AGENCIJA PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE - LETALSKE KARTE - ZAVAROVANJE CORIS SREČNO! URADNE URE: pon. - pet. od 11. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE COM-TAR d.o.o., PTC LOKA Robova 6, Vrhnika, tel/fax 061 7505-828, 7505-023 Cenjenim strankam, drugim občanom in bralcem Našega časopisa želim vesele božične praznike ter mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v Novem letu 2000, vam želi vaš GEZA BALAJCs.p. dimnikarstvo 1360 VRHNIKA Pavkarjeva pot 9 061 7504 509 041 703 418 Mali oglasi Suho koruzo, luščeno, prodam: Simon -041 688 198 Instrukcije matematike in fizike za srednješolce in instrukcije vseh osnovnošolskih predmetov na področju Brezovice - Vrhnike - Borovnice. Pokličite na tel. 652 580. Andreja in Slavko, Požarnice 46, Vrtanje Gorice T Instruiram matematiko, fiziko in kemijo za vse stopnje izobraževanja na vašem domu. Pomagam tudi pri pripravi na maturo. Tel. 746 205. V skrbno stalno varstvo na našem domu sprejmem vašega malčka. Tel. 061 653 031. V Borovnici prodam trosobno stanovanje, 83 m2. Cena po dogovoru. Tel. 061 746 637, 041 577 019. Aladin EXPO d.o.o. Ljubljana CESTA NA BRDO 43 tel.: 061/123-02-80 odprto: vsak delovnik od 9.00 do 19.00 sobota od 9.00 do 12.00 OPTIKA - velika izbira okvirjev za korekcijska očala - sončna očala - kontaktne leče - dipotrijska stekla - sredstva za nego, čiščenje in shranjevanje očal in leč - popravila očal OČESNA AMBULANTA - zdravniški pregledi za korekcijska očala - zdravniški pregledi za kontaktne leče - naročila osebno ali po telefonu - zdravniške preglede opravljajo priznani zdravniki - specialisti RAČUNOVODJA Borivoje Vidakovic s.p. Poštna ulica 3 c, VRHNIKA Telefon: 061 756 217 Nudim kompletno ali delno vodenje poslovnih knjig za gospodarske družbe in zasebnike. O S JI L N VNANJE GORICE BREZOVICA VNANJE GORICE PODPEŠKAc. 150 Tel.: 651-353 Odprto vsak dan od 12. do 23. ure v četrtek zaprto Možnost porok, poslovnih kosil in zaključenih družb (do 80 oseb). Nudimo vam izbrane jedi in sorte vin priznanih slovenskih vinogradnikov. Nedeljska družinska kosila Ob prelomnici tisočletja vas vabimo na veselo silvestrovanje ob dobri glasbi, pijači in jedači. Rezervacije na telefon 061/651-353 Vsem gostom želimo vesel Božič in srečno, zdravo leto 2000. Avto-iZZiv, d.o.o. 1360 VRHNIKA tel./faks: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si PRI NAS VAM NUDIMO: • menjavo vozil: - staro za novo — staro za staro • komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil • odkup vozil, letnik nad 1990 • mogoč nakup na posojilo in leasing • prenos lastništva (prepis vozil) ODPRTO: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. Vsem strankam in poslovnim partnerjem voščimo vesel božič in srečno vožnjo v novem letu 2000 POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061/751-437, mobitel 0609 637 617 Vsem bralcem Našega časopisa želimo vesel božič in uspešno ter srečno v novo tisočletje 2000 VRHNIKA. Opekarska 18 1360 Vrhnika Telefon: 061/751-376 753-618 ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKQ IZBIRO _ KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME -zidarska dela, -zamenjava vodovodne instalacije, -polaganje keramičnih ploščic, -montaža sanitarne keramike, in mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, -odvoz odpadnega materiala GARANCIJA IN ROK IZVEDBE ZAGOTOVUENA Hvala za zaupanje! Vsem bralcem Našega časopisa želimo srečne božične in novoletne praznike FOTOKOPIRANJE, GRAFIČNA DEJAVNOST FRANC MODRIJAN sp. 1360 Vrhnika, Raskovec 37, tel.:061/7502171 (samo popoldan), 041/678-247 • FOTOKOPIRANJE •KIRALNA VEZAVA mk • HpiRANJE OZALID ^ (kompletiranje v mape) •TISK CENE PO DOGOVORU! ŠTUDENTJE IMAJO POSEBEN POPUST!!! iracJlo urlnnika tel.: 061/757262, tel/fax: 061/757261 Vsem poslušalcem radia Vrhnika in bralcem Našega časopisa želimo vesele božične praznike in zdravo leto 2000 Škofljica, 2.11. 