1 10 Ventil 16 /2010/ 2 7. IFK – osrednji svetovni dogodek panoge Konferenca 7. Internationale Fluidtechnische Kolloquium (7. IFK), ki je med 22. in 24. mar- cem potekala v Aachnu, je brez dvoma ena najpomembnejših in najveïjih panožnih konferenc na svetu in vodilna v Evropi. To potrjujejo sledeïe številke: 750 udeležencev iz 35 držav z vsega sveta, 170 prispevkov in mno- žica spremljevalnih dogodkov (strokovne delavnice, posterska sekcija, razstava, ogled inštituta, ekskurzije, …). Dovolj zgovorna dejstva, da je to osrednji svetov- ni dogodek panoge, na katerem se sreïujejo najvidnejši strokov- njaki s podroïja hidravlike in pnevmatike ter avtomatizacije in pogonov, izvedenih z upora- bo te tehnike. DOGODKI –POROČILA – VESTI Zametki današnje oblike konference segajo (dokaj) daleï v preteklost, saj izhajajo iz tradicionalnih strokovnih sreïanj (aachenski fluidnotehniïni kolokviji in konference Hydraulik und Pneumatik), ki so potekala od leta 1974 dalje v centrih razvoja fluidne tehnike v obeh Nemïijah, na zaho- du v Aachnu in na vzhodu v Dresdnu oz. Magdeburgu. Po združitvi obeh Nemïij so sreïanja prerasla v med- narodno konferenco, ki sedaj na dve leti poteka izmenoma v Aachnu oz. Dresdnu. V Dresdnu je organizator konference tamkajšnji Institut für Flu- idtechnik, v Aachnu pa IFAS – Institut für hydraulische Antriebe und Steue- rungen na RWTH Aachen, v okviru katerega je potekala tudi organiza- cija letošnjega sreïanja. Dogodek je bil organiziran tudi v sodelovanju z Združenjem za napredek fluidne teh- nike iz Aachna (Fördervereinigung Fluidtechnik e.V.), s strokovnim zdru- ženjem nemške strojegradnje VDMA (Fachverband Fluidtechnik im VDMA) in FPCE – Mreže centrov fluidne teh- nike v Evropi (Network of Fluid Power Centres in Europe). Že sam uvod v konferenco je bil veï kot zanimiv. V govoru ob odprtju konference je predsedujoïi združe- nja VDMA poudaril pomen raziskav in vzgoje kadrov. Tako se preko raz- iskovalnega fonda VDMA-Fluidtech- nik združuje v okviru skupnih projek- tov kar 60 vodilnih nemških podjetij s tega podroïja. Poleg neposrednega financiranja in javnih sredstev, npr. BMWi (Bundesministerium für Wirt- schaft und Technologie) na podroïju skupnih industrijskih raziskav in AiF (Arbeitsgemeinschaft industrieller Forschungsvereinigungen), se na nemških inštitutih za fluidno tehniko vsako leto izvaja veï kot deset projek- tov. Na ta naïin je brez dvoma mo- žno izvajati kvalitetno izobraževanje podmladka in seveda ohranjati vo- dilno vlogo svetovne velesile na tem podroïju tehnike. Zlasti strojegradnja je na ta naïin v zadnjih letih nenehno poveïevala svoje kapacitete inženirjev in jih v zadnjih 25 letih podvojila na okrog 150.000. Tudi v ïasu krize se inže- nirji še kar naprej išïejo. Razen tega pa so podjetja v zelo slabih mesecih leta 2009 vse aktivnosti usmerjala v reševanje in ohranjanje svojega kva- lificiranega strokovnega osebja. Fluidna tehnika je v letu 2009 do- živela vsesplošen upad. Še posebej so bili zaradi previsoko postavlje- nih kvot zalog prizadeti dobavitelji. V celotnem letu 2009 je promet na podroïju hidravlike upadel kar za 44 %, na podroïju pnevmatike pa za 33 %. Celoten promet fluidne tehni- ke se je tako v letu 2009 gibal okoli štirih milijard evrov. Naroïila so tako v obsegu iz leta 2005. Možnosti za leto 2010 so nekoliko boljše – panoga raïuna z 12-odstotnim porastom pro- meta, celotna nemška strojegradnja pa priïakuje za leto 2010 gibanja okoli ïrne niïle. Fluidna tehnika, brez dvoma eden od temeljnih stebrov pogonske teh- nike in avtomatizacije, je tako na podroïju mobilnih strojev kot indu- strijskih aplikacij v primežu neneh- no rastoïih ekonomskih in okoljskih priïakovanj. Še zlasti v ïasu težkih gospodarskih razmer in pomanjka- nja surovin se postavljajo v ospredje teme, kot so izkorišïanje in ponovna uporaba energije. Tudi zaradi tega se je moto letošnje konference glasil: »Uïinkovito s fluidno tehniko.