Ameriška /Ir m/l' EW WeK ill— HO )wi g AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 30, 19G4 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€A ŠTEV. LXII — VOL. LXH Združeni narodi se Kesajo v zadeve ZDA Odbor ZN “proti kolonializmu” je sklenil uvrstiti tudi Portoriko med “odvisne teritorije”, ki naj skoro dobe neodvisnost. 2DRUžENI NARODI, N.Y.— v Združenih narodih imajo tu-^ poseben odbor “proti kolonializmu”, ki obravnava gospo-^rsiko in socijalno, pa tudi pomično stanje v tistih pokraji-ki še niso neodvisne. Od-.0r je letos delal nad 3 mesece ^obdelal položaj v 46 “koloni- Na dnevni red je spravil tudi ortoriko, akoravno bi tega ne SIhel. Portoriko ni namreč nobe-113 ameriška kolonija več. Uživa ?0leg popolne politične svobode toliko podpor od naše dežele, 3 ^e želi v ogromni večini prav 3°bene bistvene spremembe v Vnosih do Amerike. Res je, da na Portoriku obstojalo pre-£ejšnje gibanje za neodvisnost, 3e pa sedaj padlo v politično rczpomembnost. ^•banje za neodvisnost je Zgubilo podporo javnosti Stranka za neodvisnost je do-še 1. 1952 19% glasov, letos Ja le 2.7“v. Vse to je ZN od-°ru lepo in jasno razložil por-°riški guverner Marin in izja-v*l> da ima njegova dežela zme-r3j možnost, da se odcepi od A-^nriike in da bi Amerika take-J1111 sklepu prav nič ne naspro-°vala. Dodal je, da je Portori-0 je uporabil svojo pravico do S3thoodločbe, da so mu pa zme-raJ vrata odprta, da svojo sedali0 odločbo spremeni. To je leta priznala sama generalna . uPščina ZN, ko je sklenila, da ^ treba Portoriko črtati iz spi-3 “odvisnih teritorijev”. ^se to sedanjemu odboru ZN ^ bilo zadosti. Z 17 glasovi pro-6 Je pozval generalno skup-2Cino ZN, naj ZN zahtevajo tudi ,a v Portoriko položaj neodvisne Novi grobovi dežel, frisk e- Odbor se za protest ame-ega delegata ni zmenil, spo-a h se je celo tako daleč, da SpU enkrat ni hotel dovoliti, da i /^leži seje, pa je pri tem na-na Frances Tekavec Po 4 letih bolezni je umrla v Miller’s Convalescent bolnici v Chersterlandu, Ohio, Frances Tekavec, roj. Cimperman, stara 76 let, stanujoča na 19814 Shawnee A ve. Bila je vdova, soprog Frank je umrl pred več leti. Zapušča nečake in nečakinje, med njimi Williama Repos, ki oskrbuje njen pogreb, ter polsestro Mary Yan. Brata Joseph in John Cimperman in sestra Jennie Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ, Društva sv. Magdalene št. 162 KSKJ, Podr. št. 10 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb bo jutri ob osmih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Sh. Blvd. v cerkev Marije Vnebo-j VOJSKA NASTOPILA PROTI IZGREDNIKOM V SAJGONU Na otoku Gipru vlada mir samo na površini ZDRUŽENI NARODI, N.Y.—[ Generalni tajnik ZN je dobil te dni čudno pritožbo. Pritožili so ---------- se ciprski Grki v obrambo cipr- viada Van Trana Huonga je po več dneh izgre- trdi, da je med ciprskimi Turki dov m nemirov v gavnem mestu oklicala ob- precej “teroristov”, ki silijo 1 vzete ob devetih, nato na Kal-jrnirne turske prebivalce, da se V£U.jj0 selijo v “posebne kraje”. j Pritožba je vsaj deloma ute-Jcsephine Krainz i moljena. Nekaj cipi'skih Turkovi do prepričanja, da se; V petek je umrla v Womans' prišlo sedno stanje. Kljub temu je dovolila budistom pegreb 15 let starega fanta, ki je bil ubit v izgredih pretekli teden. Ko so hoteli budistični organizatorji pogreb izrabiti v demonstracijo, je vojska pogrebce razgnala, pogrebni voz z mrličem in sorodniki pa spremila na pokopališče. Ropoš so umrli pred več leti. j boln.išnici 83 let stera Joscphim-' Ciper zaenkrat ne bo mogel pri-Rojena je bila v Mramorovem'^ra*nz’ rop ®av^’ s *3^ ^ast I ključiti Grčiji in da bo ostal sa-pri Postojni, kjer zaipušča po pol ^ 83 ^oma Pia ocUmostojen. Ciprskim Turkom gro- brata. V Ameriki je bila 59 ]etJ koder je prišla kot otrok v/-une-1 torej temna bodočnost, ako Bila je članica Društva Lunder r’ko. Bila je žena pok. Jakoba,, razkropljeni po vsem oto- SO izglecla odločeni igrati glavno vlogo v političnem Adamič št. 28 SNPJ. Pogreb bo nia^ Iranka, stara mati Rober-,ku Zato naj se rajše zberejo življenju Južnega Vietnama. Izjavili SO se proti civilni vla- jutri zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele ^a' bratje m sestre so ji po- vsj skupaj v vzhodnem delu o- Van 1 ran Huonga in groze, da jo bodo pognali z oblasti in Sinovi pogreb, zavoda na 458 bnrli v Sloveniji. Bila je članica toka. i s s^°- J0 ne ^0 narodni svet preje sam na njihovo zahte- E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na Društva sv. Marije Magdalene: Za tQ idejo tiči nekaj druge- vo odstavil. Ta ji je koncem tedna znova izrekel zaupanje. Chardon Rd., nato na Kalvari- ^ 162 KSKJ. Pogreb bo iz Gr- ga: kakor hitro bi bili vsi Turki Had« je proglasila obsedno stanje in napovedala, da bo Z jo. | dinovega pogreb, zavoda danes j zbrani na enem delu otoka, bi vso odločnostjo in strogostjo zatrla vsak poskus nemirov John Levstik zjutraj v cerkev sv. Vida, kjer!voditelji turške manjšine zahte- in demonstracij. Budistični vodniki se za to niso zmenili. Po dolgi bolezni je umrl v bo ob devetih Pogreb, sv. maša, j vali delitev otoka med Turčijo; K_°t 1™ je vlada dovoiija javni pogreb za v izgredih ubitega SAJGON, J. Viet. — Vodniki budizma v glavnem me- Fairmount Nursing bolnici v Chesterlandu, Ohio, 89 let stari John Levstik, ki je preje živel na 6502 St. Clair Ave. Bil je samec. Tukaj zapušča nečaka Jos. Žele, ml., nečakinjo Justino Gi- nato na Kalvarijo. v petek 72 let stari Vašo Novko-vich s 7606 Vineyard Ave., rojen v Srbiji, od koder je prišel v rod in Josephine Hirter. Sestra Ameriko leta 1912. Bil je mož Theresa Žele je umrla leta: pok. Ellen, oče Mildred Cole 1947. Rojen je bil v Sv. Gregor-j (Lansing, Mich.) in Sophie Fink, in Grčijo. Ciprski Grki so hitro1 15 let starega fantina Le Van Ngoca. so to izrabili za orga-Vaso Novkovich I zavohali nevarnost, ki jim bo hizacijo demonstracije proti vladi. V pogrebnem sprevodu V St Alexis bolnišnici ie umrl i pretila, ako ne bodo ciprski Tur- ne bi v okviru dovoljenja oblasti smelo biti več kot 200 Iju- 1 ki raztreseni po vsem otoku initJi in sprevod bi se moral ogniti sredine Sajgona. Vodniki zato so se naenkrat potegnili pogreba so vključili v sprevod preko 2,000 ljudi in ga pri Združenih narodih za “svo- usmerili v sredino mesta. Padalske čete, ki jih je vlada po- slala v mesto za slučaj izgredov, so odpeljale voz z mrličem ju pri Ortneku na Dolenjskem. V Ljubljani zapušča sestro Frančiško Levstik in druge sorodnike. V Ameriki je bil 53 let. Bil je član Društva Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato v drtižinški grob na Kalvariji. Ana Suhadolnik V soboto je umrla v Suburban Community bolnišnici, kamor je bila pripeljana, ko jo je v Villa Sancta Anna Rest Home zadela kap, 78 let stara Ana Suhadolnik, roj. Petrič, z 1228 E. 169 St., doma v Kamniku pri Preserjah, od koder je prišla v Gilbert, Minn., leta 1912. Leta 1916 je bil v rudniku ubit njen mož Žitko. Prihodnje leto se je preselila v Cleveland in se ponovno poročila z Johnom Suhadolnikom. Ta je umrl leta 1924. Pokojna je bila mati Paule Pun- pri kateri je živel, očim Nicka Sovicha, 12-krat stari oče in 4-krat prastari oče. Bil je član Sv. Save br. 107 SNS. Pogreb bo danes ob enih popoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Mihaela