205. štev. V Ljubljani, petek 27. avgusta 1920. l’oStni"a P,aJaca' s0'0™1- UL leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo !elO ... K 240*— pol leta . . „ 120*— Četrt leta . . * 60-— a mesec . . . „ 20 — Za inozemstvo: celo leto pol leta. četrt leta u mesec K 400 -200--H 100 — „ 35-- ***** Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarj« četrtletno. . . 2 dolatja Novi naročniki na) pošiljaj* naročnino po nakaznici. \jižnjn ‘ni ca J uti a. zaračunajo po irostom in sicer .k tci 55 mm n za cokiai 2 K .krat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. ......—.TTT^~ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede mseratov i. dr. se naj pruvži za odgo* vor dopisnica ali znamka. — Dcpisi naj se frankira;o. — Rokopisi se ne vračajo. ’ - Giolittijeva izjava o Reki. Rim. 26. avgusta. (Izvirno poročilo) Predno ie Giolitti odpotoval Iz F uzerna le dovolil dopisniku »Associated Presse* razgovor. v katerem le podal značilne iziave glede reš-kesra vorašapia. Giolittiieva iziava se ?lasi: »laz sem za Italilansko Reko. Kar se tiče teera vprašania. obsto-Uta samo dve možnosti: Reka po- stane ali italijanska, ali Pa mednarodna Izključeno pa ie. da bi dobila Reko Jugoslavija.« Dopisnik ie stavil Giolittiiu še vprašan ie glede D' Annunzta: ministrski predsednik pa ie na to odvrnil: »Ne govorimo o niem.« Te Giolittiieve iziave so napravile na rimske politične kroge in na italiiansko ravnost velik utis. Ruska vojna napoved Franciji? Berlin. 26. avgusta. (Izvirno poročilo.) Kakor poročalo iz Basla, te ruska sovjetska vlada napovedala Francih voino V noti. katero odpo-Slie sovjetska vlada Franciji, sc ute- meljuje vojna napoved s tem. da le Francija aktivno Podpirala v boi« orot) rdečim armadam Poljsko kakor tudi generala Wrangla. Rusi zbirajo ojačen ja. Berlin. 26. avgusta. (Izvirno poročilo.) Ruska poročila, ki priznavajo trenotnl neuspeh rdeče armade pred Varšavo, javljalo, da Je rusko vojno vodstvo sklenilo zbrati v zaledju fronte ojačenja, s katerimi bo zopet udarilo na Poljake z ofenzivo. Iz celo Rusije prihajajo vesti o rcbrutacljali in zbiranju rezerv, kar značl, da Rusi ne mislijo popustiti poljski vojski. Sedanji umik rdeče armade Je samo prehodnega značaja kt se bo kmalu lzprcmcnll v novo prodiranje. LDU. London, 26. avgusta. Poročevalec Usta »Mornlng Post« javlja Iz Varšave, o pomikanju velikih čet skozi Vilno In Ba-ranovlče. V okrožju Dvinska In Pskova stoje Jako znatne rezerve, večinoma sibirskih čet, kf so namenjene za na ironto, In slccr proti Rlalystokn In drugim stratcglč-no važnim točkam. Položaj doslej nikakor ni gotov in trden. Včeraj so Imele sovjetsko čete pri Mlawl uspeh. Premagale so Poljake In razbile njih krog, tako da so moglo preiti na Vzhodno Prusko. Poljaki so nameravali sovražno armado 30.000 mož. nahajajočo so v gdanskem koridorju, odrezati, kar se Jim pa ni posrečilo. LDU. Moskva, 26. avgusta. V »Izvest-Jlh« piše PodvoJsky o novih vojaških naborih sovjetske Rusije. Vsa država Je razdeljena na 23 vojaških okrajev, v katerih se od šolskih dečkov do 501ctnlh mož vojaško vežbajo vsi moški prebivalci. Rezerva za sedanjo vojno znašajo 4.7 milijonov popolnoma izvežbanlb, doslej še ne vpoklicanih rojakov. POLJSKO NAPREDOVANJE. Varšava, 26. avgusta. Frontno poročilo 1 dne 25. t. m.: Oddelki I. In V. armade čistijo svoje ozemlje od ostankov sovjetskih čet, ki so pometale svoje orožje proč In ki blodijo po gozdovih. Del sovražnih čet, ki ne more prodreti verige naših oddelkov, korači z vojnim gradivom preko nemške meje. Boliševiškl odbor Soldava, ki Je pobegnil na Nemško, so naše čete oddalo prekemu sodišču. Dne 21. t. m. so našo čete zasedle Osovcc. Drugod na fronti lokalni boji. Naši oddelki vzhodno od Lvova zo po IJutih bojih zasedli Zadvorce In Pre-mlslani. Na Južnem krilu manjši boji s sprednjimi stražami sovražne konjenice. Armada generala Pavlanha Jo zasedla Dnjestrovo črto WEYGAND ZAPUSTIL VARŠAVO. LDU. Pariz, 26. avgusta. General Wey-gand Je odpotoval Iz Varšave. Po listu »ffiatln« Je Izjavil general Weygand, preden se Je poslovil, da se Je sklenila zadnji teden med Poljsko In Francijo zveza na življenje In smrt. Iz povratka generala iz Varšave v Pariz sklepa list, da Poljska ne potrebuje nobenega tehničnega svetovalca več In da hočejo poljski vladi pokazati, da |i bodo prepustili popolno odgovornost za operacije poljske armade zunaj etnografskih me). POLJSKA VLADA O SVOJEM STALIŠČU. LDU. Varšava, 26. avgusta. Poljska brzojavna agentura poroč..: Izjava poljske vlade, podpisana po ministrskem predsednik?! Vitosu, veli: Zmago poljskih čet nikakor ne IzpremlnJaJo stališče poljske vlado glode sklepa miru. 2e vedno obstoji neomajni sklep poljske vlade, pravično rešiti spor z boljševiško vlado. Mi smatramo prijateljsko življenje z ruskim narodom kot podstav.otrajnega miru v vzhodni Evropi. POLJSKA ODKLANJA PREDLOGE VRHOVNEGA SVETA. LDU Pariz. 26. avgusta. Agencc Jlavas poroča iz Pariza, da‘Poljska kratkomak) odklanja po vrhovnem svetu določeno mek> in tudi noče priznati 00 sovjetski vladi zalitevano pravico do samoodločbe za Litvansko, Ukrajino in Gajicifo. Poljska je kritizirala ruske predloge-ne da bi podaja jasnih predlogov za pogajanja. RUSKA MIROVNA DELEGACIJA V MINSKU POPUŠČA. LDU London, 26. avgusta. Varšavski poročevalec lista »Standard« lavlja. da ie postala ruska mirovna delegaciia nasproti Poliakom bolj Drilemliiva. VOLITVE V KONSTITUANTO. LDU. Beograd. 25. avgusta. Minister za konstituanto dr. Laza Markovič ie pripravil izpremembe člena 15. volilnega zakona, do katerih se izmed državnih uradnikov priznava Dasivna volilna Dravica samo ministrom in profesorjem pravnih fakultet. Istotako so pripravljene izpremembe člena v dodatku volilnega zakona o skraišaniu roka za volitve. Po tel iznreinemhi bodo volitve za konstitaanto razpisane za 28. novembra 1.1. KOROŠEC ODSTOPI? LDU Zagreb. 26. avgusta. »Ob-zor« lavlia Iz Beograda: Minister dr Korošec bo te dni Dodal ostavko kot minister za promet. Njegovo mesto bo nrevzel minister za lavna dela, Joca Jovanovič. Minister dr. Korošec se namerava iz zdravstvenih _ razlngqv za neka! časa odtegniti političnemu življenju. PRVA SEJA BEOGRAJSKEGA OBČINSKEGA SVETA. LDU Beograd. 26. avgusta. Včeraj ob šestnajstih ie bila prva sela novoizvoliene občinske uprave. Predsednik občinskega zastopstva Filip Filipovič ie iziavil. da bo ostala uprava verna svojim načelom ter da so komunistični zastopniki s prisego izvršili samo formalnost, ki ie potrebna za vstop v občinski odbor Zastopnik Risto Odavič ie izjavil v imenu odbornikov radikalne stranke da so demokrati krivi, da le prešla DrcstoJica kralicvine Srbov. Hrvatov In Slovencev v roke prevratniškim In razruševalnim elementom. Izjavil le. da bo sodeloval v občinskem odboru. dokler bo niegovo delo zakonito. Demokratski odbornik Savčič ie iziavil. da bo niegeva stranka sodelovala v novi upravi. Pogramatič-no iziavo oa bo dal šele na Drihodnvl seii. Seio so završili z burnimi žfvio-klici komunističnemu Beogradu. ENAKE PLAČE BEOGRAJSKIH OBČINSKIH NAMEŠČENCEV. LDU Zagreb. 26. avgusta. »Ri-Ječ« iavlia iz Beograda, da le komunistična stranka sklenila, da bodo vsi občinski nameščenci počenšd od uprave in nienega predsednika in podpredsednika ter vsi uradniki in delavci imeli enako nlačo po 45 dinarjev na dan.