1999 GLEDE NA OBČASNE OBJAVE O DELITVI PREMOŽENJA, KI SE POJAVLJAJO V PISNIH j MEDIJIH, ŽELIM PREDSTAVITI STANJE S POZICIJE ENEGA OD VEČLETNIH SOGOVORNIKOV Delitev premoženja je Ljubljana spet ustavila Kmalu potem, koje v septembru stekla arbitraža za delitev skupnega premoženja nekdanje Ljubljane, smo iz medijev izvedeli, da ljubljanska županja začenja posamične pogovore z župani primestnih občin. Vsa dosedanja dogovarjanja so namreč potekala skupno, kajti dogovor o razdelitvi premoženja naj bi nosil podpis vseh desetih pravnih naslednic. MOL daje posamičnim občinam pisni predlog delitve, v katerem ni praktično nobene novosti, vsebinsko pa je še siro-mašnejši. Po proučitvi predloga in zadnjem pogovoru z go. županjo želim pojasniti nekaj stališč. 1. Pravilno je ugotovljeno dejstvo, da je bil dogovorjen osnovno merilo za delitev premoženja prejšnjih ljubljanskih občin med občine Brezovica, Dobrova -Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Ig, Horjul, Ljubljana, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Vodice, ki so nastale v letu 1994 in v letu 1998. 2. Zapisano dejstvo je, daje vrednost nekdanjega skupnega premoženja Ljubljane, ki je predmet delitve, navedena v bilanci stanja na dan 31.12.1994 in je znašala okoli 164 milijard tolarjev. 3. Po treh letih pogovorov smo ugotovili, daje MOL pripravljena poravnati vsaj del razlike v premoženju, ki izhaja iz obstoječega stanja. Menim, da ni bilo izpostavljeno, da se ta razlika izplača v denarju /kot navajate/, saj smo predlagali tudi možnosti sodelovanja na več skupnih projektih, ki bi občinam v primestju nadomestile zamujeni razvoj predvsem v komunalni infrastrukturi! 4. Zapisano je, da je delovna skupina oblikovala osnutek izvensodne poravnave, ki zajema določitev višine sredstev za poravnavo razlike v premoženju in oblikovanje začasne skupščine Holdinga. Žal to ne drži, kar ugotavljate že v naslednjem stavku!? 5. Predlog, da začasno skupščino Holdinga sestavljajo predstavniki občin naslednic, žal MOL ne sprejema. In vendar se želimo dogovoriti samo o nadaljevanju sodelovanja in prerazporeditvi dejavnosti, kijih primestje ne potrebuje. 6. MOL predlaga razdelitev 4.5 milijarde SIT med vse pravne naslednike. Spomniti se moramo najprej, daje bilo prvo stališče MOL, da primestju ne bo poravnal nobene razlike v premoženju. Po odstopu prvega župana smo v pogovorih z županjo in njenimi sodelavci ugotovili, da so pripravljeni na neko poravnavo. Sledilo je "očiščenje" bilance stanja in mesto je predlagalo delitev premoženja 3,5 milijarde SIT. S tako "oceno" se nismo strinjali. Sedanji predlog je zopet drugačen: govori le o denarnih sredstvih in depozitih na dan 31.12.1994, ki naj bi znašali 2,3 milijarde SIT, mesto pa jih nato velikodušno podvoji in nato 4,5 milijarde tolarjev razdeli vsem naslednikom. S tako "delitvijo" seveda MOL največ podvoji spet sebi! Če že govorimo o denarnih sredstvih, moram vprašati, kje so obresti za omenjena denarna sredstva, saj bi se jih nabralo kar nekaj. Bilo bi pošteno in zakonito, da bi jih obračunali, saj je 31. december 1994 že zelo daleč. Ponovno je treba povedati in zapisati, da smo že pred leti zahtevali in dobili od mesta vse podatke o premoženju, ki so zapisani v premoženjski bilanci za 31.12.1994. Na tej podlagi smo izračunali, da je razlika med tistim, kar ima primestje in mestom /po odstotkovnem deležu!/, 19 milijard tolarjev. To je realna slika premoženjskega stanja. Od tuje treba izhajati naprej! Pojasnili smo že, da realno ugotavljamo, da primestju pripada nižji celoten družbeni in komunalni standard. Ugotovljeno razliko smo zato razpolovili in jo ponudili v pogovor. Obenem so primestne občine navedle najnujnejše projekte, ki bi jih v naslednjih letih želeli izvesti skupaj z mestom, pa tudi z našimi /skupnimi/ javnimi podjetji. Želeli smo, da bi projekte ovrednotili in jih vključili v poravnavo premoženjskega stanja. Mesto ni sprejelo ničesar od predlaganega. Tudi predlog, da bi tako delitev obravnaval mestni svet, ni bil uresničen. Da bo še bolj jasno, zakaj v mačehovsko ponudbo Ljubljane ne privolimo, naj navedem še naslednji izračun. Če bi "ugotovljene" 4,5 milijarde tolarjev razdelili po ključu vsem občinam/Ljubljani 83%/, bi občine v primestju prejele le približno 4% prej ugotovljene razlike v premoženju. Če bi MOL hotela priznati svoj dolg