na Union Ave. ob dveh, nato na pravoslavno pokopališče^sv. Teodozija. — Krompir in paradižnik spadata v isto rastlinsko družino. bodo gibanja” turške manjšine. Tito nenehno čisti partijo BEOGRAD, SFRJ. — Titova agencija Tanjug je ravno na Zahvalni dan objavila, da je komunistična stranka izključila iz svoje srede med 1958 in 1964 nad 100,000 tovarišev, okoli 94,000 jih je pa dobilo “resne ukore” . in druge disciplinske kazni. To je kar primeren uvod za komunistični kongres, ki se bo začel v par dneh v Beogradu. in njegove sorodnike na pokopališče, udeležence pogreba, ki so se usedli po cesti in demonstrirali proti vladi, pa razgnale s silo. na odpor pri generalnemu!J ^ ‘ T. x , >ikZNTantu. Vodboruima-!gerchar’ Frances Vlclc in An‘ seveda večino afriške in azij- gele Costabile- tl-ikl'at stara ma- države. Se’ se nelkatere članice le naravnost trudijo, da bi ubi-^Ogled in simpatije, ki jih uži-a ta, mednarodna ustanova v ko^iški javnosti. Če bo šlo tasti Ilaprei> se Jim ne bo treba do-Se rudbi> bodo svoj namen do-8 e še prehitro. ti, sestra pok. Josepha Petrič in Antonije Božič (v Kamniku). DRUŠTVENI mm* Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. ) O Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve- (( nih vesti in novic. Medtem ko se v Sajgonu prepirajo in tepejo med seboj za oblast, se bo danes in jutri predsednik ZDA L. B. Johnson posvetoval v Washingtonu, kamor | se je vrnil po 10 dneh oddiha na svoji farmi v Teksasu, z gen. M. Taylorjem, poslanikjom v Sajgonu, ki se je te dni vrnil domov na poročanje, in z drugimi vojaškimi in političnim vodniki ter sodelavci o tem, kaj naj Združene države store za rešitev J. Vietnama pred napadi komunističnih gverilcev. Osnovno vprašanje je, ali je Južni Vietnam sploh mogoče rešiti, ko njegovo lastno prebivalstvo ne kaže nobene zrelosti in resnične volje za složen nastop proti komunistični nevarnosti. Če je to mogoče, je treba dognati za kakšno ceno. Sedanja pot vodi v poraz Združene države nosijo zadnja leta večji del finančnega bremena, medtem ko pomagajo v boju le z materialom in “svetovalci." Ta ameriška pomoč ni bila dovolj učinkovita in komunistični Združeni narodi zopet v središču političnih debat CLEVELAND, O. — Ako bo1 nika Lumumbe. Ko ipa je bil Lu-šlo vse po načrtu, bodo Združe- mumba ubit, je Moskva neute- V ^Jasprotovanje MEDIGRE med zdravniki popušča WASHINGTON, D.C. — bišk11601 uradu Ameriške zdrav- bied uZVeZG Priznavai°> da Je clanstvom vedno več odpo-Zavbr°b tališču, ki ga je Zveza de Z° 3 Pr8cdoga zvezne vla-8 bolniški oskrbi ostarelih. Začetk3^^3 zveza Je vse od Vse6 a odločno nastopala proti skuš Predlogom in jih gov.a a 2 vsemi sredstvi onemo- ni narodi zopet prišli v središče j naših političnih debat. Začetkom sedanjega zasedanja ZN se bodo1 namreč na generalni skupščini odigrali dogodki, ki lahko bistveno vplivajo na bodočo vlogo te mednarodne organizacije. Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 231 Mon., Nov. 30, 1964 Pred znižanjem trošarin Predsednik Johnson je v volivni borbi večkrat omenil, da bo znižal trošarine. Novice nismo vzeli zares. Vsak predsednik je v v volivnih bojih obljubil marsikaj, česar pozneje ni izpolnil. Zato tudi Johnsonove obljube nismo smatrali za kaj resnega. Sedaj prihaja iz njegove okolice glas, da predsednik misli resno na znižanje trošarin. Radi lepšega hoče znižanje omejiti samo na tiste trošarine, ki niso vir velikih federalnih dohodkov, ki pa njihovo pobiranje dela proizvodnji in trgovini veliko sitnosti. Nabral je takih trošarin toliko, da jih hoče znižati za kakih $550 milijonov. Pri proračunu nad $100 bilijonov to res ni veliko; saj znaša komaj pol odstotka. Račun pa je narejen brez krčmarja. Tisti gospodarski krogi, ki nimajo nobene koristi od naravnega znižanja, so se že oglasili in zahtevajo tudi zase nekaj popustov. Ne bo dolgo treba čakati, pa bodo vsi zahtevali, naj se trošarine sploh odpravijo in to bi naneslo lepo število bilijonov. Zato je predsednikova namera že sedaj postala predmet živahne debate, ki je ne bo tako hitro konec. Jih je namreč dosti takih, ki so proti znižanju in ki imajo za tako stališče tudi tehtne razloge. Tako bo debata sprožila vprašanje, ali in kdaj in pod kakšnimi pogoji je znižanje davkov, odnosno federalnih dohodkov sploh potrebno. To vprašanje je toliko bolj potrebno, ker je letošnje znižanje dohodnine, če je tudi še tako prijetno za vse davkoplačevalce, zgrešilo svoj cilj. Namen znižanja naj hi bil — to stališče je Johnson podedoval še od Kennedyja —, da utrdimo temelj sedanje konjunkture, da zmanjšamo brezposelnost in pomagamo revežem iz njihovega žalostnega stanja. Sedanje konjunkture ni bilo nič treba utrjevati. Njeni temelji so bili položeni pred 4 leti, ko je naš gospo darski napredek premagal takraten zastoj. Že takrat so vsi gospodarski znaki napovedovali dolgo dobo konjunkture. Vkljub temu je pa Kennedy storil vse, kar je le bilo mogoče, da temelje utrdi. Hotel je kandidirati v 1. 1964 in vedel, da vsaj takrat ne sme biti dežela v gospodarskem zastoju. Ko je Kongres odobril znižanje dohodnine, smo že vsi vedeli, da s tem ne bo dan konjunkturi noben poseben zagon. Ravno narobe, že takrat so se oglašali glasovi, da obstoji skušnjava, da bo konjunktura prešla v inflacijo. Deloma se je to tudi uresničilo. Znižanje davkov ni namreč prav nič pocenilo življenja, življenjski stroški so nenehno rastli, četudi ne hitro. Tega niso mogle zanikati niti fede ralne statistike. Še manj se je vpliv znižanja davkov po znal na znižanju brezposelnosti. Nekateri trdijo, da takega vpliva sploh ni bilo. Še manj koristi so seveda imeli od znižanja reveži, saj tako ne morejo plačevati nobenih davkov. Ni prav nobenega znaka, da bi znižanje trošarin imelo več sreče. Tudi to znižanje ne bo pognalo konjunkture znova navzgor, ne bo tudi zmanjšalo brezposelnosti in pomagalo revežem. Nekaj koristi za potrošnike bi imelo samo takrat, ako bi se z znižanjem trošarin znižale tudi cene. Kaj takega pa nihče ne pričakuje. Tako stanje nas postavlja pred glavno vprašanje: ali se z davčno politiko samo sploh da preganjati revščina in pobijati brezposelnost? Vse dosedanje skušnje govorijo, da ne. Za preganjanje revščine in brezposelnosti je treba najti druga sredstva in druga pota. Naj bodo taka ali taka, v vsakem slučaju pa bodo nalagala federalnemu proračunu nova bremena. Ako bodo nalagala nova bremena, čemu zniževati davke, saj vendar že sedaj plavamo v stalnih vsakoletnih primanjkljajih federalnih proračunov. Da so ravno ti primanjkljaji med glavnimi viri ravno tako stalnega naraščanja cen, tega tudi nihče ne taji. Na višje cene moramo računati tudi v slučaju, da federalni proračuni ne bodo vsako leto zaključeni s primanjkljaji. Skušnja namreč pove, da je med glavnimi razlogi za splošno naraščanje cen dvig cen za industrijske surovine, posebno za jeklo. Cene za jeklo so nekak barometer; ako so stalne, rastejo ostale cene le počasi, ako se dvignejo, potegnejo za seboj vse ostale cene v kratkem presledku. Letos stojimo pred mezdnimi pogajanji v jeklarski industriji. Ker smo v konjunkturi, bodo jeklarne morale hočeš-nočeš pristati na zahteve jeklarske unije. Stroški se jim bodo povišali, hotele jih bodo prevaliti na višje cene za jeklo in jeklene