______ VZPOSTAVITEV D1PLOMATICNIH OD-NOŠAJEV Z BOLGARSKO. LDU Zagreb, 26. avgusta. »Domovina« javlja Iz Beograda: Naša vlada Je vzpostavila s Sofijo dlplomatlčno zveze. Za našega opravnlka v Sofiji Je Imenovan Je-vrem Tadič, ki Je bil sprejet v svečani av-■dljencl In Izročil svoja poverilna pisma. Lueernski sestanek. Lueernski sestane!: pomeni najbrže novo fazo v reševanju Jadranskega vprašanja. Zanesljive olicljelno izjave glede pogovorov med angleškim in Italijanskim ministrskim predsednikom sicer še nimamo. Toda splošna smer titanske zunanje politike gre z ozirom na najvažnejše evropsko politično vprašanje — ruski problem — precej konvergentno z Italijansko zunanjo politiko, In to nam pojasnjuje sporazum med Londonom In Rimom, ki sc le dosegel v Lucerna. Da si Je Italija zagotovila v tem slučaju v prvi vrsti angleško dlplomatlčno pomoč proti Jugoslaviji, o tem ni treba preveč ugibati. Anglija In Francija gresta namreč kljub zatrjevanju popolnega medsebojnega soglasia, v ruski politiki vendarle vsaka svojo pot. Britanija ne gleda preveč na to, kdo vlada v Moskvi, ona računa edinole z dobičkom — političnim In trgovskim — ki bi ga imela, če bi obnovila normalne zveze z Rusijo. Se dalje Je šla Italija, ki Je pravzaprav že v oticijalnlii stikih s sovjetsko republiko. Obe državi sta se tako-rekoč morali po isti poti srečati. V primeri s tem najvišjim problemom je za Anglijo Jadranski spor za sedaj vprašanje druge vrste In s tem nam Je računati. Francoska politika proti Rusiji se popolnoma razlikuje od Angleške. Francoski narodni kapital Je v veliki meri investiran v območju sovjetskih komisarje-' Le-tl seveda že načelno odrekajo povrnitev carl-stičnega dolga, s čemur bi bila v prvi vrsti oškodovana Franclja. Razen tega ima pa Pariz največjl strah pred nemško-rusko kooperacijo, ki bi JI utegnila pobrati vse sadove sedanje zmage nad Nemčijo. Vslcd tega nastopa irancoska vlada za direktno akcijo proti sovjetski Rusiji, pa naj bi šla ta akcija od katerekoli strani. Odtod Cie-menceaujev cordon santtalrc, odtod vsa priznanja raznih protirevolucije/Jamih generalov na ruskem ozemlju, med temi v na j novejšem času priznanj.: generala Wrangla, ki Je očitno pokazalo nesoglasje med francosko ln angleško politiko. To nesoglasje Je dobilo 1 a tudi v odgodltvcni seji obeh angleških zbornic 16. f. m. V tej seji Je dejal' Mr. Asquitti mnnTmmi-jrni n nsirTuni— 1 111 ob splošnem odobravanju parl.:„.cjta, da takih dejanj (francosko priznanje generala \Vrangla) sicer angleška zbornica ne bo sodila, reči pa mora, da sc Anglija nikakor ne mara pridni-... kalnemu podobnemu koraku. Isti govornik Je tudi obsojal dosedanje občevanje angleške vlade z Rusijo. »Čemu,« Je naglašal Asqu!th, »to mešetarjenje s pomočjo neavtoriziranih agentov? Naj bo naše mnenje o de faeto ruski vladi kakoršnokoll, s to vlado moramo občevali direktno brez zvanih in ncpozvanlh posredovalcev. Čim pravilnejša bo pot, tem pravilnejša bo uaša slika in tem lažja vsa naša pogajanja. Direktna ollcijclna zveza z rusko vlado je v interesu svetovnega miru.« Antanta poskuša torej tako ali tako doseči politično ravnovesje z Rusijo, Obe zavezniški sili, ki sta sporazumni glede te svoje politike, držita Francijo z boka. NI dvoma, da so bo morala končno tudi ona tci smeri prilagoditi. Upanja, da bi varšavski boji političen položaj spremenil) po francoskem konceptu, ni preveč. Vojaška situacija sc res da utegne navidez ln začasno na ruski strani poslabšati. Toda nobenega dvoma M, da so angleški strokovnjaki, kakor svoj čas lord Kltschcncr, vzeli v račun vse momente ter končno postavili plus na rusko stran. Zato tako odločna Iziava Lloyda Georga, da sc bo vlada držala z ozirom na Rusijo mirovne politike in odrekla Poljski vsako pomoč. Če bi fe-ta zakrivila nadaljevanje bojev. Angleški parlament je odgoden do 19. oktobra. Zunanje politične smeri vlada brez odobritve zbornice po striktni Izjavi ministrskega predsednika ne bo spreminjala. Po dobi odgoditve sodeč sl Je angleška vlada precej Jasno začrtala svojo pot ln izračunala reznltate. Sestanek Lloyda Georgea z g. Glollt-tljem v Lucemu Je prvi skupni korak Britanije In Italije po Isti poti. Ml Jugoslovani, kl mamo razen koroškega plebiscita, tudi največje svoje rane odprte ob Jadranu, smemo In moramo presojati zavezniško^ nastopanje proti nam samo » tega vidika. Beograd bo seveda kmalu zopet v krizi . . . M. Zčvacor Kraljev vitez. Zgodovinski roman. > (Dalje.) .. ' . »Ali ie bilo potreba, da sem se „**_.zaDeHati vražii nunici. ki mi le njuhatsnoči mešat glavo?« se ie *la Je snPt°f0ka in ln ubral v mogočnih SKokih za nesrečnežem: razdalia. ki m« . * *a' se ’e krčila od hiba do hma: še trenotek. in Capestang !e bil z neznancem vštric. -71 -1 08rL!m',< ’e v^nil* »Pogum! Zdržite še malo!« . . Neznanec se ie n agfo ozrl na moža s plamenečim obličiem. ki le div ic kalopiral oh niegovj strani; a iijnnT«F 1 n,. mmpsa* PSRBiaass DELO RAZMEJITVENE KOMISIJE Maribor. 26. avgusta. (Izvirno poročilo.) Tehnično osobie razmejitvene komisiie. ki mu pripadata tudi 2 inženjria. določa meino črto nad Marbekom (Marenbereom). Svoi posel vrši v sporazumu z ondotniml župani in posestniki, katerih posestva leže na obmeinom ozemitu. Kler se ooiaviio nesoelasia. se obvesti o tem razmejitvena komisiia. ki od-POŠlie nekatere svoie člane na lice mesta, da izrcčeio končnoveliavno svoie odločilno moeme. SMILJANIČ — POVELJNIK ČET NA ALBANSKI MEJI • LDU Beograd. 26. avgusta. General Krsto Smiljanič ie prevzel komando naših čet v Albaniii in ie pred dvemi dnevi krenil na mejo. | BORZA. Curih, 26. avgusta. (Izvirno poročilo.) Berlin 12.65, Newyork 606, Milan 28.50, Praga 10.70, Zagreb 6, Budimpešta 2.50, Dunaj 2.70, avstrijske žigosane krone 2.S8, Beograd 23. Dunaj, 26. avgusta. (Izvirno poročilo.) Zagreb 232-259, Budimpešta 100-110, Prana 404-429, Varšava 99-110, čehoslovaške krone 403-427, dinarji 975-1025. Zagreb, 26. avgust".. Devize. Berlin 213-217, Italija 510-515, London 365-0, Nc\vyork 105-105.50, Pariz 760-790, Praga 182-185, Švica 1700-0, Dunaj 42.50-42.75, Valute. Dolarji 104-106, avstrijske kron* 40-41, carski rublji 126-128, 20 kron v.^lat« 0-400, hsneoski franki 740-760, napoifepn-dorl 380-390, nemške marke 210-215, romunski leji 232-235, italijanske lire 500-505-aigrlcškl funti 360-370. zdaici va ni videl večj. Se tisti hip pa le opnzi!. kako ie njegov lastni koni srdito stresel vlavo: slišal ga Je rezgetati od bolečine ln čutil, kako unsfaia niegov dir počasnejši. Trenotek nato te žival obstala, ukročena, pokrita s oeno. tresoča se na vseh udih t »Rešeni ste. gospod!« ie rekel glas. • ■ m Plemič v črnem baršunu ie zdaj zagledal iezdeca. ki le stal peš na cesti in ga Dozdravlial! Capestang. ko ie dospel vštric z mladeničem, se te bil z nezaslišano drzmostio sklonil nanrei. pograbil tulčevega ko-nla oberoč za grivo, smistil sc iz ' 'U ia obvisel na vrancu z levo roko. dočm mu ie z desno stisnil nu-haioče nosnice. Neznanec le skočil s konte, rekoč: »Hvala, gospod. Dolguiem vam živlienie — tega ne pozabim do svo-fc smrti. Ali Capestang ga ni poslušal. Z obema rokama ie razklepal vrancu gobec in duhal ostri voni niegove sano ' • . v »Sal sem vedel!« ie vzkliknil nazadnje. »Gospod, vaš koni fe bil pitan 1 Gotovo ste mu dali ziutrai preveč ovsa. namočenega v žeanlti... Ali se hočete ubiti?« Mladenič v črni baršunasti obleki fe strašno prebledel. »Oh, podleži! Oh, lopovi!« Je zamrmral sam pri sebi. »Zdal ga lehko zaiašcte brez skrbi.« ie povzel Capestang. »Krotak bo kakor iagnis. zakai besnost ga ie že minila.« »Prav sta imela. Ornano in Luv-nes!« >e pomišlial neznanec. »Zdal vidim: ako ne udarim Jaz po njih. moram pasti sam! Smrt se plazi okoli mene... Upijanili so m! konja, da li .nesrečen slučai* izpraznil francoski prestol! Da. čas ie vzeti bič in vaieti v roke!« »Gospod,« ie dejal, ko ie sedel Snet na konhi, »moje bivališče ie v Louvrit. Oglasite sc tam. kadarkoli hočete, vprašajte po gospodu Vitry-fu. ki ie moi sorodnik, in recite mu: .Meudon!* brez vseh posebnih pojasnil. ,Vedel ho. kai mu ie storiti.« ^ To rekši je izoodbodel konja in kmalu izginil osuplemu Capestangu izpred oči. »Corbacque!« ie zagodel vitez, »to ti le lep plemič. Človek se poda zaradi niega v nevarnost, da si polomi kosti, on pa pravi, kakor bi šla za naimanlšo reč na svetu: .Oglasite se pri moicm sorodniku VitrvluT Hvala lepa! Capestang ni tisto sortef ptič, da hi čivkal okrog stričkov IA atkov za hvalo takšnega zelenca!