in privolila, da bi 4,5 milijarde tolarjev v različnih oblikah razdelili v primestje, bi občine dobile šele slabo četrtino, 23,6 % ugotovljene razlike v premoženju. To pove veliko in vsak naj razmišlja naprej! V medijih beremo, da so tako poravnavo nekateri župani pripravljeni takoj podpisati. Očitno imajo za to določene razloge, ki pa jih še niso javno pojasnili. Naj navedem le še eno področje, ki terja jasen dogovor, a ga mesto v predlogu niti ne omenja. Stanovanjski sklad ljubljanskih občin je nedvomno skupen sklad s skupnim premoženjem - menda več kot 4000 stanovanj. Tu nam MOL nedvoumno priznava naš lastniški delež, saj nam redno pošilja v podpis soglasja, s katerimi se zavezujemo poravnati svoj delež pri izplačilih v denarju po stanovanjskem zakonu. Kakšen delež v SLO ima vsaka primestna občina, kako bo skupni sklad tudi v prihodnje skrbel za naše občane, v predlogu ni nikjer niti omenjeno!? Gotovo je. da ima pri vsem dogovarjanju velik pomen tudi dogovor o nadaljnjem delu vseh javnih komunalnih služb, ki zagotavljajo komunalni standard v MOL in v primestnih občinah. Pravna in dejanska nezmožnost mesta, da bi zadevo uredilo, je spet pogojena s tem, da mesto končno "prizna" obstoj primestnih občin in da skupaj uredimo stanje v deležih, ki nam zakonito pripadajo! Najnovejše grožnje iz centra v primestje so, da bo mesto samo, brez primestnih občin, sprejelo ustrezne odloke in si tako zagotovilo delovanje komunalnega sistema. Grožnje so le še en način dokazovanja moči, so nezakonite in žal ne kažejo na partnerski odnos, ampak na zaničevanje primestnih občin. V svoji razlagi županja navaja, da daje zakonodaja vsem partnerjem enakovreden položaj in daje to načeloma pravilno. To ni res, vrednosti posameznih občin so dogovorjene. Kot pravni nasledniki imamo zagotovljeno le pravno enakost, da pridemo do pripadajočega deleža!!! Županja dodatno zamegljuje dejstva s tarnanjem, da so primestne občine drugačne politične usmeritve, kot je sama. Kako preprosto je to bilo nekoč, ko so imeli le eno stranko! To so osnovna razhajanja pri pogovorih, ki pa niso podobni argumentiranim pogajanjem, ampak spominjajo na licitiranje, kdo vzame manj? Da bi vendar prišli do rešitve, ki bi upoštevala pravno enakost naslednikov, smo vsi pridružili za predlaganje arbitrov. Zdaj je očitno, da so nekateri imeli figov žepu. Iz zapisnika arbitražne komisije je videti, da se bosta nadaljevala zavajanje in zavlačevanje, da se pri tem ne bodo izbirala sredstva. Ljubljanski arbiter je odstopil. V njegovi odstopni izjavi je zapisano, da, "... o usodi premoženja MOL ob tako zamišljeni konstrukciji torej MOL sploh ne bo mogel odločati, temveč bodo o njegovem premoženju odločali arbitri, kijih MOL sploh ni predlagal niti ni imel vpliva nanje....". Arbitri naj bi, po mojem, nedvomno odločali o skupnem nerazdeljenem premoženju in ne le o mestnem. Dan po pogovoru na MOL sem prejel tudi pisno sporočilo ge. Potočnik, daje mestni arbiter odstopil in da je vložila tožbo za ničnost arbitraže, da ne bo imenovala novega arbitra do razsodbe sodišča itn. Vse to pomeni, da se oviranje delitve uspešno nadaljuje. Vse poudarjanje dobrobiti naših in mestnih občanov ostaja torej zgolj leporečje listih, ki so visoko politično znanje pridobivali v sistemu, ki je propadel. V nastalem arbitražnem problemu ima odgovorno nalogo tudi država oz. tisti njeni vodilni politiki, ki danes zagotavljajo, da imamo pravno državo. Čas je že. da svoje besede vendar enkrat sami dokažejo tudi v domačih logih."Evropska higiena ni ravno prijazna. Delitev premoženja v Ljubljani je postala ena od osrednjih medijskih predstav, v kateri so glavni mestni igralci veliko na odru. A predstava brez stranskih vlog postaja osiromašena predstava enega- Dr. Jože Jurkovič, župan Občine Škofljica Izlet mladih vrhniških planincev v "neznano" Zopet je prišla tista sobota, ko se mladi planinci veselimo izleta. To ni bil izlet kot vsak drugi, odšli smo v "neznano". V velikem številu smo se zbrali pred Osnovno šolo Ivana Cankarja. Izleta se je udeležilo 126 planincev, od tistih najmlajših pa do malo starejših. Kljub zgodnji uri so bili nekateri