izdelke. To so že napovedale. Dvig cen v jeklarski industriji bo signal za povišanje cen v vsej industriji, temu bo postopoma sledilo zvišanje življenjskih stroškov. Tako bosta stalen primanjkljaj v federalnem proračunu in dvig cen v industriji samo pripomogla k hitrejšemu počevanju draginje. Ali pa je vse to res potrebno? V dobi konjunkture nihče ne zmanjšuje davkov, ne namreč napovedal namero o znižanju trošarin obenem z namero, da hoče doseči tudi bolniško zavarovanje. V političnem oziru je to razumljivo. Ako naj upokojenci in ostareli dobijo bolniško zavarovanje, potem naj tudi gospodarski krogi dobijo nekaj, da ne bodo preveč nasprotovali zavarovanju. Taktika ni napačna, ampak ni zanesljiva. Kennedy si je pri podobnem poskusu oipekel prste. Svoj čas je predlagal znižanje davkov in davčno reformo, vse obenem. Kongres mu je načrt zmaličil. Izglasoval je znižanje, pokopal reformo. Kakšno jamstvo ima Johnson, da se mu sedaj ne bo dogodilo kaj podobnega? Res je, da bo v novem Kongresu veliko več liberalnih politikov kot v sedanjem, toda na ključnih položajih predsednikov odborov in komisij bodo sedeli še zmeraj stari konservativci, ki nič ne spoštujejo Bele hiše, kadar pridejo z njo navzkriž. Ti lahko naredijo križ čez predsednikove načrte. Lahko dosežejo, da bo načrt o bolniškem zavarovanju pošteno zmaličen, znižanje trošarin pa šlo daleč preko mej, ki jih je začrtal Johnson. BESEDA IZ NARODA Zdravje in zadovoljstvo EUCLID, O. — Pred kratkim pa bosta tudi oktet in kvartet. Koncert bo vodil zborov pevovodja Frank Vauter, na klavir- sem v Ameriškem Slovencu či-1^ bo pa sPremljala Valentina tala dopis neke rojakinje iz Chi- ^ inger. caga. Opisala je na kratko, pa1 zbor se vedno odzove po- jedrnato vse svoje življenje, ki j vabilu za udeležbo pri javnih res ni bilo z rožicami posuto. Inastcpih- kl ph Popravljajo Kako junaško je ta blaga in ver-'razne na™dne in bratske ^Sana žena vse križe in težave, ki nfaclJe' Ce ze ne more Priti ves jih je bilo res veliko, voljno |zbor’ Prideta ali 0lktet ali kvar-prenašala vedno vesela in do-1^ UPamo toreP 'da naša dru Kje je Jože Grdina vse to izkopal? Zopet kdo pravi, saj to je že vse napisano! Priznam, da je! Toda ne v Jožetovi glavi! On je moral to nekje poiskati, veliko brati in si letnice izpisovati, že to je o-gromno dela in vredno priznanja. Jaz mu samo malo zamerim, to je.prenerodno rečeno, zakaj je tako dobro in lepo delo šel u-mazati s tistim neprimernim u-vodom, da zato piše, ker je prvo preslabo spisal. Tisto naj bi bil pustil pozabi in sam zase ohranil, saj pravijo, da je spoznanje prvi koralk k poboljšanju. Vse Slovence prosim, da knji-ko kupijo in jo tudi pazljivo preberejo. Ne bo jim žal! Janez Likozar bre volje. Solze je vedno skrivala, zaupala je v Boga in ver- štva ne bodo pozabila na našo vedno pripravljenost pomagati jela, da je vse božja volja. Bila'1" b,odo nPhovi clani Pnsl1 .na je vedno povsod delavna in pri-! S11°Vaaov (k“cert v takem ste‘ pravljena pomagati tako pri 1 vPu, da bo dvorana res nabito podpornih kot pri cerkvenih or-'P° na in zasedena do zadnjega ganizacijah. Tako je bila povsod i °Jllc a' v priljubljena in s p o š t o v a n a.! f0 koncertu bo z°Pet domača Smrtni slučaji so se v njeni dru-iZabava S PleSOm- ^ bodo žini pogosto vrstili. Nenadno i Grabnarjevi fantje. Pri tej god- je nemila usoda pobrala še dobrega soproga v najlepši dobi bi je vedno veselo in živahno. Na svidenje v nedeljo, 6. de- življenja. Ni obupala, ampak je ^bra’ Pop“ldneA ob ftirih v verovala, da za slabim mora pri-|S na Recher Avenue, ti dobro, šla je delat v tovarno j ____rank RuPert uživa miren pokoj. Na društve- nem polju pa je še vedno delavna. Hvaležna je tudi svoji novi domovini Ameriki. Naj bo ta krepostna in verna žena zgled nam vsem, posebno pa onim, ki niso nikdar zadovoljni, čeprav imajo čez mero vsega, kar je za življenje potrebno. Zadovoljni niso, ker vidijo, da imajo drugi morda še več. Lakomneži in nevoščljivci, ki jim je denar vse, so usmiljenja vredni! Ne verjamejo, da sta zdravje in zadovoljstvo naj večja sreča, da je denar potreben in koristen, da pa ga i smemo nikdar staviti na prvo mesto vseh dobrin. Na zemlji je na tisoče in sto-tisoče mater, ki nimajo kaj, da bi potešile glad svojih otrok. Saj smo čitali o lakoti v Indiji, o lakoti v Indoneziji, kjer priporočajo ljudem, naj jedo podgane. Spominjajmo se vseh teh ljudi, njihovega pomanjkanja in stiske, kadar se naj loteva nezadovoljnost. Hvalimo Boga, ki nam daje toliko dobrot, (ki nas je pripeljal tudi v to našo novo domovino! Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam! Mary Gombach Cleveland, O. — S poti na 38. evharistični kongres v Bombay, Indija, rojakom in rojakinjam v Združenih državah in drugod po svetu pošilja z letalsko pošto pozdrave č. g. Vinko Zaletel. Prvo pozdravno kartico od njega smo dobili s Formoze in sta na njej podpisana še Father Frančišek Rebol in misijonski zdravnik dr. Janeš; drugo kartico pa smo dobili iz Tokia n^ Japonskem. Na tej je podpisan tudi p. VI. Kos, S.J. Konc&ri zkra Shmi CLEVELAND, O. — Listje smo pograbili, sadje pobrali, rožice pospravili. Tako smo pripravljeni na prihajajočo zimo. Smo jih že veliko prestali v našem življenju in imamo vsaj u-panje, da bomo tudi to. Vsi smo bili veseli, da smo imeli tako lepo vreme talko dolgo. Sedaj bomo zopet poslušali naše koncerte in hodili na prireditve, kolikor jih pač bo preko zime in rane pomladi. Zapeli bomo “Vreme se je sprevedrilo, ti pa nočeš it’ z menoj” in še vrsto drugih, lepih in veselih. Pevski zbor Slovan je pripravil lep spored in se nam bo z njim predstavil 6. decembra ob štirih direktnih ne indirektnih. To je menda samo ameriška po-'popoldne v Slov. društvenem sebnost. Ako se jo hoče držati tudi predsednik Johnson, |domu na Recher Avenue. Zbor ______ ______,...., mora imeti za to ne gospodarski, ampak kak drug povod.(ho zapel v splošno veselje koti in še in še, tako, da je res za ob Mislimo da je ta poiitične narave. Predsednik Johnson je vedno nekaj domačih, nastopila|čudovati. Mnenje o novi Grdinovi knjigi Cleveland, O. — Pretekli petek, 20. novembra, sem že drugič prebral novo knjigo Jožeta Grdine “Po severu in jugu”. Večkrat sem že slišal kakšne besede o tej knjigi in prav zato sem jo menda že dvakrat prebral v tem kratkem času, odkar jo imam. Bom navedel nekaj teh pripomb, ki sem jih slišal o novi knjigi: “Knjiga je premalo ali nič literarna.” O tem nisem zmožen dati nikake izjave, ker spada določilo literarnosti med bolj učene glave. Slišal sem odličnega profesorja, ki je vzkliknil: “Ali vidite človeka z navadno Ijudskošol-sko izobrazbo, ki je napisal že četrto knjigo!” Kaj bi šele lahko storil, če bi imel popolno izobrazbo. Poleg njega odličen gospod hudomušno pripomni : “Morda pa nič, kakor mnogi tisoči, ki imajo pred svojim imenom postavljen naslov ‘dr.’ ”. Sc zopet taki, ki pravijo: “Je preveč plehka in predolgočasna za branje!” Jaz povsem drugače mislim, zato sem jo tudi z užitkom bral. Mislim, da ne bi smela manjkati v nobeni slovenski hiši. Nikjer ne dobiš knjige, katera bi cb tako kratkem in domačem kramljanju, nudila toliko zgodovinskih dokazov, poljskih, u-krajinskih, ruskih, maloruskih, tartarskih, avstrijskih, nemških Driižfea sv. Morja v Osloveu sporočal CELOVEC, 20. nov. — Vse prijatelje Mohorjeve knjige po Severni Ameriki in drugod po svetu prisrčno pozdravljamo in jim želimo vse dobro. Javljamo, da so letošnje Mohorjeve knjige izšle. Celoten knjižni dar obsega koledarsko knjigo “Koledar 1965”, povest “Fant s Kresi-nja”, povest “Črna žena” in nabožno knjigo o spreobrnjencih “Našli so pot”. iSporočamo1, da smo začeli pošiljati preko morja knjige ravno pred enim mesecem, 23. oktobra. Tako upamo, da so knjige sedaj že prejeli vsi, ki so jih naročili pri nas v Celovcu do 1. oktobra. Če jih kdo ni dobil, prosimo, da nam sporoči. Tisti, ki so seveda naročili knjige po 1. oktobru, bodo dobili knjige v kratkem in smo jim jih tudi že poslali. Tudi našim dragim poverjenikom širom Združenih držav in Kanade smo že poslali vse naročene knjige. Zato jih dobe lahko1 že tudi tisti, ki so jih naročili preko kakšnega poverjenika. Nekateri so knjige pozabili naročiti in se špfaŠujejo, če jih lahko še naročijo. Prav lahko jih še dobijo, samo sporočijo naj. Za rojake v Združenih državah je najenostavneje, če pišejo na naslov Lige v Brooklyn: League of C.S.A., P.O. Box 32, Brooklyn, N.Y, 11227. Knjige stanejo $3. Drugim rojakom po svetu sporočamo, da naj pišejo kar na naš naslov in jim bomo poslali knjige od tu brž po prejemu njihovega naročila. Knjig imamo še dovolj. Zato toplo vabimo vse, ki letošnjih mohorjevk niso naročili, da jih naročijo. Branje Mohorjevih 'knjig v teh zim skih mesecih jim bo v prijetno razvedrilo. Družba sv. Mohorja v Celovcu Viktringer Ring 26 Klagenfurt, Ktn., Austria mirnim literarna nagrada Lojzka Verbič: Ob spominih na slovensko šola v ftSinnesolš Chicago, 111. — V Ameriški Domovini berem vsako leto zanimive dopise o potovanjih po Ameriki. Vedno se mi vzbuja želja, da bi videla kaj posebno lepega. Ker to ni mogoče, se zadovoljujem z obiski pri starših mojih bivših učencev in učenk slovenske šole v Minnesoti. Letos so mi sestre, pri katerih delam že peto leto, naklonile precejšen dopust, ki sem ga skušala dobro izrabiti. Družina g. Miha Jeretine me je vprašala, če bi hotela učiti njihove otroke slovenščine. Znova se mi je vzbudila želja po poučevanju milega materinega jezika in takoj sem pristala. Dne 22. junija sem se oglasila pri družini g. in ge. Šega v Jo-lietu, 111. Gospa Lojzka mi je dala nekaj slovenskih knjig, ki jih je rabil njihov Joško. Ta obiskuje sedaj katoliško srednjo solo v Jclietu, in veselo zatrdim, da govori, bere in piše depo slovensko. Saj pa tudi starši ne spregovorijo nobene tujke z Obletnico mučeniške smrti bomo obhajali v drugi polovici junija 1965, izid nagrade pa bo objavljen o božiču 1965. Nagrada znaša v skupnem znesku 100,000 argentinskih pesov. Veljal bo naslednji pravilnik: 1. Nagradi sta dve in sicer v zneskih 60,000 in 40,000 arg. pesov; 2. Prispevki morajo biti izvirna dela, ki še niso bila objavljena ali delno izvajana (roman, drama, zbirka novel ali pesmi, zbirka esejev); 3. Sodelovati more vsak kjerkoli živeči slovenski književnik; 4. Rokopise je treba poslati do 31. oktobra 1965 in sicer v dveh na stroj tipkanih izvodih na naslov: Slovenska kulturna akcija — Velikonjeva literarna nagrada — Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina; 5. Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Pravo ime ali psevdonim, katerega nosilec pa mora biti znan vsaj enemu članu razsodišča, je treba poslati v rokopisu priloženi zapečateni kuverti, ki nosi isto oznako kot rokopis. Kuverte se odpro na dan razglasitve, t. j. dne 22. decembra 1965. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev, ostali rokopisi ostanejo na upo- njim. K Šegovim zahajam že vsa leta, odkar delam v Illinoisu in imam prosto popoldne. Tam dobim tudi lepe slovenske knjige, ki jih prejema gospa iz Slovenije. Tudi gospa Brigita Jeretina iz Jolieta mi je prišlkrbela nekaj slovenskih knjig, naše častite sestre pa so mi dale papir in svinčnike za šolo. Gospa Jeretina mi je predstavila otroke: Lenko in Marijanco, ki sta obiskovali srednjo šolo pri čč. sestrah v Chicagu in sta bili zdaj na počitnicah, Nežko in dva starejša sinova ter dva najmlajša Mateja in Andrejčka, vsi ti pa hodijo v šolo čč. sester. Najbrž sem se jih jaz bolj razveselila kot oni mene. Mislili so si: “Komaj se je končala ameriška šola, zdaj pa še ta, ki je njim tuja. Na vse mogoče načine sem jim skušala vzbuditi veselje do materinega jezika. Povedala sem jim, kako je opisal Narte Velikonja obisk slovenske ameriške družine v Sloveniji, kako se je stari oče veselil tega snidenja in kako je bil razočaran, ker se ni mogel pogovoriti z otroci in z ženo svojega sina. “Saj so vendar otroci njegove, slovenske krvi,” je tožil. Omenila sem jim naše slovenske pisatelje, zlasti Ivana Cankarja, ter jim povedala, da se je njegova mati učila slovensko brati in pisati, ko je hodil Ivan v šolo na Vrhniki. Tudi slovenške pesmi smo poskušali peti. Narekovala sem jim pisma, ki so' jih pisali materinim sorodnikom v Slovenijo. Otroci govore s starši slovenske*, ameriška šola pa ima na rije svoj vpliv, da se med seboj lažje pogovarjajo v angleščini. Ob koncu te dvotedenske slovenske šole sem ugotovila, da sta starejša dva fanta in Nežka kar dobro pobirali slovensko branje in pisanje, mlajšima dvema pa se je poznalo, da tudi v angleščini še nista tako na tekočem, saj je način angleškega pouka tako različen od našega. rabo piscem. Slovenska kulturna akcija pa lahko z avtorjevim dovoljenjem objavi tudi nenagrajeno delo; 6. Pod psevdonimom poslano in nagrajeno delo se more tudi pod psevdonimom izdati, če avtor to želi; 7. Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu; 8. Sodelujoči pristanejo na to, da bodo nagrajena dela izdana v književnem programu Slovenske kulturne akcije za leto 1966 ali kasneje. Nagrajena dramska dela bodo po možnosti tudi vpri-zorjena. Za oboje bo dobil avtor še redni honorar založbe; 9. Materialistično usmerjena dela ne pridejo v poštev pri razpisu leposlovne nagrade; 10. Imena članov žirije bodo pravočasno objavljena; 11. Glasovanje razsodišča je tajno. Član razsodišča ne more sodelovati pri razpisu literarne nagrade; 12. Razsodišče ima pravico razglasiti prvo ali drugo nagrado za nedoseženo, če misli, da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako ima pravico obe nagradi združiti. Buenos Aires, 15. sept. 1964. Slovenska kulturna akcija Lepo smo se poslovili v Jo-lietu in 5. julija sem pohitela v Lemont. Tam je vsakoletno slovensko romanje, kjer se srečam s svojimi prijateljicami in znanci, kjer obiščemo grob našega Ijubjenega pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana in grobove slovenskih frančiškanov. Škofu posebno priporočamo naše želje in prošnje, zlasti za domovino in za mladino, ki mu je bila tako pri srcu. Pri lurški votlini je bila sv. maša, tam so prepevali čikaški pevci, ki jih vodi g. pater Ven-delin in spremlja g. Fišinger. G. p. Fortunat je v svoji ljubezni do presv. Evharistije in do Matere božje tako lepo povezal vse in povedal o zgodovini le-montske cerkvice. Premišljevala sem, kako se bom peljala v Minnesoto, pa je že stala pri meni moja bivša minnesotska učenka ga. Anica Nemec, roj. Krulc. Prisrčno* sva se pozdravili in povabila me je, naj se peljem drugo jutro z njeno družino v Minnesoto. Poročena je v Clevelandu z g. Antonom