« Zaničljivo ie tlesnil s prsti. Nata ie požvižgal Blisku, ki ie veselo pritekel k nieinu: zaiahal ga ie in nadaljeval svoio Dot. • . Baš takrat se ie zapodila iz 1 art-za četa iczdccev in io udrla v nai-huiSi naglici Po Meudonskl cesti. Bill so naši znanci iz Conciniievega dvorca: Bazorges. Montreval. Lou-vlgnac. Chalabre in Pontraille: njim' na čelu le dirial Concin! s svotiim pribočnikom Rinaldom. Leteli so tihe in urno kakor iatn Jastrebov, kl i;h nese vihar. Njih obrazi so bili mrkli. Concini ic meril obzorie s _ strašnimi o.mit Politične razmere v južni Srbiji. Beograd, 24. avgusta. Marsikdo maje z glavo, ko bore o rezultatih pri občinskih volitvah v Južul Srbiji, v tem najmanj civiliziranem delu država, za kar veljata Makedonija in Stara Srbija. Možak sl misli: Kako so spodaj Izglodale volitve In kako Je prišlo do rezultatov, o katerih pišemo ln beremo, to Bog vedi la pomežikne zraven pomenljivo. — Spomladi, ko sem sl ogledal te kraje, sem se zelo začudil, ko so bili povsod, v vlakih, v kavarnah, aa ulici v glavnem Isti razgovori, kakor drugje. Komunisti, boljšcvlkl, demokrati, radikalci, agrarna reforma, in tako dalje. Kako so si kmetja med vojno opomogli, koliko so sl mestni prckupcl nagrmadili denarja ln za finala, kako bodo boljševikl razmerje koristnejše razpostavili. Rusi na primer so v vagonu večkrat špldill ušesa, ko so čull Iz srbskih pogovorov toliko znanih besedin Imen. •Tudi pri nas Je polno komunistovi .. .« Politično gibanje je bilo kot drugod. V Skopijo prodajanje časopisov po ulicah: kupil sl lahko poleg beograjskih In zagrebških tudi domače, skoplji tisk o. Za radikalce dnevnik .Stara Srbija«, za demokrate »Demokrat«, tetotako dnevnik, In še »So-cjjalistlčka Zora« za komuniste; ta pa je Izhajala le dvakrat na teden. V tem okviru so se organizirale tttdl političke stranke; poleg demokratske, radikalne ln socljallstl-čne je obstojala samo še skupna muslimanska stranka, ki so jo vodili mestni Turki In begi, hoteli pa so k njej pritegniti vse stanove muslimansko vere, pa naj so po narodnosti Arnav«, Turk! ali celo SrbL Obenem pa so čakali, da se pridružijo močnejši strani. Važno je, da bivši bugarašl sploh niso organizirani kot posebna partija. Izmed najaglfucjšlh članov bivšo bolgarske pro-pagando jih je mnogo ostalo v Bolgariji. Izmed onih, ki so ostali tu, jih je mnogo, M so se sprijaznili z razmerami, nekateri seveda še goleo na tlbem. Teh slednjih je Slo veliko k komunistom, kakor slično tudi od muslimanske strani —. po večini pa so so priključili ali demokratom ali radikalcem. Mnogo bivših bugarašev opravlja v političnih strankarskih odborih celo vodilna ali vsaj prva nsesla, zlasti kjer imajo stranke zavestno tendenco k mirni, počasni poravnavi, kar je opažati v splošnem. Treba je pomisliti, da so to sploh prve volitve, ki jih opravlja ta doslej najbolj zanemarjeni del kraljevine. Da pa M bili ljudje zato popolni politični anallabetje, sl ne smemo misliti. Mnogo je moških, ki so blfl v Ameriki ali v drugih evropskih in balkanskih deželah za delom. Vojna, ki ja povsod zdramfla ljudstva, je povzročila tudi tu, da je smisel za javne zadeve na-rastel, zlasti ker so bile dežele takorekoč neposredno bojišče. Muogokja je opazit!, kako jim je imponlrala nemška praktičnost, podjetnost in vztrajnost. Ko ustvari šo!a In upravna organizacija potrebne predpogoje, ul dvomu, da bo to nadarjeno, razborito ljudstvo energično partlcipiralo ua našem bodočem političnem življenju. Ukrajinski kmetje pri PetljurL K vr-hojrnemu atamanu ukrajinske armade Pet-Ijurl so dospele delegacije organizacij ukrajinskih kmetov, ki so mu poročale o položaju v Ukrajini. Boljšcvlkl hočejo na vsak način letošnjo Žetev in uporabljajo vsa sredstva, da bi to dosegli. Delegacija so izjavile, da vse prebivalstvo podpira uporne kmete in da upajo vsled tega na možnost skorajšnjega splošnega napada na boljševike in njihovega končnega Izgona Iz Ukrajine. Čuden praznik v Prekmurju. Zahtevajte „ Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!! Murska Sobota. 23. avn. V Detek. 20. ave.. ie bil pra morala ali rusko ali pa nem.-ško politiko — sicer se lahko ponovi »tena zgodovina pred sto leti. če se doseže med Rušilo in Poljsko pravičen mir. ie prav mnogo upanja’ da se bo Poliska Rustt približala. tedar propade v poslednji seda-nii sistem. V tistem trenutku na bi nastal nov položaj tudi za Čehoslo-vaško. ki bi brez dvoma pomagala uresničiti misel severne slovanske republike. v tsm odseku. Cas Izza poraza Koi-čaka In Dentiklna te porabi! za reorganizacijo svote vojske. In le stopfl na plan tedal ko *o' bile vse bolgevl-ške sile udeležene v boflh na Doliski trontf. S tem činom ie storH veliko uslugo vsem neprilateliem sovietske Rusiie. VVranelovB armada štete okolu j 100.000 dobro ODremlienih mož Nfc-| no^ število stalno narašča vsled ko-j zaških oddelkov, ki se v rdeči armadi UDiraio. Tako n. or. poročaio. da je nristoDilo k nfemu v zadnlem času kar 20.000 kozakov iz donske po-kraiine. Roliševiki se na Wrangia zelo huduieio. Naklonienost prebivalstva si je Pridobil s tejn. da ni v svojem vojnem območiu rekviriral za svoio voisko Potrebnih živil. Napravil pa te še drugo dobro potezo orofci boll-seviicom. Bollševiki so vodstvo ve-Ioposestev. odvzetih vlasteninom. Doveriali sovjetskim komisarjem, ki so skušati prisiliti kmete na delo. Dane so boliševiki jemali k voiakom kmečko prebivalstvo, ki te v rdeči armadi občutilo ostreišo disciplino nego v carski voiskl. Wrangei se fe vseh teh delani vzdržal. Razdelil ie zemljo med kmete In ustanovil kontrolne instituciie. ki v nlih odločuieio o svoiih potrebah in vprašanjiji kmetje sami. Tako ic postal Wran- gel zelo nevaren tekmec boliševl-Skega režima. VVranglova slava bi bila prav kmalu ugasnila, da ni zadela ruske rcecc voisice Pred karšavo nesreča. Vsled ruskega poraza in umika pa se ie niegov ooložai zopet nekoliko utrdil in Wrangel postala sedaš faktor, ki bo pomagal onemogočit? konsolidacijo prilik v trpeči ruski državi. Da bo to trolienie mora! Plačati ruski narod, ne na sedanja vlada ni treba povdarjati. 205. štev. »opisih nič hudega n« piše. sem skok ra* s stola Dadel. Gospodje bi hoteli torel pri nas v3fvati neko sakrosanktnost. Bog- ^:-TJ®,n,.s,aJ)a! v domovini visok« gospode imalo ta privilegij samo M. M ft rw 'M Chanel in S. M II RA Drug, državljani so pa deležni. ne glede na višino stola ki ga imajo slučajno pod seboj, prav obli©, ga in neredkokrat prav mastnega b.agoslova govoreče in pišoče Javnost!. Toda SHS ie menda za visoko zavezniško reprezentanco vsled svo- h!SCtufnostl res nekaka Cuiu-kafriia slabše vrste. In gospodje bi gI/t,;SrreTmbo radi suverene m ,^e v nobenem našem listu ničesar tako nesooštliivega bral o kakem komisarki, si res ne morem omeniene zahteve Plebiscitne komisije do zdravi nam e ti razlagati. V Angiii? moraic marsftcako pikro Prenesti visoki upravni lordi. Na Francoskem se tovariša Cachin in rrossard orav gotovo ne pokrižata nredno kai zapišeta, in rimskemu ministrskemu predsedniku sme reškj condottiere na vseh vekov veke Dri-smollti prekrasno zveneči epiteton »cagom«. Mogoče so si oa zaželeli gosnod-te. ki si doma na kai takega še misliti ne imalo. da bi dosegli v deželi vseh neverjetnosti SNS še ta patent druge božie zapovedi. No. to Dot ie mali Morlc tudi pri nas malo previsoko segel. Pa zdravi ostanite! Ouidam. Beležke. Ne imenuj po nemarnem ...! Gospod urednik! Zopet se moram oglasi«. Sai je pravzaprav čudno, da sem že k sebi prišel. Danes, ziutrai sem namreč do-bU v roke »Jugoslavijo« ta ko sem prečita) vest. da zahteva plebiscitna Kom.sna da se o njenih članih v ča: Red sv. Save — za avstrijske tanake. V nekem listu beremo: »Z redom v. Save I \. razreda ie bi! odtikovaji g Jakob Dimnik, ravnatelj v Liub- lians.