že zelo radovedni, kam nas bodo tokrat popeljali vodniki. Seveda smo vsi nestrpno pričakovali avtobuse, kijih ni in ni bilo. Kmalu smo se odpravili našemu "neznanemu" cilju naproti, in to kar peš. Za tistega, ki bo prvi uganil cilj izleta, so imeli vodniki pripravljeno veliko čokolado. V dolgi koloni smo se podali prek Mirk. Malo pred Retovjem seje začela pot vzpenjati. Kmalu nam je vsem postalo precej vroče kljub meglenemu in mrzlemu vremenu. Vzeli smo si čas za počitek. Pot nas je vodila predvsem po gozdu. Kmalu se je enemu od udeležencev posvetilo: "A gremo v Dolge tale?" In tako smo našli zmagovalca. Po približno treh urah hoje smo prišli do cilja - Dolgi deli. Tam nas je na veliko veselje otrok čakal ogenj, ki sta ga zakurila Jure in J. J. Okoli ognja je kmalu zmanjkalo prostora. Vsi smo se veselo lotili peke hrenovk, pri čemur smo si pomagali z ošiljenimi palicami. Ker pa je bilo dokaj mrzlo, smo se pogreli tudi s toplim čajem. Prišel je trenutek, ko smo slovesno podelili nagrado - čokolado, ki je bila res zelo velika, tako da jo je dobil vsak košček. Pravijo, daje vsake dobre stvari enkrat konec in tudi za nas je prišel čas vrnitve. Vračali smo se po drugi poti in si med potjo ogledali še muzej na prostem nad Verdom. Po dveh urah hoje smo se vrnili pred šolo. Čeprav tokrat nismo odšli visoko, smo bili na koncu vsi kar malo utrujeni, vendar vsi polni pričakovanj za naslednji izlet, ki bo decembra. Šli bomo na Lisco. Mateja Za malico je hilo poskrbljeno ZAHVALA V 98. letu nas je nenadoma zapustil naš ljubi dobri ata, dedek, pradedek in tast Lovro KRZIC s Pakega pri Borovnici. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi 'Si''''' '* mm 111 ZAHVALA Ko je listje zašeleslelo in rožice ovenele, zlato srce je onemelo, liha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem. V 96. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama Ivanka DRAŠLER iz Dola pri Borovnici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in kolektivu LIKO iz Borovnice za darove v dobrodelne namene namesto cvetja, za darovane sveče in izrečeno sožalje.Posebna zahvala«gospodu župniku Janezu Šilarju za lepo opravljen obred. Hvala pevcem, pevkam in organistu. Pogrebni službi PIETA in pogrebcem iz Borovnice, ter družini Rahne. Vsem, prav vsem Bog poplačaj. Vsi njeni. Muzej na prostem Delo, dobrota in trpljenje, bilo tvoje je življenje, mirno spavaj, tirana mati, v grobu hladnem se spočij. ZAHVALA V 95. letu življenja je tiho zaspala draga mama, stara mama in prababica Ivana SVETE roj. Grmek r Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Hvala gospodu Malovrhu in gospodu Kočarju za dolgoletne obiske na njenem domu in lep pogrebni obred. Zahvala borovniškim pevkam in pevcem za lepo in ganljivo petje, sestri Zalki za obiske na domu in pogrebni službi Pieta.Vsem še enkrat hvala! Vsi njeni! Kamnik pod Krimom, oktober 99 Tam v daljavi, ne ve se, kam ptič leti, tam v nižavi, ne ve se, kam se spusti na skrivaj; tako v duši lep trenutek zbeži in ne vemo, kam, kje se zbudi še kedaj. Josip Murn ZAHVALA Ob tragični izgubj očeta in starega očeta Izidorja Premrla - starejšega z Brezovice pri Ljubljani se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Brezovica pri Ljubljani, oktober 1999 ZAHVALA Po 93 letih življenja se je od nas poslovila in odšla v večno življenje naša draga mama, babica in prababica Ivana MOŽINA, roj. Petrovčič iz Zaplanc nad Vrhniko ' Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji dom, nam izrazili pisno in ustno sožalje, podarili cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Cukjatiju in patronažnima sestrama ga. Andreji in ga. Veri za njihov trud. Iskrena hvala g. kaplanu za lepo opravljeni obred, g. Bizjanu za tople besede ob slovesu naše mame, pevcem za lepo petje in pogrebni službi Vrhovec. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni! ZAHVALA Ob nenadnem odhodu dragega moža, očeta in dedija Franca BRENČIČA iz Borovnice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in nas tolažili. Hvala vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku in pevcem za lep obred in petje ter gospodu Andreju Ocepku za poslovilni govor. Iskrena hvala dr. Munda in dr. Žagarjevi ter pogrebni službi Pieta. Zahvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikemu številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Borovnica, 15.11.1999 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Drenov Grič 99 pri Vrhniki Tel.: 753-807; 751-007 CITROEN NOVI SAXO: - 12 let garancije proti rjavenju - 3 leta za lak - za 1.360.000,00 SIT Novi motorji HDI pripravljeni za vai preizkus: XSARA, BERLINGO In XANTIA. Berllngo POPOTNIK NOVE DOBE za 2.000.000,00 SIT Pri nakupu novega vozila podarimo novoletni darilni paket AKCIJA "SALON" XSARA 1,6 SX 2.350.000,00 SIT Kovinska barva, lita platišča, zlmsks gum« XSARA 1,6 SX s klimo 2.490.000,00 SIT SAXO Model 99 že za 1.250.000,00 SIT SALON Prodala vozli Posredovanje pri prodaji Vozila na zalogi AVTO Mehanika Kletarstvo Llčarstvo Drenov Grič 88, pri Vrhniki; tel.:783-807, 781-007 Ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih vam želimo veliko veselja in zadovoljstva, v novo tisočletje pa srečno vožnjo. SREČNO IN VARNO VOŽNJO V NOVEM TISOČLETJU VAM ŽELI PEUGEOT AVTOHIŠA SEL1ŠKAR d.o.O. BETAJNOVA 16, 1360 VRHNIKA Tel./faks: 061/754-716 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT Huskyje res nekaj posebnega. Proptttt 306 Hinky XR HUSKY PEUGEOT 406 NOVOLETNI POPUSTI V MESECU DECEMBRU • 306 HUSKY • 406 •PARTNER •226.000,00 SIT •200.000,00 SIT -100.000,00 SIT • B0XER -200.000,00 SIT ZA VSAKEGA KUPCA NOVEGA VOZILA P-306, P-406, PPARTNER ALI P-B0XER PREJME ŠE DARILO "MILLENNIUNT!!! POPUST IN DARILO VEUA DO RAZPRODAJE ZALOG!!! PTC tOKA Poslovno trgovski center Loka, Robova c. 0, Vrhnika, tel. 001/755 211 PAPRIKA PARADIŽNIK 650 g, Eta 169,00 SIT PIŠČANCA BEDRA 1 kg, Perutnina Ptuj 399,00 SIT LEŠNIK0VA ČOK. G0RENJKA 2000,900 g 1.299,00 SIT CH0K0 FRIENDS 100 g, Balhsen 199,00 SIT HRANILNA KREMA AMAIBEUTY 250 ml, Lek 299,00 SIT PRIČAKUJEMO VAS: od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro ter ob sobotah med 7. in 18. uro ¥11101 d! 29.11. *29.12.1999 LOŠKA SALAMA SPECIAL pol. Vak. pak. KRAŠKI PRŠUT S KOSTJO, MIP, KRAS (cena za kg) MAJONEZA HELMANNS 640 g LOKA KAVA 100 g ČOKOLADA FINETTA100 g več okusov MEDENJAKI MEŠANI MANNER 500 g WHISKEY CANADIAN SPECIAL 0,75 L 1.999,00 SIT 1.999,00 SIT 539,00 SIT 109,50 SIT 69,00 SIT 439,00 SIT 1.099,00 SIT . TER ŠE VEČ KOT 30 IZDELKOV V DECEMBRSKI AKCIJI, TER VEČ KOT 100 IZDELKOV PO TRAJNO NIZKIH CENAH. VSEM KUPCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČE IN ZDRAVJA V LETU 2000. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Fani MARTINČIČ z Dola pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanomin prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.Posebno se zahvaljujemo OOZB, mešanemu pevskemu zboru DU,pevskemu zboru Štinglc, govornikoma gospe Slavki Košir ingospodu Andreju Ocepku, dramski skupini Borovnica, dr. Mundovi,družini Rahne in pogrebni službi PIETA. Zahvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Dol pri Borovnici - oktober 1999 ZAHVALA ob izgubi našega dragega moža, očeta in dedija Andreja HROVATIN iz Dola pri Borovnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala pevskemu zboru. g. župniku in pogrebcem, pogrebni službi Pieta in g. Ocepku za poslovilne besede. Vsi njegovi Dol pri Borovnici ZAHVALA V 90. letu starosti je tiho zaspala naša draga teta in svakinja Marija PAVLOVČIČ z Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala velja osebju Doma upokojencev Vrhnika za vso oskrbo in nego in tudi vsem, ki ste jo pogosto obiskovali v domu. Hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, organistu, pevcem. Društvu upokojencev, pogrebni službi Vrhovec, pogrebcem in vsem, ki ste jo pospremili na pot k večnemu počitku. Vsi njeni Naj torej živimo ali umiramo, smo gospodovi (Rimtj 14.8) ZAHVALA V 70. letu življenja je v gospodu zaspal naš dobri ata Janko TOMINEC iz Pristave pri Polhovem Gradcu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, zdravnikom, pogrebcem in vsem, ki ste nam z molitvijo, darovi za sv. maše, besedami tolažbe in gmotnimi darovi stali ob strani. Posebej smo hvaležni