Nemcem in ima dve deklici in dva fantka. Vso pot sem uživala, ko smo vsi skupaj z o-troci vred prepevali slovenske pesmi, ki jih znajo res mnogo, kar presenetili so me z veliko izbiro. Tudi v Nemčevi družini govore samo slovensko, četudi starši odlično obvladajo angleščino. Anica je graduirala na Aurori v Minnesoti in njen spis o slovenski domovini je bil objavljen v aurorškem časopisu. Otroci so zelo lepo vzgojeni in ko smo se peljali iz Dulutha, smo se spomnili dobre gospe Vidmarjeve, ki se je ponesrečila na poti domov in zmolili smo za njo sv. rožni venee. Ob devetih zvečer sem že bila v Minnesoti pri svakinji. Takoj prve dni mojega prihoda sem obiskala družino g. Jožeta Škorjanca. Z njimi sem v rednem dopisovanju. Imajo pet otrok. Jože, ki je bil med Vselej so bili veseli, ko so se v mojimi najboljšimi slovenskimi odmoru lahko malo poigrali. Po- učenci na Gilbertu, študira čitniški čas res ni prikladen za učenje. Pri slovesu sem si mislila: “To je bil moj labodji spev.” Že v Milwaukee sem spoznala, ko sem sedem mesecev poučevala v sobotni slovenski šoli, da sc se starši zelo zanimali za pouk, pri večjih otrocih pa tega nisem opazila, če so starši do- tretje leto fiziko in matematiko v St. John’s College v St. Clou-du. Je še vedno isti, prijazen in uslužen, bere rad slovenske knjige, ki jih v škorjančevi hiši ne manjka. Marijan je gra-duiral na srednji šoli na Gilbertu in študira letos na College-u v Virginiji. Mili hodi v 11. raz- sledrii in opozarjajo otroke na red, Marija v šesti, Janez pa važnost znanja materinega ježi-1 četrti. Pri Škerjančevih govore ka tudi v poznejšem življenju,'le slovensko in se zelo zanimajo se še' nekaj doseže. Je pa velika za slovenske knjige. Po mojem razlika med onimi, ki so prišli dohodu iz Gilberta so starši v slovensko šolo na Gilbertu in pridno poučevali otroke. Oba, Pinevillu takoj po prihodu v A-'g. in ga. Škorjance sta bila pošt-meriko. To je bilo navdušenja1 na uradnika v Sloveniji, za vse, kar je slovensko. | (Dalje prihodnjič) UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah U.T4M u.T».TX V prate vojske, od vojske,” po-^ Jui'ko. “Od vojske pa, moji rodni, od vojske Se 1 ne morem povedati. Slišal 0cl vojske, videl sem jo, ? vojski nisem bil, pa že dni nisem jedel, bratci ^ ne morem govoriti . . Tako?” se oglasi leni hla-L6C na slami, “kje si si pa I zlomil? ...” - ’ kje, kako si čuden! Po- L2lli so me . . . Tri dni se ni-I Zavedel, ko so mi vkup kosti. To so bile bole- ste pa ob oko prišli?” b«« fant z metlo. .. udi Z(jaj nj bij jurko v L reg'- Vedno si je znal podati jz stiske. Rad bi se bil v J, hlapcev, zato je odgo- f11 kratko: Ti • leJ ga no! . . . Krave sem Itrd ’’ k° sem bil majhen, pa a je šla. Pa sem si za- Pasej Rda 8|užii iu •* kozliča, lepa živalca je l IH; j Ilič j V reP • • • Gre vražji koz- jj^l’ Pri svojem botru sem ga I n n me sune z rogom v oko, „?i očesa več .. .” • Lažeš,” T°lci ui niapec na slami in se zagodrnja leno ISe na svojem trdem leži- Jurko se je delal, kakor da tJ6h!Jal se je prijazno in ho- slišal hlapčevih besedi, i|0diti... do bratci, daleč je je cl°ma, počasna je noga,” je a eden hlapcev ga ,!*ž vprašal: dkod si pa doma?” ^ko je pomežiknil, da bi 1-1 * jezico in potem pove- 1. - sem doma, se vsak dobro ima, je ‘Svojo znano kitico, ki jo ^an^ Urokom, kadar so ga n, egovali za pravljice er j^. Globoke Turčije, j^6r vedno solnce sije, 1. 0tlstran morja, , Jer ni več sveta ... Ce n v ^a ne verjamčš, pa pojdi Gledat ” "‘T 0 Je tam nekje v deveti ^eli,” je rgj^g] hlapec, ki se za malo zdelo, da mu So ,e odgovarja. Drugi smejali beračevi zgovor-Sale ’ °n pa n* hotel razumeti k r6£e a’ da, bratci moji,” jim ____ _______, ___________ 6. Jurko, “prav tam v oblju-Jnjim hlapec, da je takoj utih-it kjer se cedi med nil. da se vsak lenuh] Jurko je pogledal z enim volji iti v kako podzemeljsko luknjo, da bi nikdar več ne videl božjega solnca, dokler bi ga ne rešila edina rešiteljica — smrt. Brrr . . . Jurka je oblil mrzel pot in kar pretreslo ga je, da ni vedel, ali mu je tako zelo vroče, ali ga tako zebe. “I, ljudje božji, saj ste vendar ljudje, pa trpinčite mene starca, ki mu je Bog dal samo še par dni. Kaj jaz vem, kaj govorite . ..” je začel Jurko. “Trpinčite, ha, ha . . . Le čakaj, boš kmalu vedel, za kaj si tu,” se je zasmejal hlapec vesel nad beračevo stisko. “Menda mi niti ne verjameš.” “Kako bi mi mogel kaj storiti, ti bratec moj, ko sem ti vendar nosil pozdrave od dekleta,” je govoril Jurko s tresočim glasom. “Ha, ha, kaj tisto . . .” se je zasmejal hlapec. Drugi hlapci so se spogledali in takoj razumeli, kaj hoče hlapec z beračem. Hlapec se je usedel in Jurko se je tako ustrašil, da bi se mu bilo kmalu odprlo slepo oko. “Kaj nočete rajši kaj slišati od vojske?” je vprašal proseče in se ozrl po hlapcih. “A, kdo bo poslušal tiste laži.” “Kaj laži! Nič laži. Saj sem bil v vojski.” ‘‘Bodi. Prej si pa rekel, da nisi bil.” “Prej, hm, prej; kaj bi vedno eno gonil; prej je bilo prej, zdaj je pa zdaj.” “No, dobro. Povej, toda ne laži!” “Ej, jaz nikdar ne lažem; laž je greh.” Jurko je menil, da jih bo že kako še spravil v dobro voljo in jih potem preprosil, naj mu prizanese, ali pa ga bo kak slučaj rešil iz te pasti in iz gotove nesreče. “Mladim ljudem rad povem, kar vem; saj nisem rekel, da ne bom povedal, samo, kaj pa govorite take neumnosti; upornik pa upornik, da se ustrašim tako, že če slišim samo besedo. Potem bi pa kdo mislil, da sem res.” “Da, da, res si, res. Ti si Jurko Baja; poznam te ko slab denar,” je zavpil nad }]e dobrega naje... He, očesom vse pričujoče po vrsti. hioi;Z>^aj pa z Bogom, bratci “I, kaj bi me ne poznal, ko h] e ga videli,” je zavpil na slami in se zopet vai p 11 ■ “Hej, fant,” je vele-hiet +Hn^u’ ^ je začel že po-bi J1 * dvorišče, boječ se, da ne videl, da postava, S°sn ’,Stopi v £rad, pa povej hik Je ze i;u Gsti upor- ki Smo £a iskali . . . Vpra-*at>0sp°da, če ga naj takoj ,^o je kar ostrmel. Ve« 0sa’ roene?” je vprašal .^strašen. Skoj. °ga Pak? Tebe, tebe! h'ci °iSe k°š kesal v kaki temin ’ a iažeš poštenim ljudem ijUci '1 .Z ienuhi pitaš pridne j ' mai° počivajo. Ti si PoSe’ ?°. katerem je gospod VrtH|;e ’ h1 zdaj je bomo pri-bojj] ’’ Ci'H Poveš vse. Ogleduhe Prid °- najpre-) obesili, drugi DE Sis m iff 1CEMBER TilitttijB ISIS.] iS 3 LiJjL 819 [fin 12 I5ll6j:i7iJ8® 22ii23lM25l26 800SET KOLEDAR društvenih prireditev razvidno, da unije ne upajo, da administracija za hrano in zdra- ni diktator general Ayoub od-bi vse dosegle. Bodo pripravlja- vila ni začela izvajati vseh pred-'rezal tako dobro, kot je mislil ne tudi na kompromise. khcal Pa potem na vrsto, tant, pa hitro stopi!” ho j. Je Tantu, ki je stal mir-Str' k'edal, kaj to pomeni. Sti, oj1*1 Pretresel Jurku ko-d^ . tllja vest je pripomogla, hlanf hhro verjel premeteni P° (SV‘ laŽi‘ Bogrelo ga je čuti fcni hrbtu, kakor da že p° ’ . ak° neusmiljeno padajo ^d;ii,,em. korobači in palice. aJle bi vendar še ne bil pri sva že dostikrat skupaj pila, bratec. . .” “Povej, povej,” je rekel hlapec in se leno prevalil. “Ej, vi še ne veste, kaj je vojska. Tudi jaz nisem vedel, kaj je to. To je bila groza, ko se je razširila novica, da gredo Francozje. Mladi ljudje smo takrat trpeli; ej, ko je človek mlad, to je drugače; vidite, bratci, jaz sem star .. . Strah nas je bilo pred vojaško suknjo .. .” “Kakor tebe zdaj pred ječo,” je pristavil veliki hlapec. Jurko je nekaj pogoltnil in zbegano pogledal hlapca . . . ‘‘— ker vojska je bila gotova. Bežali smo na vse strani, župani pa so nas lovili, posebno po revnih so posegli Tudi jaz sem bežal — pa prepozno. Veste, kadar kdo beži, mora bežati o pravem času... Pa so me zasačili še doma, ko sem se ravno mislil zakopati v seno... Odtrgam tri deske ob oboju, skočim iz izbe, pa hajdi v goro, le ohi za menoj. Skočim v terDko jamo — pa si zlomim nogo —” “Prej si pa rekel, da so te povozili,” je opomnil eden hlapcev, ki je verjel temu pripovedovanju. DECEMBER 5. —Slovenska pristava priredi “Večerjo z domačo zabavo” v Baragovem domu. Začetek ob sedmih. 