Ipotesi di un calco paradigmatico slavo-romanzo : (l'imperativo-congiuntivo, uno studio fondato sul Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay)

italijanski
slovenski

2009

letnik 49, številka 2

Baudouin de Courtenay, Jan Niecisłav, 1845-1929   jeziki v stiku   slovenska narečja    tersko narečje   dialektologija    furlanščina    kalki 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Če začnemo s predpostavko, ki jo je teoretsko utemeljil Baudouin de Courtenay in po kateri je jezikovno spreminjanje zaradi medjezikovnega stika sestavni del človeškega jezika, zaradi česar bi bilo treba misel o enojezičnosti zavreči, predstavljajo slovenska narečja na furlanskem območju, ki so izpostavljena tisočletnim romanskim vplivom, idealen teren za raziskave o interferenci; tu je namreč mogoče jasno razločiti pojave jezikov v stiku, ki jih je sicer težko prepoznati. Prvi, ki je ta potencial doumel, je bil ravno Baudouin, ki je pogosto obiskoval doline vzdolž (zdajšnje) italijansko-slovenske meje in tam zbiral doslej samo delno objavljeno dialektološko gradivo. Eno najpomembnejših zbirk, ki je ostala neobjavljena več kot stoletje, predstavlja Slovar terskega narečja, katerega kartice so nastale v letih 1873 in 1901. V njem je zabeleženo veliko število romanskih izposojenk in kalkov, nekateri od teh pa so kar najbolj zanimivi, saj kažejo po eni strani moč vpliva enega sistema na drugega, ki se udejanja pod posebno ugodnimi pogoji strukturne in zgodovinsko-kulturne narave, po drugi pa sposobnost ciljnega sistema, da na izviren način predela tuji model. Prispevek se osredotoča na pojav precej zapletenega kalka iz furlanščine, ki zadeva sistem imperativa, pri katerem je prišlo do prenosa slovenski slovnici neznane konjunktivne paradigme. Avtorica zasleduje to spremembo v njenih različnih fazah in obravnava tako splošne okoliščine in razloge prenosa kot tiste bolj specifične, ki so oblikoslovno-skladenjske narave in so povezane s slovensko-italijanskim medjezikom.

14.02.2015