domačemu župniku, somašnikom in diakonu, Marijinim sestram, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili k pogrebni sveti maši. Bog povrni! Žena Angelca, sin Rajko z ženo Katjo in Domnom, hčerki Helena in Katarina ter snaha Irena z Istokom in Vesno. Polhov Gradec, november 1999 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega deda in pradeda Franca LEBNA st. (1911 - 1999) iz Dola pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje in darovali sveče. Posebna zahvala velja gospej Radi Čepon, gospodu župniku, pogrebcem in pevcem ter pogrebni službi Pieta. Vsi njegovi šfM ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in pradedka Jožeta PUST se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in denarno pomoč.Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho je odšla od nas Doroteja VERBIČ roj. Ogrin (4.2.1919) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dr. Heleni Rozmane Drašler in osebju Doma upokojencev na Vrhniki za vso nego in skrb. Zahvala velja tudi župniku Podbevšku in pogrebni službi Vrhovec za lep pogrebni obred. Njeni najbližji Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti ZAHVALA Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je zapustil dragi brat in prijatelj Martin MALOVRH iz Polhovega Gradca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala lovski družini Polhov Gradec in drugim lovskim družinam za lep poslovilni lovski obred. Hvala vsem gasilskim društvom, Hoji Mobiles, pevcem cerkvenega zbora in še posebno gospodu župniku Bogdanu Oražmu za lep cerkveni obred. Velika zahvala osebju Doma starejših občanov Bokalce, kije za njega lepo skrbelo, ter vsem, ki ste ga obiskovali in ga imeli radi. Vsi njegovi ZAHVALA V kraj večnega počitka in miru je odšla Milka POHLEVEN (1923- 1999) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste imeli radi našo sestro, sestrično in teto, ter ji kakorkoli pomagali na njeni življenjski poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Piršičevi in Infekcijski kliniki Ljubljana, kjer so ji pomagali bojevati se s kruto boleznijo ter osebju Centra za socialno delo Vrhnika. Hvala gospodu župniku in pevcem za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred kakor tudi vsem za izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sv. maše, sveče ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni Bevke, 23. novembra 1999 Toda Kristus je vstal, prvenec tistih, ki so zaspali. Ker je namreč po človeku smrt, je po človeku vstajenje mrtvih. RIM. 15, 20-21 tri ZAHVALA S svojo smrtjo je prag večnosti v Gospodu prestopil Štefan Silvester SMRTNIK Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti in ste mu s tem pokazali, da ste ga spoštovali. Posebej pa zahvala g. župniku Podbevšku, dr. Heleni, sestri Mirjam, pevcem in pogrebni službi Vrhovec. Njegovi Ljubljana, Vrhnika, Velika Ligojna ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil mož, ata in stari ata. Bernard OBLAK z Vrhnike. Iskrena' hvala sorodnikom, sosedom iz ulice in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Hvala za besede, tolažbe sosedu Gostiši, ribiču Ahčanu in ostalim ribičem RD Vrhnika, g. kaplanu in pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: žena Angela, hči Bernarda in sin Branko z družinama ZAHVALA Ob nepričakovani smrti dragega moža, očeta in starega ata Francka SMUK iz Bevk se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku in gasilcem za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Jožetu Jeraju za poslovilne besede, pevcem in trobentaču. Zahvala pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala! Vsi njegovi Bevke, december 1999 VRHNIČAN LADO OGRIN POD STENO DAULAGHIRIJA V HIMALAJI Vzpon Tomaža Humarja nov mejnik v alpinizmu Spomnimo se dneva, pred več kol enim mesecem, ko smo vsi nestrpno poslušali poročila in pregledovali internet, da bi izvedeli novice iz pogorja Himalaje, kjer je Tomaž Humar vodil neizprosno borbo z južno steno 8.167 metrov visokega Daulaghirija. Kot vemo, je steno in to njen najtežji del, preplezal brez dodatnega kisika, brez varovanja in z vsega 35 kg najnujnejše opreme in hrane. Zaradi