« Vsa težišïa in podroïja konference so bila prežeta z omenjenim motom. Mobilna hidravlika vsekakor predstav- lja veliko podroïje uporabe te tehnike, zato je bil tudi temu primerno velik Utrinek z otvoritve 7. IFK 1 1 1 Ventil 16 /2010/ 2 DOGODKI –POROČILA – VESTI obseg te skupine prispevkov. Poudarek je bil na inovacijah na tem podroïju in njihovi praktiïni rabi. Prispevki v sku- pini Tribologija in fluidi so ciljali na izboljšanje uïinkovitosti izrabe ener- gije s prepreïevanjem izgub v kontak- tih materialov. Novim in inovativnim primerom uporabe je bila posveïena samostojna skupina prispevkov. Trajen razvoj in iskanje novih poti sta namreï stalni nalogi pri iskanju novih rešitev. Tudi podroïju stacionarne hidravlike je bila posveïena samostojna skupina prispevkov, kjer so bili v ospredje po- stavljeni novi koncepti zasnove in vo- denja servoïrpalk, aktualna vprašanja s podroïja varnosti hidravliïnih siste- mov in modernih elektro-hidravliïnih rešitev. Na podroïju avtomatizacije igra pomembno vlogo pnevmatika. Zato je bil v tej skupini prispevkov poudarek ne samo na predstavitvi do- sežkov razvoja komponent in celotnih sistemov, temveï tudi na namenskih konstrukcijskih rešitvah, usmerjenih v ukrepe, ki omogoïajo obïuten pri- hranek porabe stisnjenega zraka. Tudi prispevki na teme avtomatizacija, si- mulacija in merilna tehnika so bili v celoti posveïeni varïevanju energije. Za vsa omenjena podroïja so avtorji prijavili veliko prispevkov. Od veï kot 250 prijavlje- nih prispevkov je programski odbor sreïanja uvrstil v pro- gram 168 naj- zanimivejših, pri ïemer sta bili skoraj dve tretjini iz tujine. To dejstvo kaže na to, kakšen mednarodni pomen ima ta konferen- ca. Nemïija je kot vodilna svetovna velesila na podroïju fluidne tehnike tako po razvoju kot tržnem deležu in industriji ter njenih razvojnih dosež- kih na ta naïin vsekakor izpostavljena drobnogledu konkurence. Nasprotno pa številni prispevki iz azijskega in ameriškega prostora ponujajo možnost pregleda razvojnih aktivnosti na tem podroïju tehnike izven evropskega prostora ter ukrepov v spremenjenih gospodarskih razmerah. Tako je bilo predstavljenih kar nekaj zanimivih pri- spevkov CEEFP-a (Center for Compact and Efficient Fluid Power). Center je ustanovilo ameriško nacionalno zdru- ženje za znanost NSF (National Scien- ce Foundation), ki ga podpirajo tako podjetja iz panoge kot združenja, npr. NFPA (National Fluid Power Associa- tion). Zneski podpore razvojnim nalo- gam segajo tudi v milijone US dolarjev – npr. Wind Energy Research Center univerze v Minnesoti, kjer v oddelku za energijo raziskujejo v sodelovanju s korporacijo Eaton nove pogonske koncepte za vetrne elektrarne – 8 mio. dolarjev! Konferenca 7. IFK je za uporabnike, proizvajalce in znanstvenike brez dvoma idealen mednarodni forum za podroïje hidravliïne in pnevmatiïne pogonske, krmilne in regulacijske tehnike. Trije dnevi so polni razliïnih strokovnih dogodkov. Strokovne delav- nice, ki potekajo prvi dan sreïanja, slu- žijo predstavitvi prispevkov s tematiko, usmerjeno predvsem v baziïna znanja (letos 80 prispevkov). Njihov namen je, da pripadniki visokih šol, univerz in in- štitutov širokemu krogu mednarodnih znanstvenikov predstavijo rezultate svojega raziskovalnega dela. Širok spekter tematik, usmerjen v ino- vativne primere uporabe in nove teh- nologije, so obravnavala predavanja, izvedena v dveh glavnih dneh kon- ferenc, v dveh oz. treh vzporednih sekcijah – letos skupno 90 prispev- kov. Prispevke posameznih tematskih skupin izbere programsko-recenzent- ski odbor, ki ga sestavljajo najvidnejši predstavniki iz industrije, visokih šol in strokovnih združenj. Konferenco je tudi letos spremljala strokovna razstava pomembnejših dobaviteljev panoge, ki so predstavi- li svoje najnovejše dosežke in proi- zvode (38 razstavljavcev). Letos je bil poudarek na merilni in regulacijski tehniki ter programski opremi. Poleg tega pa so avtorji iz industrije in raz- iskovalnih organizacij svoja zadnja spoznanja, patente in dosežke razvo- ja predstavili tudi v obliki posterjev (56 prispevkov). Omenjeno število prispevkov dovolj zgovorno predsta- vlja velikost in pomen dogodka. Med programom obeh glavnih dni konference je bil možen tudi strokov- no voden ogled samega inštituta Moto 7. IFK in tematska podroÏja Utrinek s priložnostne razstave in z ogleda laboratorijev inštituta IFAS IFAS in njihovih preskuševališï – kar 41 posameznih, veïjih ali manjših namenskih preskuševališï, na katerih potekajo raziskave s