6. —Miklavžev večer Slovenske šole pri Sv. Vidu. G.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 26. — Društvo SPB Cleveland priredi veselo ŠTEFANOVA-NJE v veliki dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. 31.—Slov. društveni dom na Recher Ave. priredi za Silvestrov večer zabavo s plesom. 31.—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., priredi Silvestrov večer. 31.—Slovenski narodni dom, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O., priredi Silvestrov večer. 31.—Gospodinjski klub in direk-torij priredi Silvestrov večer v Slov. delavski dvorani na 10814 Prince Ave. JANUAR 24.—Dram. društvo Naša zvezda priredi igro in zabavo v SDD na Recher Ave. 24.—Klub upokojencev na Holmes Ave. priredi v Slov. domu na Holmes Avenue večerjo in ples. Začetek ob štirih pop. 30.—Družabni večer Slovenske šole pri Sv. Vidu. FEBRUAR 6. —Slovenska pristava pripravi svoj VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 7. —Banket v počastitev Antona Šublja v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 27. —LILIJA priredi NAGRADNO MAŠKERADO v Slov. domu na Holmes Avonue. 27.—Klub upokojencev v Ncw-burgu priredi maškeradno veselico z nagradami in večerjo v SDD na Prince Ave. Začetek ob šestih. 28. —Klub upokojencev v Eucli- du priredi maškeradno veselico v SDD na Recher Ave. MAREC 21.—Zveza slov. narodnih domov priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND na Maple Heights. APRIL 24.—DSPB Tabor priredi svojo pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. MAJ 2.—Pevski zbor “Slovan” poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. 2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. 9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu. 29. jn 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road. JUNIJ 12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije. 27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi. OKTOBER 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9.—DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. DECEMBER — 1965 5.—Pevski zbor “Slovan” poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Ču-Enlaj ni pridobil Sovjetije za kitajsko vietnamsko politiko WASHINGTON, D.C. — Di-plomatje mislijo, da je treba iskati razlago za ponovne napade kitajskih komunistov na ruske tovariše tudi v tem, da ču-Enlaj ni dosegel v Kremlju podpore kitajski politiki v Vietnamu. V Kremlju ddbro razumejo, da bi vsak uspeh kitajske politike v jugovzhodni Aziji pomenil obenem tudi omejevanje ruskega vpliva, kar bi seveda močno oviralo prožnost ruske politike in obenem uničilo vso vrednost dosedanjih moskovskih žrtev, na primer za Indijo, Indonezijo itd. Ker Moskva ni hotela pristati na podpiranje kitajske politike, lahko nadaljuje s svojo dosedanjo taktiko, ki jo je začela 1. 1959: da ne daje kitajskim komunistom ne orožja ne munici-je in ne bencina. Brez vsega tega pa Peiping ne more začeti nobene večje vojaške operacije. Pravijo, da bo ta okoliščina igrala svojo vlogo tudi pri sedanjih razgovorih, ki jih bo predsednik Johnson imel z našim poslanikom Taylorjem o bodočnosti naše udeležbe v državljanski vojni v Južnem Vietnamu. pisov. Sedaj je sklenila, da bo in se je radi tega hudo razjezil. začela nadzorovati oglase farmacevtske industrije ravno tako, kot že nadzoruje oglaševanje tobačne. Farmacevtska industrija se namreč poslužuje v svojih oglasih nerazumljivih izrazov, pogosto pa tudi zavija resnico v tako meglo, da je navaden bralec ne more spoznati. Oglasi navajajo pogosto izjave znanih zdravnikov, toda le v okrnjenem obsegu, mnogokrat pa tudi hvalijo nova zdravila, pri čemur pa ne povedo pravega imena zanje. Tudi pri opisovanju učinkovitosti zdravil se oglasi velikokrat preveč močno zaletijo. Vse to hoče sedaj Federalna administracija za hrano in zdravila začeti kontrolirati, kar pomeni, da je zlomila odpor farmacevtske industrije proti nadzorovanju. AFL-GI0 napovedala svoje zakonodajne želje WASHINGTON, D.C. — AFL-CIO so se tudi letos vneto udeleževale vplivne kampanje in zanjo žrtvovale ne samo prostovoljno delo, ampak tudi velike zneske v volivne blagajne. Zato so se tudi takoj po volitvah pobahale, kako zelo so pripomogle k demokratski zmagi, kar so skušale podkrepiti tudi s številčnimi podatki o zmagah posameznih kandidatov, ki so jih podpirale. Sedaj so predložile račun, ki bi ga rade dobile plačanega, ne ni konferenci predložil Kongresu sledeče želje: Kongres naj takoj spremeni nekaj paragrafov v znanem Taft-Hartleyjevem zakonu, posebno tistega, ki daje državam pravico, da prepovedo obvezno članstvo v unijah. Unije želijo tudi, da naj se sedanja minimalna mezda poviša od $1.25 na $2, delovni teden pa o-meji od 40 na 34 delovnih ur. Unije so seveda za bolniško zavarovanje, znižanje trošarin in podpiranje vseh šol, tudi katoliških. Niso pa za načrt, da bi države dobivale od federacije podpore na račun federalnih dohodkov iz dohodnine. Pravijo, morda v dolarjih, ampak v za- da bi države gotovo uporabile konih, ki naj koristijo unijske-j take podpore v svrhe, ki ne bi mu gibanju. Glavni ravnatelj delavstvu prav nič koristile. Meany je na svoji zadnji tiskov-! Iz Meanyjevih besedi je bilo Vojno letalstvo začelo tekmovati tudi z vojno motorizacijo WASHINGTON, D.C. — Naša armada je imela letos dvakrat velike vojaške vaje, da bi dognala, kako daleč se na frontah da motorizacija nadomestiti z vojnim letalstvom. Pokazalo se je, da so helikopterji in transportna letala že zmožni, da prevzamejo veliko nalog, ki so jih do sedaj opravljali avtomobili, kamijoni, traktorji, oklopni vozovi itd. Najnovejši helikopterji, pa tudi letala, lahko letajo komaj 100 čevljev nad zemljo in se spuščajo na zemljo na prostorih, ki jih vojaki sami lahko očistijo in porabijo za zasilna letališča v nekaj urah ali kvečjemu v par dneh. Helikopterji in letala so prevzela tudi posle, ki so jih do sedaj upravljali motorizirani špijoni. Prvi pogoj za take akcije je seveda popolno obvladanje zračnega prostora nad fronto. Vojaške vaje so tudi dokazale, da je znala naša armada dobro organizirati delavnice za popravljanje vseh transportnih sredstev na suhem in v zraku. Brazilska vlada prevzela sivilno upravo v Goias RIO DE JANEIRO, Braz. — Brazilska provinca Goias leži sredi dežele daleč od morja in ima povrhu še slabe prometne zveze z ostalimi deli republike. Dokler je bila brazilska centralna vlada v Rio de Janeiro, se je za Goias zelo malo brigala. Ko pa se je preselila v novo presto-iico Brazilijo; je provinca Goias