slabega vremena in predvsem hudega vetra vrha gore ni dosegel, se je pa živ in zdrav vrnil preko severne stene Daulaghirija v podnožje gore, od koder so ga s helikopterjem prepeljali v nepalsko mesto Pokara. V 9-članski odpravi je bil tudi 35. letni Vrhničan Lado Ogrin, s katerim sem se pogovarjal in mu postavil nekaj vprašanj. V himalajski odpravi, med katero je Tomaž Humar uspešno preplezal južno steno 8167 metrov visokega Daulaghirija, si bil tudi ti. Kako si se uspel priključiti odpravi? "Imel sem to srečo, da sem že od prej poznal Tomaža JHumarja. Ko so se začele priprave na to odpravo, mi je Tomaž dal možnost da se jim pridružim, za kar sem mu iskreno hvaležen." V daljnem himalajskem pogorju ste bili skoraj dva meseca. Opiši nam priprave in samo vzdušje pred Humarjevim velikim podvigom. "Odprava s takim ciljem traja kar precej časa, zato je potrebna kar dobra priprava. Še posebej zadnje dni pred odhodom, ko se pakira oprema, hrana ter vse drugo kar je potrebno. Največji problem pa je kot vedno pri taki odpravi nabiranje denarja, letanje okrog sponzorjev, saj se do zadnjega ne ve, kako se bo izteklo." Kaj je bilo tvoje delo? "Sam sem pomagal po svojih najboljših močeh. Že doma je veliko dela okrog samih priprav. Ko smo bili enkrat v Nepali, pa je za vsakega dovolj dela, saj je treba vso opremo spet pre-pakirati v manjše tovore od 30 kg do 35 kg, za lažje nošenje nosačev. Pri samem Tomaževem podvigu pa sem bil na zvezi, tako da smo bili povezani med seboj z bazo in s samim Tomažem." Kako si doživljal boj Humarja s steno, vremenom in nenazadnje tudi njegov boj za preživetje? "Med samim Tomaževim vzponom Ko ste v baznem taboru izvedeli za izjemen podvig, kako ste to sami občutili? "Občutek je bil res fantastičen, saj smo vedeli, da je Tomaž dosegel svoj zastavljeni cilj. Ostal pa je še strah pred njegovim sestopom, saj je pihal orkanski veter." Zanima nas tudi, kako se je odvijalo reševanje odnosno sam spust Humarja v bazni tabor? "Sam sestop je bil zelo dramatičen. Tomaž je imel hude težave z vetrom. Med samim sestopom je naletel na smrtno ponesrečeno Janet (angleška plezalka) ter enega od šerp ameriške Tomaž Humar vesel in srečen ob vrnitvi iz Daulaghirija. sva bila s prijateljem Joškom Bajičem, snemalcem iz Splita! na grebenu nasproti Daulaghirija, da sva imela Tomaža na vezi in v objektivu kamere. Ves čas sva bila tako na tekočem z razmerami in vsemi težavami, ki jih je moral premagovati." Nagradna križanka PTC LOKA Vrhniški Poslovno-trgovski center LOKA je svoja vrata odprl 6. julija 1995. S tem pa je takratno Trgovsko podjetje LOKA iz Škofje Loke popestrilo ponudbo ter konkurenčnost med drugimi vrhniškimi trgovinami. Trgovsko podjetje Loka je bilo ustanovljeno leta 1952. Na začetku je bila v podjetju z 22 delavci osnovna dejavnost trgovina na debelo. Nekaj let pozneje je podjetje razširilo svojo dejavnost s trgovino na drobno. Leta 1963 je podjetje razširilo svojo ponudbo s kavo iz lastne pražarne in jo ponudilo trgu pod blagovno znamko Loka kava. Proizvodnja kave z blagovno znamko Loka kava traja od konca leta 1997 po najsodobnejši tehnologiji in na precej večjih, novo zgrajenih zmogljivostih. Letos smo našo kavo odeli v še prijetnejšo embalažo. V začetku letošnjega leta je Loko uspešno prijateljsko prevzel Merca-tor. Tako je trgovska družba Loka postala peta Mercatorjeva regionalna hčerinska družba. Postopek registracije je bil končan 1. oktobra 1999, s čimer se je trgovsko podjetje Loka preimenovalo v trgovsko družbo Mercator Gorenjska. Trgovska družba Mercator Gorenjska ima 40 klasičnih in samopostrežnih trgovin, med katerimi so poleg marketov s ponudbo blaga za osnovno preskrbo potrošnikov tudi prodajalne s tekstilom, pohištvom, tehničnim blagom ter z gradbenim materialom. PTC Loka je tako ena izmed samopostrežnih trgovin s prehrambnim blagom, ki si je na Vrhniki že utrte pravo trgovsko pot. Za nagradno križanko so pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada: nagradni bon v vrednosti 8.000,00 SIT ter 3 kg LOKA kave 2. nagrada: 6 kg LOKA kave 3. nagrada: 3 kg LOKA kave Rešene križanke pošljite do 15. januarja 2000 