« To te tisti gospod, ki fe napisal »Avstrijske junake«. Srbski }n tuli podaniki. Ministrstvo za vojno in mornarico potrebuie večie število pečatnikov In razglaša in obiavl: »Srbski podaniki moralo položiti 10 odstotkov, tuici Da 20 odstotkov kavclie od oonudene vsote.« Kdo ie ne^cl srbski oodanik In kak- ’ sna podanika sta Slovenec in Hrvat? .1UGGSLOVANH Plebiscit na Koroškem se bliža. Za bol le potreba sredstev. PrlstooaUc k »Gosposvetskemu Zvonu« ta podpirajte ga. Avgusta Cerar-Danilova. V časih, ko se vračaio k nam naši utetmki in izgnanci, bo lih sprejemamo z godbo in veseljem, ko se vra- k? ”1* le na§a zemMa s svolo večnomlado ljubeznijo priklicala ng-zai, se ic te dni vrnila iz Amerike v IJubhano tudi ga. Avgusta Cerar-Damlova. Nalmlalši prijatelji naše drame jo komai Poznalo. Drugi Da le niso niKdar pozabili in vedno želeli da bi io kmalu zagledali na odru Bali so se zanio. Zakai skaliena le slika nienega bega iz domovine: slovenska igralka le. Zena. ki nas te samo obdatievala iz svoiega bogastva. Žena. ki nam ie slikala trpljenje in solze in smeli našega življenja. Ki ni od domovine ničesar dragega prejela leot popotno palico. In ko se le vrnila, tiho in skromno, nič sprejema, nič pozdravov: slovenska igralka ie. Toda dovoli o tem. Avgusta Danilova tega ne potrebuie. »Ko sem prišla v Ameriko, sem začeN čisto od spodai navzgor. Po amerikanko. Naučila sem se krojiti Položaj gen. Wrang!a. General Wrangel. M se Je svoj-čas umaknil na polotok Krim. fe stopil zadnie čase zopet v ospredje. Ze-miieoisni položai mu le omogečii. da se obrne nroti boliševišklrn armadam ta prirezovatl. Morala sera živeti. Pozneje se ie ustanovil gledališki »Klub Danilova«, ki pa ni zaželieno uspeval vsled nerazumevanja tamkajšnjih diletantov. Vidite, ko človek hodi do svetu, vidi, da so diietantte povsod enako domišljavi. V New Voricu sem pela pr »Columbia Ora-mophon Campanv«. Za gramofonske plošče naše narodne pesmi, ki so Dbvsod zelo ugaiale in se širile med roiaki. Tu sem delovala samo kot pevka. Gmotno se le že živelo. Pozneje sem začela pri kinu ln tu sem ostala. Sodelovala sem pri naših Jugoslovanskih dobrodelnih prireditvah med voino. Hotela sem uprizoriti »Smrt maike Jugovičev« za film. Prosila sem pomoči pri tamkajšnjem srbskem konzulatu, pa nisem uspela. endar sem se v film tako uživeia. da se vrnem v Ameriko, če mi tu ne bo mogoče živeti. Mo? sin Rafko ie tudi tam... Kake umetniške cilie imam tli v domovini? Delati za našo dramo. Mote uloge so vam poznane. Naiboli živim v Fedori. Zaza. Sap-pho. Dom (Sudermann.). Nepoznanka (La femrne X.). V tei sezoni nastopim (kot gost), med drugim kot Hedda i Gabler. Veselilo bi mc delovati v dramatični šoli. zakai pH nas moramo s šolo začeti. Če hočemo kam na-orei. Veste, zunal v svetu ie igra tako izdelana, da ni nič komediie temveč samo pristno živlienle. Gostovala bom v Zagrebu. Mariboru in drugod v higoslaviil. Mola edina in največia želia ie povzdigniti slovensko dramo ...« Smeh gosne Danilove Je tako pristen in mladosten kot ona sama: človek bi mislil, da vsa dolga leta voine n! živela. Čas se ni dotaknil nienega lica. V tei ljubljanski megli ni mogoče ničesar nrorokovati: ali bo gospa Danilova Dridobliena in ohranlena naši drami, ali bo imela veselie in uspeh v toliki meri. kot ii ga želimo vsi: eno ie gotovo: množica onih. ki so io nekoč videli in slišali, io z veseljem pozdravljajo ob nienem povratku. In če H ho usoda naklonila, da ostane pri nas. nai ii naše nerazumevanje ne razje poguma, Zakai naša Talija se nabaia še v takem razvoju, da plačuje neliubezen z maščevaniem — a ljubezen s topim neumevanlem. Vprašanje pobrsjiusfctii vlad. LDU Beoerad, 25. avgusta. PrlSafcu-iejo, da bo Jutri podpisan ukaz o pokrajin- sitih vladali, ki se preosnujejo na podlnsl protokola sporazuma, kakor je Je bilo po-roSano. Rešeno še ni vprašanje predsednika bosenske pokrajinske vlade, ker radikalci še niso dotočili svoNsa kandidatu In le Miša Trifunovič odkloni! to mesto. Maršal Joffre v Beograda. LDU Beograd, 25. avgusta. Danes Jo doŠel v Beograd maršal Joffre. Dospel je 8 posebnim parnikom Iz Bukarešte, kjer ie bil v važni politični misiji. V pristanišču so ga pozdravili ministrski predsednik dr. Vesnič, vojni minister general Jovanovič, dvorni maršal, polkovnik Damjanovič, francoski poslanik De Fontcney, general Mišič Jugoslavija. ter ostali dostojanstveniki. Maršal Joffr« se le prisrčno poljubil z dr. Vesničem ter po pozdravu odpeljal v hotel »Srbski kralj«. L.DU Beograd, 25. avgusta. Maršal Joffre je popoldne napravil izlet na Avalo, kjer mu je inšpektor topništvu genem’ Hotič pojasnil posamezne interesantne momente izza bitk pri Beogradu v letih 1914 In 1915. V petek s! bo maršal pogledal gornje mesto In razdelano zgradbo glavnega generalnega štaba na Kallmegdanu. Ukaz o proračunskih dvanajstinah. ... LD” ?,cograd' 26- avgusta. Včeraj je bil v »Službenih novinah« razglašen vladni ukaz o proračunskih dvanajstinah, pa samo s podpisom finančnega ministra In s pripombo, da bodo nadaljnji podpisi sledili Razna poročila. Mala antaafa zahteva znižanje madžarska vojsko. LDU Dunaj, 25. avgusta. Kakor javliaio Usti, so predložili zastopniki Češkoslovaško, Jugoslavije Ut Romunije vrhovnemu svetu noto, v kateri zahtevajo, da se pritegnejo k budimpeštanski nadzorovalni komisiji tudi zastopniki imenovanih treh držav kot posvctovalci. Qre za znižanje madžarske vojske na 35.000 mož. Rusko-ueiuška politična in gospodarska konvencija. Praga, 26. avgusta. (Izvirno poročilo.) Po brezžični vesti Iz Londona, da je Trocki konferiral v Vzhodni Prusiji z nemškimi štabnimi častniki, proglaša sedaj brezžična moskovska vest, da Je rusko-nemškl sporazum nujen v svrlio ohranitve Evropa pred gospodarsko katastrofo in kaosem, Vlada sovjetov se nadeja, da bo Nemčija v kratkem sklenila z Rusijo politično ln gospodarsko konvencijo. »Times« piše, da ta Izraz sovjetskih nad vzbuja pre. ričaHe, da sta se Berlin In Moskva že sporazumela. Romunsko-madžarskl odnošajl. LDU Dunaj, 25. avgusta. »Reichspost« javlja Iz Budimpešte, da Je ententa dal* Romuniji direktive, naj stopi v prijateljske odnošaje z Madžarsko. Gospodarstvo. Drobiž po 5, 10 in 26 par, ki se bo koval po odredbi ministra za finance v dunajski tvornici, predstavlja vsoto 30 milijonov dinarjev. Tekom -Meseca bo tvor-nlca dobavljala vsak teden 10.000 kg novega drobiža. + Revizija zagrebških bank. Pred dnevi je inšpektor finančnega ministrstva Izvršil revizijo vseh zagrebških bank zaradi posameznih primerov, ko se nekatere banke niso držale predpisov o trgovini z devizami. Pri tej prilik! so prišli na sled, kakor poroča »Politika«, raznim nepravilnostim ter so bile kaznovane na globo po 80.000 K banka Kronfcld, banka Bautner la banka Kramer. '+. Nova tvornlca eternlta se bo zgradila v. Karlovcu, Temeljna glavnica le usta- novljena na 6 miljonov kron in je že zagotovljena. Ivi podjetju sodelujejo karlovški. zagrebški in splitski kapitalisti, poleg tega tudi nekoliko inženerjev strokovnjakov. +, Nov umetni gnoj Iz egiptovskega fosfata. Iz Pariza javljajo, da se je posrečilo najti novo metodo izdelovanja umetnega gnoja iz fosfata, ki se pridobiva v. Egiptu. Fosfat se Izvaža že v velikih množinah, ker pride iz njega izdelano gnojilo mnogo cenejše kot doscdr.uja gnojila. +’ Bolgarski premog za Srbijo. Bolgarska je pričela z odpošiljanjem premoga v Srbijo na račun vojne odškodnine. Odposlalo se je dosedaj 150 ton (15 vagonov) iz rudnika Peruna v Bolgariji, Dnevne vesti. — Seniki v SIoventM utegnejo 'doživeti nova razočaranja. Iz zanesljivih virov se ie izvedelo, da se nameravajo vzeti nri nas v Službovanje zonet nekateri nemški bivši sodniki. Gotovo ie deistvo da se ukvar-iaio predsedništva okrožnih sodišč v Mariboru in Celju z vorašaniem. ali bi bila zadovolina (!) s nrevzetiem nekega bivšega nemškega sodnika (svetnika?) v