podroïja pnev- matike, ïrpalk in motorjev, sistemske in regulacijske tehnologije, ventilske tehnologije, tribologije, … Po koncu uradnega dela konference je bil ïetrti in peti dan organiziran ogled nemških podjetij Voith paper Krefeld in Ford Werke v Kölnu ter najveïjega premiïnega radiotelesko- pa Effelsberg, ki ima premer 100 m. Kaj bi lahko izpostavili kot posebno novico s te konference? Posamezen udeleženec nikakor ne more podati celotne slike konference. Že fiziïno je nemogoïe hkrati prisostvovati vsem aktivnostim – vzporedne skupine pri- spevkov. Nenazadnje pa se lahko po- sameznik podrobneje ukvarja le z eno tematiko in se tako intenzivneje udele- ži predavanj s svojega ožjega podroïja. Veï informacij o samem programu sreïanja in o prispevkih je na voljo na spletni strani sreïanja: http://www. ifk2010.de/ >> Programm. Naj tu omenim samo nekatere pri- spevke oz. tematike: Poraba energije hidravliïnega sistema traktorjev, Simu- lacija staranja olja, Vpliv viskoznosti na ekonomiïno rabo goriva, Izboljša- na funkcionalnost in prihranek ener- gije na mobilnih strojih, Primerjava hibridnih pogonov na delovnih strojih, Poveïanje izkoristka komponent flui- dne tehnike ob upoštevanju vpliva tri- bološkega sistema, Hidravliïna olja z visokim modulom elastiïnosti, Razvoj hidrostatiïnih pogonov za vetrne tur- bine, Izraba energije valov s pomoïjo hidravliïne pogonske tehnike, Strate- gija Power management, Hidravliïni in elektriïni hibridi, … In kdo vse se je udeležil letošnje kon- ference? Podrobnejši pregled struk- ture udeležencev kaže, da sta skoraj dve tretjini prišli iz industrije, preo- stali pa z visokošolskih ustanov ali inštitutov. Raste zanimanje konïnih uporabnikov proizvodov te tehnike in pa proizvajalcev ali ponudnikov opreme, ki so prišli po nove informa- cije in ideje. Ta konferenca vsekakor ni zgolj formalno sreïanje za udele- kar uspešno kosamo z mnogo (tudi finanïno) razvitejšimi državami z veïjim industrijskim zaledjem. Zakljuïna misel avtorja tega poroïila: Ogromno novih informacij, vendar zaenkrat niï pretresljivo novega. Pa vendarle: že znane, a dodelane rešitve ali poglobljena spoznanja. Da so bili inženirji na »lovu« oz. iskanju novih idej, potrjuje tudi letošnja rekordna udeležba – veï kot 760 udeležencev iz 35 razliïnih držav, 170 skrbno iz- branih prispevkov s skupno rdeïo ni- tjo – energija in uïinkovitost. îeprav je bilo veliko povedanega na glas in javno, je mogoïe za ude- leženca te konference pomembneje to, kar je bilo moï slišati v pogovo- rih na hodnikih: veliko novih idej, ki se šele razvijajo in še niso zrele za javnost. îe se bo samo del od teh v bližnji bodoïnosti uresniïil, bomo Struktura udeležencev: industrija – univerze in inštituti Pregled udeležencev po državah DOGODKI –POROČILA – VESTI žence iz akademskih krogov. Zanimiva pa je tudi struktura udele- žencev po državah. Udeleženci so prišli z vsega sveta, iz kar 35 držav. Najveï jih je bilo iz Evrope, iz 22 držav, skupno 657 udeležencev, od tega seveda najveï iz Nemïije (516). Iz ostalega sveta pa je prišlo 85 ude- ležencev, in to kar iz 13 držav. Od teh po priïakovanju najveï Kitajcev. In kje smo Slovenci? Lahko reïem, da naša prisotnost ni ostala neopazna, ïeprav smo kot narod med manjšimi. Po eni strani so bili kar trije prispevki sprejeti v ožji izbor konference, kar je vsekakor dokaz, da se skoraj brez sredstev, namenjenim za razvoj s strani države ali strokovnih združenj ali pa neposrednih industrijskih pro- jektov, po idejah, ïe že ne drugaïe, priïa veïjim in pomembnejšim spre- membam. Mogoïe se je malenkostno spremenila tudi miselnost razvojnih inženirjev – ne veï objaviti nekaj kot novost za vsako ceno in na silo. Mor- da pa so postali tudi previdnejši ali pa so razmere zrelejše. Vsaka ideja namreï potrebuje doloïen ïas, da dozori in je zrela za industrijsko rabo. Izkušnje prezgodnjih objav »novosti« iz preteklih let so tudi morda prispe- vale svoje. Nenazadnje pa je na ta- kšnih sreïanjih vedno prisotna tudi konkurenca. Ta pa nikoli ne miruje. Zatišje pred viharjem novosti? Morda. Bomo videli na 8. IFK, ki bo leta 2012 potekala v Dresdnu. Doc. dr. Darko Lovrec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo 1 12 Ventil 16 /2010/ 2