na naslov: Uredništvo NČ, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, in sicer v ovojnici z obveznim pripisom: Nagradna križanka. Pa veliko sreče pri reševanju. S.S. Nagrade za križanko "Oktober" izžrebali V 258. številki Našega časopisa je bila nagradna križanka "OKTOBER". Prejeli smo lepo število rešenih ter izmed njih izžrebali prve tri pravilno rešene. Nagrade prejmejo: 1. nagrada: 12.000,00 SIT: Stasa Pečar , Kotna pot 10, Dragomer, 1351 Brezovica 2. nagrada: 8.000,00 SIT: Metka Malovrh, Žažar 14, 1354 Horjul 3. nagrada: 4.000,00 SIT: Jožefa Grum, Dol. Brezovica 10, 1352 Preserje Nagrajence naprošamo, da nam čimpreje sporočite točen naslov, matično in davčno številko ter tekoči račun, za izplačilo nagrad. Več bralcev nas je prosilo, naj objavimo tudi pravilne rešitve križank. Rešitev križanke iz 258. številke: vodoravno: cesta, e, tor, klapa, a, vas, z, asfalt, amoret, par, miv, Ir, Niko, atlas, d, Niagara, Ankara, bevški, vrtec, is, si, tarok, arena. S.S. Severna stena 8.167 metrov visokega Daulaghirija, kjer se je po levem grebenu živ vrnil v tabor 1, od koder ga je prepeljal helikopter. Pozno zvečer 12. novembra so Lada Ogrina (drugi z leve) sprejeli in pričakali v gostilni Kranjc - Caserman vsi njegovi prijatelji in znani planinci. odprave, s katerimi smo se srečali v severni bazi. Zadnji dan, koje že prišel v tabor I, bi ga moral pobrati helikopter, vendar ga je zaman čakal, ker so bili prav tedaj nemiri v Vzhodnem Nepalu, tako da so bili vsi helikopterji poslani na to področje. Tomaž je moral še eno noč ostati na 5500. K sreči sta se ta večer do njega po zelo dolgi ter naporni poti povzpela Cene Berčič ter Tomo Drolec. Skupaj so prebili noč, naslednje jutro pa jih je pobral helikopter ter jih odpeljal v Pokaro." Kako ste se nato vsi skupaj vračali v Slovenjo? "Koje bil Tomaž na varnem, sva se z Joškom spustila v dolino reke Kali Sandaki ter po dolini v treh dneh prišla v Pokaro, od tam pa v Katmandii. Tu smo ostali še nekaj dni, kjer je Tomaž uredil vse formalnosti glede vzpona in vrnitve. Preko New Delhija in Zuricha smo se vrnili v Ljubljano. Imeli ste že veliko sprejemov, snemanj in številne novinarje. Povejte našim bralcem, kje ste se kot celotna odprava vse že predstavili? "Kot celotna odprava smo bili zelo lepo sprejeti že na samem Brniku, kjer nas je pričakal tudi najslavnejši alpinist Tirolec Reinhold Messner ter velika množica oboževalcev Humarja. Zvečer pa je bil veliki sprejem v samem Kamniku, od koder je bila tudi večina članov odprave. Veliko čast smo doživeli, ko nas je sprejel predsednik države Milan Kučan. Sprejem smo imeli tudi v družbi Mobitel, ki je bil generalni sponzor odprave." Doživel si vzdušje himalajske odprave, uspeh Humarja ter sprejem v domovini. Kakšni so občutki ob tem in kako ocenjuješ sam podvig preplezanja južne stene Daulaghirija? "Zelo sem vesel, da sem lahko sodeloval v tej odpravi. Vzpon Tomaža Humarja pa je doživel v svetu veliko priznanje, čas pa bo pokazal, da je Tomaž postavil velik mejnik v svetovnem alpinizmu." Potrebno je še povedati, daje odprava trajala dva meseca, od 12. septembra do 12. novembra. Tomaž Humar je v tem času opravil aklimatizacijo na severni steni Daulaghirija na višini 7.300 metrov. Sam vzpon in vrnitev pa je trajala 10 dni. Ves ta čas so bili ostali člani odprave vseskozi na preži in budno spremljali dogajanja v steni. Živeli in borili so se s Tomažem, med njimi tudi Vrhničan Lado Ogrin. Na koncu mi je zaupal tudi sponzorje odnosno podjetja, ki so mu pomagali, da je bil navzoč pri največjem alpinističnem podvigu do sedaj. Vsem se od vsega srca zahvaljuje, ti pa so bili: ARGO-NAVT1KA - Horjul, Prebil Plast - Horjul, Subaru servis - Vrhnika, KARA -Vrhnika, Burjak Franc - Podlipa, Kogovšek Mizarstvo - Ligojna, PRO KLIMA - Trzin in Dvig d.o.o. - Sinja Gorica. Simon Seljak NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (061) 756-224 ali h.c. 755-121, int. 222 in 291. Telefaks: (061) 755-158. Elektronska pošta: Anton.Janezic @ siol.net. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Grafična priprava: Tomograf, s.p., Novo mesto. Tisk: SET d.d., Ljubljana.