zopetno službo. Mero-daini čiaitelii. nozor. kaiti slovenski sodniki, ki prenašalo že skoro dve leti z naivcčiim samozatalevaniem težko bieme svoieea poklica in ča-kaio nestrpno na tolikrat že obljubljena imcuovania. ne bodo trpeli v svci: sredi Hudi. katerim so bili nred prevratom v ravno isti službi trn v neti. oovrh ua še pred niimi tolikrat znoosjavliar.i in prezirani. Nikakor ne bodo pripustili, da prideio ti izgnanci zopet v naša središča, kakor sta Maribor in Celje. Maribor ie naša itak še preveč z nemčurskim duhom nrcpoiena severna oostoianka. v Celju pa sedita že dva višja sodnika — Nemca na trdnem... Ce bo šlo tako naivci, se utegne zgoditi, da bodo lahko naši senati, »oo potrebi* po večini — nemški. Slovenski sodniki apelirajo pravočasno na poverjeništvo za uravopodie in na naše višie orezidiie. uai iih tl ne ža-liio še s tem. da se bodo Potikali naši oravi in zvesti sinovi te prevaž-n>? stroke do deželi, bivši zagrizeni nemškutarii pa bi zasedali tudj v Ju-posiaviil boliša mesta! Kdor ni bi! oreie za nas. ga tudi sedat ni treba! — Jugosla venski Filatelističkl Savez noztvlia vse filateliste (nabiralce znamk) v Jugoslaviji, da pristopilo k Savezu icot člani. Enkratna vpisnina 10 K. letna članarina 12 K. Savez nudi svoiitn članom ugodnost? glede dobave znamk po nominalni ceni. elede zamenlave jtd. Gle-,de nadalinilf informacii se te obrniti na tajništvo Jugoslavenskog Filatelistično? Saveza. Zagreb 1.. poštan-ska pralnica 85. — Pozor lovci! »Slovensko lovsko društvo« ie nabavilo za svoje elane lovski smodnik. Da omogočimo nadrobno razdelitev, pozivamo vse tiste trgovce, ki so naši člani in ki so imeli prei koncesiio za nadrobno raznrodaio smodnika, da orliaviio pismeno ali ustno v društveni pisarn; v Ljubljani. Miklošičeva cesta 6 (pisarna društvenega predsednika dr. Ivana Lovrenčiča), so-li Dri-nrav’icr.i pri razdelitvi smodnika sodelovati. Mi bi vsakemu teh trgovcev — članov nakazali primerno količino. ki bi io on potem stavil društvenim članom svoieea okoliša v našem imenu na prodal. Vsak član, ki bi hotel dobiti smodnik, bi se moral nri tem članu — trgovcu izkazati z društveno izkaznico, trgovec bi na hrbet izkaznice ia v svofo kniigo zabeležil količino daneea smodnika in pobral denar. Smodnika se dobi 6 vrst in sicer za šibre troie in za krogle troie vrst. Cena smodniku za šibre: od 96 K do 114 K za 1 kg. smodniku za kroglo od 141 K do 147 K za 1 kg. V teh cenah le Ze vraču-niena nagrada do 20% za trgovce, ki nomaeaio pri razdelitvi in 5% za kritie naših stroškov. Za enkrat dobi vsak član lahko pol kg smodnika. Brezdimneea smodnika nimamo in na v naši državi suloli ni še dobiti. Trgovca, ki bf dal smodnik nečlanu, bo kaznovala Politična oblast. — Odbor. — Tobačni trafik! v Ralhenbunni št. 18 in 97 sta do 20. septembra 1920 notnm iavneea natečaia razpisani Enoletni kosmati dobiček ie znašal 14.613 K. Položiti se mora predno se ponudba izroči 1400 K iomščine. — Občni zbor Slov. zdravn. društva, ki Jo bil 22. t. m., je sprejel resolucije, v katerih zahteva od vlade, da predloži nar. predstavništvu v Beogradu zakonski načrt za ustanovitev še nadaljnih 6 semestrov ua medicinski fakulteti v Ljubljani. Zdrav- ski fakuUet|teVa|,r’ da sc naka2ei0 ntedlcln-tl ! tr2n P°lrebni krediti za izvršitev potrebnih zgradb in preuredb ter za gradnjo anatomskega instituta. H koncu so zdravniki zahtevali od vlade, da nemudoma imenuje za profesorja fiziologije Ri-karda I3oryana. — Mcdlclncl! Rlgoroz tz biolog!]* j* prestavljen na 20 okt. Prošnje za štipendij* vložite najpozneje do 30. avg. t. 1. Priložite krstni in domovinski list, predpisano ubož-no in študijsko spričevalo. Predsednik D. J. M. — Gledališka sezona 1920/21 le vsled Pomanjkanja stanovanj oziroma mesečr.ih sob v nevarnosti. Člani opere do danes ni-so dobili niti ene sobe in so primorani stanovati v hotelih. Ker je daljše bivanje v hotelu nemogoče ,fn da se sezona 20/21 fitiipgoč!, se £, t, občinstvo ponovna vljud- no naproša, da v lastnem Inleresu takoj odstopi nekaj mesečnih sob Članom kr. Narodnega gledališča. Cenjene ponudbe se sprejemalo v glodališki pisarni (opera). — Državne štipendije za študiranje na visokih šolah v Inozemstvu. Po naredbl ministrskega sveta štev. 2045 bo prejemalo v bodočem študijskem letu 40 dijakov državne štipendije za študirani* v Inozemstvu. Prosilci naj vlože prošnje do S. sept. pri Univerzitetnem Svetu v Ljubljani. Priloge kakor navadno. Prosilci morejo biti le oni slušatelji, ki so bili ▼ preteklem študijskem letu Inskriblranl na ljubljanski univerzi. — Abltiirljcntl, ki se mislijo vpisati v šolskem letu 1920/21 na tehniško fakulteto v Ljubljani, naj takoj pismeno javijo »Akademskemu društvu jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani« Ime, naslov In stroko, kateri se mislijo posvetiti. Treba je namreč ugotovili točno število slušateljev. — Tovnrlšl tehniki III. letnika ljubljanske univerze strojno-lnženjlrske stroke se poživljajo, naj najkasneje do I. septembra vlože potom »Akad. dr. jug. tehnikov« na komisijo tehniških visokošolskih tehnikov pravilno opremljene prošnje za podporo v inozemstvo, ker še ni zagotovljena otvoritev tega oddelka na tukajšnji fakulteti. — Centralnemu odboru »Udruženja ju-goslov. akad. omladlne Iz Primorja« so poslali carinski uradniki in finančna straža glav. carinskega urada v LJubljnl znesek 275 K, katerega so zbrali v spomin pok. scdmošolca Ivana Rupel, sina gl. revizorja Jak. Rupel. V Isti namen je darovala obl-telj Miro Grom-Dolenc Iz Trsta K 50.—. »Jugoslovanska Matica« Je darovala gornjemu društvu K 3000,— Darovalcem najiskrenejša livalaJ — Centralno vlado bo zastopal na sokolskem zletu v Mariboru minister za so-cljalno politiko dr. Kukovec, narodno predstavništvo pa podpredsedn. dr. Iv. Rybar. — Pristojbine za vldlranje potnih listov luozemcev. Konzulat čehoslovaškc republike v Ljubljani naznanja, da pristojbine za vidiranje potnih listov pri čchoslovaških zastopstvih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ne znašajo več za trgovce 63 dinarjev In za zasebnike 21 dinarjev, temveč so znašale meseca julija za trgovce 36 In za zasebnike 12 dinarjev. Za meseca avgust in september io odrejeno za trgovce 30 ln za zasebnike 10 dinarjev. — Kmetski praznik na Bledu. Kakor nam poročajo, priredijo samostojni kmetje 8. septembra t. j. na Mali Šmaren kmetski praznik na Bledu, ki obeta postati sijajna manifestacija kmetske misli. Spored: Dopoldne ob 10. sv. maša na blejskem otoku, potem vožnja po Jezeru tn oglod Bleda. Popoldne Je slavnostni sprevod, nato tekma narodnih noš In konjska ter vozovna dirka. Razpisano je Veliko število raznih nagrad. Istotako je razpisana posebna blejska nagrada 1500 K za-tiajlepšo ln naj-originalnejšo skupino v slavnostnem sprevodu. Po dirki bo velika kmetska veselica. Na Bled In nazaj vozi posebvii vlak. Ta dan se zaključi tudi kopališka sezona na Bledu. — Iz poštnega prometa, 24. t m. se je ustanovila vozna pošta Novo mesto-Kosta-njevIca-Krško In se je uvedla zopet avte-mobilna vožnja Krško-Novo mesto. Avtomobil bo odhajal iz Krškega v Novo mesto ob 6 uri zjutraj. Vračal se bo ob 14. url Iz Novega mesta in prihajal v Krško ob pol 17. url. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo delo v preteklem tednu od 15. do 21. t. m. dela 233 moških In 63 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 1&4 moških In 63 ženskih delavnih moči. Posredovanj sa je Izvršilo 152. V delo se sprejmejo: Hlapci, poljski delavci (52), gozdni delavci (75), dninarji (47), tesarji, mizarji, pletarji, mlinarji, služkinje (77), vajenci ln vajenke Itd. Za Borštnikov In VerovSkov spomenik so do sedaj prispeval! razni darovalci skupaj 6160 K. Nadaljnje darove »prejema pododbor Udruženja gled. Igralcev v Ljubljani. J — V kmetijski tečal v St. Jurju ob juž, žel., ki bo trajal od 6. septembra do 3. oktobra t. 1. so se sprejeli sledeči gg. učitelji: Srebrnič Fran, uč. Teharje; Senica Robert, nad učit. St. Peter v Sav. dolini; Zemljič Branko, uč. Rečica; Zcilhofer Alfonz, zač. učit. Konjice; Kobale Karel, učit. Podčetrtek; Kuhar Anton, učit. Trbovlje; Majer Drago, nadučit. Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah; Kegl Vekoslav, učit. Sv. Marko niže Ptuja; Lovrec Jožef, nadučit. Majš-perg; Brglez Franc, učit. Sl. Bistrica; Šerbec Josip, učit Sl. Gradec; Šega Franjo, učit. Šmarje pri Jelšah; Zdolšek Bogomir, zač, šol. vod. Letuš; Piši Ivo, učit. Sev-n!ca= Janšovcc Franc, zač. učit. Sv. Jur VojnikaVn!Cl! Jankovli Peter’ nadučitelj t.t. Nov® poslopje zagrebške borze. ‘0J na,prvl sel* zagrebškega mestnega sveta se bo obravnavalo vprašanje zgradbe novega poslopja za zagrebško borzo, ki se bo zgrudilo na križišču Jurišičcve in Draško vfč e v c ulice. Vsi ostali pogoji so že Izpolnjeni ia te privoli tudi zagrebški mestni svet, «e bo g grndbo takoj pričelo, Ljubljana. = Širjeoifi Križe v Lfublianl. Da se Križa v Liubliani tako širi. le kriva v Drvi vrsti nesnažna hrana. Občinstvo nal ne vživa sadfa. kakor-šneea kupi na treru. temveč na! se hruške in iabolka nrei oluoiio. drueo sadie Da temeliito onere. Ravno tako na! tudi nihče ne vživa hrane z umazanimi rokami. Težke slučaje griže povzroča samo umevno od najrazllč-neiše nesnaee inficirano sadie in druga nesnažna jedila, ki eredo do navadi skozi mnotro rok. Občinstvo se opozarja, na! ne kunuie sadja ln živili po umazanih stotnicah, po raznih kotih mesta in trsta, ter naj vsak slučaj nesnažnosti takoi naznani na tržno nadzorstvo — mestni maeistrat. = Fr. Terseglav v Ljubljani. Sinoči krog 10. ure zvečer ie dospel v LlufcMano Fr. Terseglav, znani bivši urednik »Slovenca«. Na kolodvoru ga te sprejela Orlovska zveza z eodbo. = Klub Soča sporoča svojim članom in suloh vsem iz zasedenega ozemlia. da bodo vsako soboto zvečer redni sestanki, v prostorih restavracije »Fantini« Gradišče št. 2 (poleg nunskega samostana). Ti prostori bodo stalno zbirališča rodoljubov Iz zasedenega ozemlia. K. — VVendel na poti skozi Ljubljano. V našem nrodnlštvu se je oglasil znani nemški publicist Herrmann Wendel, ki potuje skozi Ljubljano v pokrajine nove Srbije. — Umrl le predvčeraj g. Ivan Gflstln- čar, črkostavec v Jugoslovan Jel tiskarni. Pogreb i koj.,.sia se vrš; danes popoldne ob 4. url iz Zalokarjeve ulice št. 9. — Maturanti ljubljanske realke iz leta 1915 se vabijo na dogovorjeni sestanek v soboto 4. septembra ob 17. uri pred Tivolskim gradom. Sestanek 1. X. ob 9. uri se je moral opustili radi zadržkov. — Zanemarjanje javno snažnosti. Po mestnih ulicah in cestah se opaža, da občinstvo zanemarja javno snažnost, posebno da meče različne smeti in odpadke po tleh in pljuje po hodnikih. Občinstvo se je tudi privadilo, da naleplja ali celo pribija na debla dreves javnih promenad In parkov razne oglase. Odslej bo za tako početje kaznovan oni, kogar Je Iz vsebine oglasa spoznati kot oglašalca. — Mestni magistrat. -- filatelisti, pozor! Dne 30. t. m. oo 9. url bo pri gospodarskem uradu tukajšnje finančne delegacije javna dražba raznih predmetov, med njimi tudi mnogo serij nerabljenih vojnopošinlh znamk. — Tiskovni pogrešek. V včerajšnji notici »Pridobivanje pirita v Srbiji« se mora dosledno glasiti mesto špirit pirit. — Ciganko — tatice manufakture. Po raznih ljubljanskih prodajalnah so -se od 22. do 24. t. m. primerile velike tatvine manufakture. Sedaj se Je dognalo, da so blago pokradle štiri dobro rejene ciganke, ki so se v zmešnjavi vtihotapljale v trgovine in prisotnost nakupovalcev uporabljale v to, da so na rafiniran način kradle. Po naključju so sedaj prišli organi kriminalnega oddelka na to, da hranijo 4 ciganke v kolodvorskem prtljažnem oddelku velike množine blaga. Manufaktura, vredna okolu 40.000 K, Jim je bila zaplenjena, ciganke Berta, Amalija, Lojza In Marija Rit-ter pa pridejo pred porotno sodišče. — Tatvine v pivovarni »Union«. Tekom včerajšnjega dneva je bilo aretiranih več neorganiziranih delavcev pivovarne »Union«, ki so ukradli 5000 K vreden gonilni Jermen. — Žepna tatvina. Mokarlu Ivan« Vrečku se je v sredo zvečer, ko je urejeval svojo kolibo na Pogačarjevem trgu, približal nek IndlvldiJ in mn ponudil naprodaj dežni plašč. Lump je porabil priložnost v to, da Jo ukradel Vrečku Iz telovnika, ki je visel na drogu stojnice, 16.000 kron. Tat je Izginil Maribor. Nemškutarenie na Klavnem kolodvoru v Mariboru se vrši še vedno nemoteno kakor nekdai v starih avstrijskih časih. Železniško osobie se Doshižuie med sabo le nemških strokovnih izrazov in tud! drugače covori večinoma le v znanem raari-horskem nemškem dialektu, oo katerem človeka vedno ušesa bole! Od železniške oblast: zahtevamo, da Premesti te uslužbence v narodnostno man! osrrožene kra!e In nastavi tuka! le zavedne Slovence. Izzivanja. V litografiji v Strossmayer-jcvl ulici so zaposleni razni delavci, ki se nikakor r.s morejo spoprljaznlt! z novimi razmerami in pitajo svoje slovenske tovariše z raznimi psovkami, kakor »\vlndis'che Schufte«, »serblsche Sclnveine« itd. Na ovadbo se jo uvedla proti Izzlvačem preiskava. Zgubljeno. Oberelnser Jakob je v torek zgubil pred mariborskim kolodvorom denarnico, v kateri se Je nahajalo 4000 K. Tihotapec se v zaporu obesil. Ivan Ettcl, poštni uradnik na Dunaju, je v torek dospel po službenih opravkih v Maribor. Ob povratku je skušal iztihotapiti razne predmete, toda so ga pravočasno zasačili ia zaprli, V noči od 24. na 25, t. m. pa se je Ettel v zaporu Iz strahu pred kaznijo g lastnim Jermenom obesil. Tatvina. Nekemu Karabegovlču iz Bl-hača je bila te dni na vlaku med Ljubljano In Mariborom ukradena pletena košara, v kateri so se nahajali razni predmeti V Vrednosti nad 4000 K. Celje. Prvi srbski koncert v Celju. V torek »večer sta nastopila ob povoljni udeležbi srbska umetnika Ivanka Milojcvič. Program sta Izbrala zelo srečno. Občinstvo je uetntnika toplo pozdravljalo. Gospe Ivanki Milojcvič je bil poklonjen šopdc. Kongres načelnikov vseh obrtnih zadrug In obrtniških društev Slovenijo se vrši 5. septembra v Celju z običajnim dnevnim redom. Ker bodo sklepi kongresa obvezni za vse obrtnike posameznih organizacij, je v Interesu obrtnikov, da pošljejo na kongres svoje zastopnike. Za tretje porotno zasedanje v Celju, ki se prične 13. septembra t. L, so izžrebani kot glavni porotniki: Anton Plaskan, posestnik v Braslovčah; Franc Turnšek, bančni uradnik v Celju; Jožef Stante, posestnik v Novivasi; Anton Bornšek, posestnik v Prekorju; Miloš Jarnovlč, posestnik v Dramljah; Ivan Cernoga, trgovce v Zdolah; Franc Goropevšek, posestnik v Grižah; Martin Fidler, posestnik pr! Sv. Primožu; Robert DlehI, tovarnar v Celju; Franc Pisanec, najemnik v St. Jurlu ob južni železnici; Franc Lang, nadgozdar v Brežicah; Adolf Orel, trgovec v Šoštanju; Rudolf Miheljak, posestnik v Cretu; Franc Turnšek, posestnik na Bregu; Ferdinand Kac, veleposestnik v Šmartnem; Jožef Zidanšek, trgovec v Spod. Hudinji; Ivan Naraks, posestnik v Arjivasl; ''Jurij Brczovšek, posestnik v Razgorcih; Anton Horvat, posestnik v Žalcu; Karpl Loibner, trgovec v Celju; dr. Robert Lederer, odvetnik v Konjicah; Miloš Klinar, posestnik v Svetini; Miha Ravnjak, posestnik v Smarjeti; Jakob Plausteiner, posestnik v Dobrišjavasi; JožcS Potočnik, posestnik v Kaplavasi; Karol Baumgartner, posestnik v Št. Janžu nad Prož.; Anton Leskovar, posestnik v Oplotnici; Franc Golčer, posestnik v Zgor. Rojah; Karol Košenina, posestnik na Vranskem; Fr. Poznič, posestnik v Prekopah; Martin Šuster, trgovec v Mozirja; Anton Jan, posestnik v Skalah; Valentin Gorcnšefc, trgovec v Loki: Ffllp Šibila, posestnik pri Magdaleni; Anton Pleterski, trgovce v Kozjem; Franc Korun, uradnik Hranilnico v Celju. Koroško, V Dravi le utonil osemmesečni otrok Barbare Kos iz Loeevas! Ma-*i. ki fe šla nabirat drva. fe