postala naenkrat izredno važna zanjo. Nova brazilska prestolica leži namreč ravno v tej provinci. Uprava province je bila do zadnjega v rokah guvernerja Borgesa, ki je hud levičar in pokrovitelj komunistov. Borges jih ni samo nastavljal na važna mesta v pokrajinski upravi, jim je celo dovolil, da so s pomočjo pokrajinskega proračuna pripravljali orožje in municijo za bodoče nemire. Poleg tega so tudi organizirali uporniške oddelke in jih vežbali. Centralna vlada ni mogla trpeti, da se vse to godi kakih 120 milj od njenega sedeža. Odvzela je pokrajinsko upravo guvernerju Borgesu in jo postavila pod kontrolo polkovnika Mattosa. Guvernerja samega ni zaprla, pač pa je takoj odpustila iz službe vse očitne komuniste in njihove sopotnike. Pri spremembi režima ni prišlo do nobenih nasilij. Da ga potolaži, je njegova okolica prišla na imenitno misel. Njegov notranji minister je namreč sedaj začel javno zagovarjati misel, da sta slabih u-spehov Ayouba krivi Amerika in Indija, ki sta pomagali Miss Jinnah, da je dobila proti Ayou-bu toliko milijonov glasov. Amerika naj bi dajala Ayou-bovi opoziciji denar, kaj pa je zagrešila Indija, se ne da točno razbrati. Verjetno je, tako misli Ayoubova okolica, vplivala na Pakistance, ki so indijskega porekla, da naj glasujejo za opozicijo. Indiji se gotovo ni bilo treba mučiti pri tem delu. Pakistanski Indijci so brez nasveta iz New Delphi j a vedeli, kako naj glasujejo. ---------o------ Le izraelski vohun? TEL AVIV, Izrael. — Morde-chai Ben Masud Loulk, ki so ga italijanske carinske oblasti odkrile v kovčku egiptovskega poslaništva na letališču v Rimu, ko sta ga tajnika Naserjevega poslaništva prav hotela spraviti v letalo, ki je imelo takoj odleteti v Kairo, je pretekli torek priletel sem z rednim potniškim letalom. Izraelske oblasti so ga takoj odpeljale v zaprtem policijskem avtomobilu in izjavile, da ga bodo zasliševale vsaj 48 ur. Po poročilu italijanskih oblasti je Louk pobegnil leta 1961 iz izraelske vojske v Egipt in bil tam prisiljen stopiti v egipčansko vohunsko službo. Morda je to res storil, toda vse po predhodnem dogovoru z izraelsko vohunsko službo kot njen vohun. Če so Egipčani kaj takega zaslutili, ni nič čudnega, da so ga hoteli spraviti v Kairo, kjer bi iz njega lahko “izvili” kake nove skrivnosti. Oglaševanje farmacevtske industrije pride pod nadzor WASHINGTON, D.C. — Znani Kefauver-Harrisov zakon o zdravilih je bil sprejet že 1. 1962, toda farmacevtska industrija je zmeraj dosegla, da Federalna Dvoboj Humphrey-Kennedy se še ne bo začel WASHINGTON, D.C. — De-mokratje so skoraj nevoščljivi republikancem, ker se lahko prepirajo pred vso javnostjo, kako naj bi se znebili Goldwa-terja in njegove struje v repub-likansiki stranki. Republikanska stranka je tako dnevno v središču politične pozornosti v naši deželi, dočim so demokratje porinjeni v kot. Poleg tega demokratje ne pozabljajo, da jim je težko živeti brez prepirov v stranki. Zato so nekateri kar z veseljem pričakovali, da se bosta spopadla bodoči podpredsednik Humphrey in brat pokojnega predsednika Robert Kennedy- Humphrey in Kennedyjeva družina sta si samo na videz prijatelja že od tistih časov, ko je Humphrey tako hudo pogorel 1. 1960 proti Kehnedyju pri primarnih volitvah v West Virginiji. Ker se ne da tajiti, da bi za Johnsonom prišla oba rada v Belo hišo, so mnogi mislili, da se bosta začela treti že sedaj. Pa je Robert sporočil Humphreyju, da mu do takega trenja ni nič in da ga on ne bo začel. Humphrey ga pa tudi ne bo, kajti v boju proti Kenendyju mu bo Johnson neobhodno potreben, Johnson si pa gotovo ne želi prav nobenih prepirov v strankinih vrstah. Papež Pavel VI. gre v sredo v Indijo VATIKAN. — Objavljen je spored papeževega potovanja v Indijo. Sv. oče se bo 2. decembra peljal s helikopterjem na letališče Fiumicino, tam pa prestopil na letalo Boeing 707; na njem bo potoval na 38. mednarodni kongres v Bombay v Indiji. Spremljalo ga bo 16 vatikanskih diplomatov. Vrne se 5. decembra z letalom Alitalia. Med potjo bo imel stalno prilike, da posluša radij o, kadar bo pač hotel. MALI OGLASI Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje s kopalnico oddajo na 5441 Homer Ave. spodaj. Kličite HE 1-8492. (235) V najem Oddamo 4 sobe, zgoraj, neopremljene, na 15626 Holmes Ave. (231) IZDFLU.1 EMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 MODERNA UMETNOST — Kiparsko delo Erika Bodvina, razstavljeno v Norveškem, predstavlja “Družabnika”. na Amerika in Indija odgovarjata za Ayoubovo smolo pri volitvah KARACHI, Pak. — Pri sedanjih predsedniških volitvah se Hiša na prodaj Za dve družini, pet sob spodaj, štiri zgoraj; nov furnez na plin; vse zelo dobro ohranjeno; se lahko takoj vselite; preproge in zavese ostanejo v hiši; garaža; prodaja lastnik sam. Oglejte si na 1225 East 167 Str. ali telefonirajte na KE 1-9094. (11,23,30 nov) Prijafei’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DR2AVZ OHK ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONl-Ave. * St.. EN 1-4" ? V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji. 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V ndjem — E. 58 St. 4 sobe in kopalnico se odda v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138. (231) 00<1^000ooo(>o^ Vidiš, kako si ti te reči vse premalo premislil, preden si zapisal svojo trditev, da sem “zaljubljen.” Velikokrat sem že premišljal, velikokrat sem na tihem tožil nad svojo usodo, ki me je postavila tako nizko. Ne da bi bil s tem nezadovoljen, kar mi je Bog dal, ne da bi se bil hudoval nad svojim rojstvom pod malo, borno streho, nikakor ne, da bi me bilo sram, da sem iz najnižjega ljudstva; samo zavoljo nje, da mi je nemogoče na njo misliti, to mi je bridko. Nečem ti prikrivati, da sem imel dostikrat hude boje, da sem potlačil take misli, in da me skrbi, bom li imel dovolj moči zatirati čut, ki bi nesrečnega storil mene in njo, ako prodere. Celo vraža me malo straši. Tukaj je namreč, kakor sem ti menda že omenil, čuden človek, prerokovavec deseti brat. S tem sem se bil sešel na prvem potu v grad, in dejal mi je z nekako vzvišenim glasom, da bom svoje stanovanje in življenje na tem kraju pomnil svoj živ dan. čeravno ne dam nobenega groša na take besede, so mi vendar prišle že dostikrat na misel, in menim, da CHICAGO. ILL. BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY WITH MEAT COUNTER Reasonable 762-0790 (231) GROCERY - MEAT MARKET. By Owner. Living quarters in rear. Good business. Must sell. Reasonable. — EV 4-8421. (232) REAL ESTATE FOR SALE HAZELCREST. — New 3 Bedrm. Brick. Low down payment. Oven, range and hood, full bsmt. Close to schls., shpg. 425-3445 or 422-8496. (233) CHICAGO, ILL. HELP WANTED COUPLE ABLE COUPLE — Days. Small re- staurant and tavern. Wife cook, man handy maintenance. $400 mo. Pum. room, board. N. Suburb. Call 537-4782. (232) MALE HELP MOŠKI IN ŽENSKE S SKUŠNJO • na šivalnih strojih, • v rečnem šivanju ali • pletenju dobe polno zaposlitev. B. Kuppenheimer & Co. 4121 W. 18th ST. (233) MALE HELP Molders (Squeezer) and Foundry Laborers MUST BE EXPERIENCED Complete Hospitalization Benefits. Good Working Conditions. Steady Employment. WIRE OR APPLY IN PERSON APPLETON ELECTRIC CO. FOUNDRY DIVISION 2105 5th Avenue, South Milwaukee, Wisconsin (233) r;" ' 1 : -......... ■" r 1 ilir ■ Mm je izrekovavec morda res videl mojo prihodnjo nesrečo. Vsak si sam kuje svojo srečo; zato upam, da se bodo vse izkušnjave ubile nad mojim značajem, ki ga hočem in moram ukrepiti in utrditi. Ob pravem času čem paziti, da ne bo imel moj gospodar vzroka, spominjati se me kot nehva-ležneža. Pamet je boljša ko žamet, da govorim kakor Sanho Pan-sa v pregovorih, in pamet mi Bog ohrani, pamet in preudarek, pa bo dobro! Pa bodi dovolj tega modrovanja; sicer boš porednež še iz tega delal svoje sklepe in me morda v prihodnjem pismu domislil na volka, ki se je ravno s tem izdal, da je tele snedel, ker se je preveč branil. Nič ti ne zaupam, sama nagajivost te živi. Ker govori po psiholoških zakonih vsak najrajši o tem, s čimer se peča, se tudi jaz ne smem izprevreči, ampak ti moram kaj povedati iz svojega učiteljevanja. Moj učenec je kaj bistre glave in to me veseli tolikanj bolj, ker nisem tega pričakoval. Spomladi lehko začnem že po malem z latinščino, ker je bil fantič že precej pridobil od sestre, ki ga ima neznansko rada, preden sem jaz prišel, če ostanem kaj dalje časa tu, si upam pravega mladeniča napraviti iz njega. Za prvega me je bilo volja ostati le kvečjemu dve leti, ali zdaj se pomišljam in pravim, da, če bo tako ko zdaj, ostanem tri leta. Ta čas si prislužim lep kupec in potem se vidiva, ti v zadnjem, jaz v prvem letu. Starejši moj učenec, stric prvega, pa je postal moj učitelj. Predvčerajšnjim me je bil izvabil, da sem šel ž njim v krčmo, kjer so mi kmetje veliko ponujali piti, samo nazadnje sem moral jaz plačati več praznih bokalov. Ti na mojem mestu bi bil rekel: rad imam kmeta, dokler ga ne vidim; ali meni ni nič žal ne za denar, ne za čas, ker sem se veliko naučil po možakarjih. Prijatelj, prijatelj, kaj bo iz mene! Včeraj, ko sem ti do tukaj pisal, sem govoril tako, precej potem sem se svojim mislim, skoro bi rekel, izneveril in danes, ko zopet jemljem pero v roko, moram govoriti drugače. Res je, predragi moj Nande, kar si trdil; res je, česar sam ne morem ali nisem mogel ne sebi, ne tebi povedati: usadil se mi je v srce čut, ki je več ko spoštovanje in prijateljstvo. In kje je pioj razum? Kaj mi veli? Pravi mi, da ne ravnam prav, da sebi in nji nakopavam na glavo nesrečo, da svojemu prijatelju Marijanu delam krivico. Pripoveduje mi um, da je vsaka misel na njo nespametna, da njen oče nikdar ne dovoli, da nejevoljen in jezen iztira človeka iz svojega domovja, ki ni prinesel s seboj nič razen deset prstov na rokah in staro suknjo na sebi, ki je kot služabnik v njegovi hiši — in si upa vendar oči povzdigniti do nje, do njegove hčere. Kje je tista moja glava, tista moja trdna volja, ki sem mislil, da jo imam? Nikjer je ni, nikdar je nisem imel. In jaz sem eden tistih ljudi, ki so ga navduševale besede starega pesnika, ki poje: če se svet pogrezne, v razvalinah ostanem mož neustrašen, dosleden svojim prvim namenom in načelom! Ne, samo slaba trstika, tenka šibica sem, ki raste v hitrem potoku. Vsak valček, dve združeni mali kapljici jo zazibljeta, vsaka lehka sapica jo zamaje in po-šibi. Nestalnost, neznačajnost, to je podedoval vsak Evin sin od svoje matere in tudi jaz nisem ostal brez te podedine. Pa stoj! Ni res, kar sem tu izgovoril. Ni me geni! majhen valček, ni me premeknila sapica! Rajši primerjam burne terjatve človeškega srca goratim morskim valovom in hrupnemu viharju. Rajši se ti opravičujem, kakor obtožujem. Nisem še omamljen, ali otrpnila mi je moč tolikanj, da kljuboval ne bom več dolgo, to vem. Vdati se moram, srce tako hoče, da, vdal sem se že! In kako bi se človek mogel ustavljati čutu, ki mu je mil, ki mu je sam stvarnik odločil zanj velik del srca, ki je najblažja, najlepša izmed vseh potreb njegovega notranjega, višjega dela! Pa zakaj ti pripovedujem vse te reči? Naj ti s hladno, mirno krvjo povem najin včerajšnji pogovor in potem boš Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da OJU boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. KUPON..............................- Ameriška Domovina G117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino naslov: kot moje božično darilo na sledeči Ime cesta ........................ mesto in država .............. Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime je .................. Moj naslov je ................ mesto in država .............. L- sodil, zakaj je drugi del tega Koncem vrta stoji uljnjak. mojega pisma različen od pr- Daši čebele zdaj pozimi mirno vega. Reci na to, kar hočeš, jaz pravim samo to: na mojem bi ravnal ti ravno tako. To se ve, marsikdo drugi bi se mi posmehoval, zato pa jaz te reči razkladam le tebi, ker ti poznaš mene in jaz tebe. Včeraj popoldne sem se bil naveličal pisati. Mislil sem: pismo do Nandeta skončam lehko jutri ali drevi, zdaj pa naj se malo izprehodim na prostem. Ravno je prav gorko sijalo solnce, sneg se je po strehah topil; slišal sem v svojo izbico, kako se je drevje po vrtu veselo otresalo zimskih bremen, izkratka: bil je najlepši zimski dan, kakor si ga moreš misliti le na de- spe v svojih panjevih, zahajam vendar skoraj vsak dan tjakaj na klopico sest. Ne bom dejal, da me mika na to mesto le solnce, ki ravno tu sem posebno toplo sije vsako popoldne, ne, mar ti povem resnico, tudi zato hodim rad tjakaj brat, ker dostikrat nahajam tam Manico, s katero se kaj pomeniva. Pa da si ne boš mislil, Bog vedi kaki so ti pomenki, ti moram povedati, da se nisva še nikdar drugega razgovarjala ko najpametnejše reči, nikdar do — včerajšnjega dne. Vselej sva imela pogovore, ki sem jaz veliko koristnega pridobil iz njih. Ne vem, če želi. Vzamem neko knjigo, bil sem ti že povedal ali ne, da je je menda Katul, in grem ven. ka deklica izobražena in ra- zumna bolj kakor vsaka ženska, kar jih jaz poznam. Dostikrat sem se ji čudil, ko jo govorila o Shakespearju, 0 italijanskih in nemških klasikih bolje, kakor bi bil govoril ti. Posebno rada ima Valvasorja, pozna iz njega našo domačo zgodovino skoraj do pike in ker me je dostikrat osramotila s tem, da sem bil v tem gotovo potrebnem znanj11 tako neveden, sem se bil P°' prijel še jeseni našega zgodo-pisca in sem ga do dna pregledal samo nji za ljubo, da sem mogel o tem govoriti. Pesmi našega menišiča Vodnika zna iz glave in kadar začne kakšno deklamirati, se mi zdi za trikrat lepša, kakor če j° berem. (Dalje prihodniif) te DIVJI ZAHOD” V BERLINU — Zahodni Berlinčani imajo radi Združene države, zavedajo se predobro, da so one branitelj njihove svobode. Na sliki vidimo prizor z Nemško-ameriškega festivala, na katerem so nastopili Berlinčani kot s prizorom z ameriškega Zahoda. V OTROŠKEM VRTCU — Slika kaže otroke v Uzbeški republiki v Sovjetski Aziji, ki meji na kitajsko pokrajino Sinkiang, ko v otroškem vrtcu čakajo na malico. " ' ' ' ' ' ■ ' - " V BLAG SPOMIN OB PETI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBA MAMA Josephine Krajnc ki je v Gospodu zaspala dne 30. novembra 1959. Bog ji daj večni pokoj! Žalujoči: OTROCI Cleveland, O., 30. novembra 1964. SLAVNOSTNI SPREVOD V PEIPINGU — Rdeči Kitajci so letos slovesno praznovali 15-letnico komunistične vlade. Slika kaže del sprevoda v mimohodu pred novimi vodniki Kitajske. Sprevoda se je baje udeležilo okoli pol milijona ljudi, več milijonov ga jih je pa gledalo. % 4