pustila dete v varstvu otrok, ki so «a vozili v otroškem vozičku na Potu ob Dravi, potem era Da pusti!! samega. Dete se Je naibrže v vozičku premaknilo in voziček ie zdrčal v reko. ki ca le Gdnesla z otrokom vred proti vasi. Ko so ca tam liudfe hote-Ii potegniti iz vode, se Je voziček prevrnil fn otrok !e Dadel v vodo. ki C3ie odnesla. ————■—Bb M— ■ i—'•BMrntnnuEnmimKammommmemm OSEBNE VESTI S PC TE. Imenovan! so: Za poštne ofictale poštni aslstentje: Milo Trošt, Bogdan Kurbus, Ivan Ortan, Aleks Jakša, Ivan Kit In Zdravko Simonič pri poštnem In brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani; Ferdo Na-drag pri tehničnem oddelku poštnega ln brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani; Franjo Albrecht prf vzdrževalnem odseku v Ljubljani; Konrad Dvofak In Dragobert pL Poka pri vzdrževalnem odseku v Mariboru; Jurij Pintar pri strokoynem računskem uradu v Ljubljani; Josip Turk, Vendelln Šimenc, Maks Jean, Gregor Hribar, Leopold Rihar, Franc Kozoglav, Viljem Puppls, Edvard Hofman fn Rafael Trampuš pri uradu Ljubljana 1, Josip Gradišnik, Janko Flrbas In Franc Koren pri uradu Maribor i, Kristijan Jeglič v Ptuju, Vekoslav Jagodič v Celju, Janez Amon v Zidanem mostu. Za poštne oficljalke poštne asistentke: Lidija Pečenko pri računskem odddelku poštnega ln brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani ln Elizabeta Modrijan pri poštnem In brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani In za poštarja poštni oficiant Avgust Brejc v ZatičnI. Nameščeni so kot poštni praktikantje: Ignac Brančlč, Franc Ferjatf« ČIČ, Vlado Oregorčlč, Alojzij Suhač, Ant<* Levec In Franc Zukovlč, poštna oflclantkg Vera Mohorčič in poštna aspirantka Ivg Crnjač. Podeljeno je: odpravniško mest® Ježica poštni odpravnici Frideriki Udov! ln Sv. Benedikt v Slov. Goricah poštnem® pomočniku Ludovtku Lopiču. Premeščen! so: poštni oficiant Hinko Zorman od urada Maribor 1 k uradu Ljubljana 1, poštna ofL ciantka Ela Bezjak iz Ljutomera k urad® Maribor 2, poštna oflciantka Olga Moser od urada Maribor 2 k uradu Ljubljana I In poštna oflciantka Marija Schllck lz Sv. Benedikta v Sl. gor. v Šoštanl. Preme« ščena v oficiantovski stalež je poštna odpravnica Josipina Hribernik iz Šmihela pri Pliberku. Poštni službi se je odpovedal poštnf odpravnik Ante Defar v Dragi pri Rakeku. Začasno upokojena je poštna ad-junktinja Alojzija Berlot. Odpuščen Je U poštne službe Jurij Količ, poštni odprav« pik Iz Rakovice, poštnega In brzojavnega ravnateljstva Zagreb. Šport in turistika. Vs! športni klubi v Jugoslaviji se po zlvljajo, da v njihovem lastnem interes« zaradi Izdanja adresarja in statistike sporeče leto ustanovitve, števi., članov ia predsedstvo na uredništvo Jugoslovcnske* ga športa, Zagreb, Petrlnjska 34. Sokolstvo. Prv! pokraUusk! zlet Sokolskega Saveza SHS v Maribor«. Posebni vlak iz Kotoribe v Maribor (Kihala 29, avgusta oh 2. uri. iz Cakovea 2. uri 35 min., iz Ptuja 3. url 30 min.« prihod v Maribor 5. uri 20 min. Povratek iz Maribora 30. avgusta ob 5. uri 20 min. Vlak se ustavi na vseh oostaiah iz Kotoribe do Maribora. Zletniki iz Varaždina oricle-io z rednim vlakom dne 29. a re., odhod ob 3. uri 02 min. (Čakovec 3. uri 45 min.), prihod v Maribor ob 6. uri 59 min. Iz Dolnie Lendave in Ltutomera ni bilo m otroče voeliati posebnih vlakov, zletniki iz teh kratev vstopijo v .zirorai imenovane vlake. Iz Ko-roške prihajajo telovadci 28. ave. a rednim večernim vlakom, Grabštajn 14. url 16 mfn«, Dravozrad 17. uri 30 min.. Maribor 20. uri. Ostali z rednim futranifm vlakom dne 29. ave, GrabStain 4.40. Dravoerad 6.22. Ma« ribor 8. uri. Iz Maribora voz! posebni vlak na Koroško dne 30. ave, iz koroškecra kolodvora odhod 0.14. Odhod celiskeea vlaka iz Maribora le dne 30. ave. ob 1.30. ne 2.30. Zlet-* ne Izkaznice za polovično vožnto la Maribora se bodo žigosale tud! na •veseličnem prostoru, toda le onim* ki nimafo prilike dobiti živa Dr! svoji žuoi. Zletnike prosimo, da vzamela sebol zastavice in z njimi okrasita vlake. »Ribniško okrožje« priredi 5. sept tl Ribnici dan naraščaja, spojen z nastopom domačega društva. Udeležba naraščaja J« obvezna za celo okrožje. Po telovadbi ljudska zabava. K Sokol ua Vrhniki priredi 5. septembra na vrtu g. Lenarčiča javno društveno telovadbo, združeno z veselico. Začetek Ml 3. popoldne. Zvečer ob 11. vozi v Ljubljano poseben vlak. V slučaju slabega vre« mena se telovadba preloži na 8. septetn* bra. M Gledališče. Uprava kr. Narodnega gledališča ® Ljubljani potrebuje v sezon! 1920/21 otroški zbpr v 10—12 dečkov In deklic. Starši, kateri bi bili pripravljeni dovoFfl otrokoi® vstop v ta zbor, se naprošajo, da se S otroci zglase v gledališki pisarni od 5—4 ure. Nastopi te bodo primerno honorirali. Književnost in umetnost. Izšla Je 27. it. Obnove-NJIve«. Vsebin« Dr. Ljudevit Auert Sovjetska Rusija. —• Branimir Truhelka: Zadružblna Rud]« Baškoviča. — Dragan Novak: Organizacij« zaštlte djece 1 mladcžL — Smotra. Pokrajinske vesti. Kamnik. V soboto dne 21. t. m. so priredili gojenci ljubljanskega konservatorija v dvorani tukajšnje »Narodne čitalnice« glasbeno-dramatičen večer,, ki le uspel nad vse dobro. K odličnemu uspehu sta pripomogla v polni meri gospodična Vrhunčcva, pevka kr. narodnega gledališča v Ljubljani, ki se je to pot izkazala tudi kot Izborna dramska Igralka in gospod Kovič, ki Je v svoji, ne ravno lahki vlogi pokazal upoštevanja vredne zmožnosti v igralni umetnosti Predstava je bila vseskozi umetniškega enačaja Kamnik. Gasilno društvo v Kamniku priredi 29. t. ut ob 4. popoldne pri županu vrtno veselico. Spored: Saloigra »Županova Micka«, srečkanje, šaljiva pošta in prosta zabava. Cisti dobiček je namenjen za nabavo delavne obleke gasilcem. V slučaju slabega vremena si vj-šj yes$lq* ,te> den dni kasneje. Škofja Loka. V nedeljo 22. t m. Je pri« redU škofjeloški Sokol na Krennerjeveoi travniku Javen nastop. Poleg vseh gorenjskih sokolskih društev, ki so bila častnd zastopana, je nastopil tudi ljubljanski Sokol« k! je pod vodstvom br. dr. Murnika Izborno Izvajal njegove vaje. Člani, članice i® naraščal škofjeloškega Sokola so pokazali s svojim nastopom velikanski napredek, Po telovadbi se je vršila ljudska veselic®« pri kateri jo Igrala godba dravske divizij« pod vodstvom g. d. Čerina. Par neljubih Incedentov, inscenlranih od orlov smol prešli t zavestjo, da Jih Je obsodilo ljudstva samo. Tržfč. Pri nas že dalje Časa hudo ras-saja griža, ki zahteva največ žrtev med otroci. Zadnjo soboto je ležab> v mrtvašnici pet mrličev. Tekom enega meseca j® umrl na tej bolezni 19 oseb. Izdeiovateij neujalib dckolciiic (gamaš) ljubijo Zg. SiSka It. 42. — — im i.» im ■ —n mm mi BANKA VOJVODINA D. D. NOVI SAD. T*lefon 24°- ,,;■} Brzofev: „V«Jvo^in|p»Jovl Sad.* Robno odelenje Banke Vojvodini f prodaje najkulanfnije sve zemaljske proizvode kao žilo, kukuruz, zob, ježam, raž, brasno, mekinje, pasulj, kudelju, seme od kudelje i sirka, segedinsku papriku, vunu i. t. d. KXU*Ut£Jni»U ... . najhitreje in najkulantneje veletrgovina Haiti s iiaatei pr«|« Pufri* I Marti. Subotica (Bačka). * Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani ^ Marijin trs 8, W@!fova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti obrestuje hranilne vloge čistih brez odbitka in vloge na tekoči račun ' « / rentnega davka. J Pro \ Ustanovljen septembra 1919. &ŠM /A Prometa do srede junija /** nji^nin "glfifit Neposredno pod nad 65,000.000 krou. državnim nadzorstvom mi. M Odgovorni urednik Anton Pesek. Tiska BUfiteljska tiskarna" y Ljubljani. Mali oglasi. Pp@cš«a se: TRGOVINO IN GOSTILNO Poslano.*) 205. štev. Z ozirom na razne govorice, da sem dobil veliko odškodnino oz. nagrado za po »nedolžnem« prcživljene dneve na letovišču ljubljanskega sodišča za firmo C. Pollak, naznanjam vsem, ki se zame tako zelo zanimajo, da sem tr.nral celo stroške, kar sem jih Imel v zaporu — sam nositi. Kdor mi dokaže, da sem spravil le 1 vinar nagrade, dobi 5C00 K kot odškodnino za trud, k! ga je imel z menoj oziroma za obrabo jezika. Kar se tiče govoric, da sem firmi C. Pollak pomagal rkriv. blago, Izjavljam, da sem bil v vednem prepiru z vodstvom čevljarne, ker ji nisem vedno dovolj blaga dobavljal z ozirom na to, da sem kot skladiščnik Iste firme moral gledati tudi na to, da so odjem ali surovin iste pri firmi iaiiko dobili. Toliko v pojasnilo gotovim prijaznim ljudem, ki jim moja oseba ne da mirno spati. Anton Kunsfek, trgovec z usnjem, bivši skladiščnik _____________ firme C. Pollak. * Za vsebino tega spisa je uredništvo Odgovorno le kolikor določa zakon. z gspodarskim poslopjem In nekoliko zemlje prodam v lepem kraju blizu železniške postaje. Naslov pove upravništvo Jugoslavije pod štev. 1584. 15SL Pošlfite naročnino! 7 LETNO KOBILO ZA VOŽNJO IN JEŽO in novo sedlo, dobro ohranjeno kočijo in novo prsno opremo prodani. Poizvedbe pri P. F. Škofja ulica 7/1 od 2. do 4. ure popoldne. _ 1582. DVE MOSTNI TEHTNICI ena stabilna, druga prenosna, popolnoma novi, še nemontiranl, potem dve rbralni posodi, že nerabljeni, 22 kosov delov za ureditev sušilnice za sadje, 26 kosov kadi za pripravljanje sliv z vsebino 5 vagonov, v razstavljenem stanju, 1 Maligantov alko-holmcter, popolnoma nov, 1 slikana ste-laža, 1 pisalna miza In 8 novih stolov, proda takoj ali na Javni prostovoljni dražbi dne 29. avgusta ob 10. predpoldne Osrednja žganjarna v Zlataru, (Sredotočna pe-cara žeste v Zlataru.) Sprejemajo se tudi pismene ponudbo. jsse. SKORAJ NOV CLASOVIR je za prodati na Javorniku št. 7, Oorenj-sk°- 1581. - POZORI Trgovci in peki dobe sveži dunajski kvas le pri Ivanu Roy v Mariboru, prodaja dunajskega kvasa. Razpošilja dnevno po po-štl in brzovozno v vse dele države. 1579. LEP VINOGRAD s polji, travniki in gozdom, skupaj 14 oralov, krasno ležeča vila s 6 sobami, kopalno sobo itd., lastno vlničarstvo, v bližini Maribora ob železnici In glavni cesti se proda z živino, vozovi In žetvijo vred. Cena 480.000 K. Vpraša se pri g. drju. Zlrngast, Kralja Petra trg 3, Maribor. 1579. J LEPO IZDELANA, SKORAJ NOVA l OPRAVA, iz mehkega lesa za spalno sobo, obstoječa iz 2 omar, 2 postelj, 1 mize, 4 stolov, ki so pa iz trdega lesa, prodam radi selitve. A. Jamar, Bohinjska Bela 87, pri Bledu, Gorenjsko. OBLEKA; Fina modna črna suknja, črna obicka, fine štrahaste hlače, 3.20 m tirolskega iodna, modern višnjev plašč za zimo za gospodiče od 13 do 15 let in ena antična omara za knjige sc proda zaradi preselitve po zelo nizki ceni. Kje, pove uprava »Jugoslavije*/ __________________________________ 1576. Še DOBRO OHRANJENA KROJAŠKA^ PEC za železe se proda. Potočnik — Šelenfiur-gova ulica. 1577. LEP, ŠTIRI LETA STAR KONJ Z OPREMO, voz zapravljivček, in en voz z dvema sedeži se proda. Vprašati Stari trg 19, Ljubljana. DVOKOLESA nova kompl. z dobro pnevmatiko od 2200 kron. Pnevmatika po znižani ceni F. Batjei, Ljubljana Stari trg št. 28. 1341 BC&§p3 se: VINSKE SODE hramne In transportne vsako velikosti kupim. Ponudbe z navedbo cene, velikosti In kakovosti sodov na uprav. »Jugoslavije« pod »Vinski sodi«. 1540 SSuSbe: SODARJI se sprejmejo. Avguštin, Sp. šiška 23. SODAR, priden, pošten in zanesljiv, se takoj sprejme pri Ivan Ogrin, Lavrca pri Ljubljani. 1580. Razne: ZAMENJAM STANOVANJE v vili v Novcmmestu; 2 sobi, kuhinja ter pritikline s stanovanjem v Ljubljani, četudi samo 1 soba in kuhinja. Ponudbe na upr. »Jugoslavije« pod št. 1585. i585* SLIKE ZA LEGITIMACIJE * izvršuje najhitreje Hugon Hiošer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krl-žanske cerkve. Anatoie France — Oton Zupančič KUHINJA PRI KRALJICI GOSII NOŽIČI. 10.--23. snopič »Narodne knjižnice«. založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena broš. 34 K. vez. 40 K. Ravnokar izšlo!! Zahtevajte »Jugoslavije« v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte naročnikov/ Zidne opeke, Stran^falz — Biberschvvanz— Strešno opeko • dobavlja „AVA“, Ljubečno. Zemlilite pravno za stavblnske namene, ca ►0 m2; v bližini kolera-barake za kurilnico južno železnice, tik ob cesti ležeče, ugodna lega za prodati. Islo-4am proda so dobro ohranjeno žen« »ko ko o, prvovrstuo stare gosli, nekaj pohl&iia in 6000 medicinal-karton gkalljie. — Pojasnila in naslov na Anončni zavod, Drago Ba-■cljck, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. la apno v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone »flVA“ tovarna, Laško. mmmssmmsm Kupim vsako količino drv za kurjavo Zanesljivo konteristinjo ozir. knjigovedkinjo z večletno prakso, veščo slovenske in nemške korespondenco ter strojepisja in stenografije, sprejme takoj neka ljubljanska tvrdka. Pismene ponudbe z navedoo plače in po mogočnosti s sliko katera se vrne, do 15. septembra r.n upravništvo tega lista pod »Zanesljiva št. 1402*. Dobavi se vsak teden več vagonov živega apna po znižanih cenah,- Prevzame naročila na drobno in debelo FRANC PODLA J, Ponudbe na: Franjo Brine, d. d. trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku. Karlovac ali Pavel Klemenc, Črnomelj. 1406 ZAHVALA. Ob priliki mojega odhoda iz Ljubljane, ki jo moram zaposlili, ker mi Je stanovanjski urad odvzel stanovanje mojega zobnega ateljeja na Cankarjevem nabrežju it. 1, se najiskre-nejie zahvaljujem zaupanju vseh . mojih pacljeniov, ki to mi ga tako mnogoštevilno izkazovali ves ias mojega bivanja v Ljubljani. Dr. Brctlov naslednik: Dr. Zvonko Janežič sedaj: Bled, vila Rlkti JURJEVO lerpentiaovo Čistilo m čevlje Cement ROMAM SILIKAT PORTLAND dobavlja „A V A« LaS bo. IZKUŠANO NAJiiOLJI CIGARETPAPIR GOLUB Proizvod Pne hrvatsf.e ivornicc clgaretpapira i taljaka. — Zagreb, Makslmlrska o. br. 10. Tel. 9-58. NAZNAMILO. - < Naznanjam vsem cenjenim trgovcem usnja, sedlarjem in čevljarjem svoje trgovina a usnjen, pod- plati, genitafi&l lermeni in vsemi čevljarskimi po-frebstSitomS na detoeto. . J. Sandrin lijnbljnna. illestni trg 6. Bakrena žica z dvojnato gumijevo izolacijo, 1’5 mrir, (7-litzig), 26—30 m na leg, novo blago v orig. zavojili, franko Ljubljana tč;k®J eto-bav!jte&. - Cern9 K 2-@0 za meter. Jwg®slte^atiB liiienipsfeo tiruiba s o. s., MARBBOR. razpošilja glavna zaloga M. TREBAR LJUBLJANA, Sv. Potra cesta 8. Telefon 539. Jjaj bi Kupil mojemu malemu sa ged? — Moj zverinjak vseb vrst ima in dobavlja Pri veliki tvrdki Je zasesti mesto spedicijskega uradnika V poštev pridejo prosilci vešči popolnoma vseh ipani-pulacij, špedicije In ocarinjenja. Tozadevne ponudbe, ki naj vsebujejo poleg navedbe dosedanjega službovanja in osebnih podatkov tudi zahtevke plače naj se naslovijo na upravništvo lista pod geslom »Ocarinjenje“. 1410 Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva,-trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično. hitro in ceno Najtopleje se priporoča Hotel Sv. Jan ob Boftlnfskem jezeru za bivanje po seziji. — Krasne sobe s 30% popustom. — Izvrstna kuhinja. 1416 Oglas V intendanluri komande dravske divizijske oblasti vrši se dne tl. septembra tega leta ob 11. uri druga (ustmena) licitacija za nakup 1,320.06-0 kg! ovsa (ali za manje količine) za potrebe ljubljanskega garnizona pod pogoji, kot je bilo ogla-šeno v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo št. 91 od 7. t.m. Interesenti se k tej licitaciji vljudno vabijo. Komanda dravske divizije E br. 4628. ■a-«.« »»»»»=■««».*»» j g lUfOttiMŠ knjižica našim malim za zabavo In penk s 45 slikami in k tem sptdnjcčlm besedilom. = Cena 20 kron. = Dobiva sc v Ljubljani: „Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. ■ U je najboljše m najcenep Kristalno sodo, sveče in Prva marib irska t toaletno milo izdeluje: varna mila, Maribc Zaloga in zastopstvo za Kra isko: R, BUNC in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. BRD■PD wim» »Vrnie »pptr »ph'■ d w eni n' mm p«i ^ jTw *** ■ w»l" »» ° tti