ISSN 1310*2943 Klimatske razmere v septembru September je bil povsod hladnejši od dolgoletnega povprečja v gorah je bil odklon statistično pomemben Meteorološka postaja Črnivec Zadnjih 10 let je meteorološka opazovalka na postaji Črnivec gospa Marija Hribar Potresi V Zgornjem Posočju je bil letos drugi najmočnejši potres v Sloveniji VSEBINA 1. METEOROLOGIJA.....................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v septembru 2002..........................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v septembru 2002............................................................................................ 17 1.3. Meteorološka postaja Črnivec....................................................................................................22 2. AGROMETEOROLOGIJA.......................................................................................................24 3. HIDROLOGIJA..........................................................................................................................28 3.1. Pretoki rek..................................................................................................................................28 3.2. Temperature rek in jezer.............................................................................................................32 3.3. Višine in temperature morja.......................................................................................................34 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v septembru 2002................................................. 38 4. ONESNAŽENOST ZRAKA.......................................................................................................40 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.................48 6. POTRESI.....................................................................................................................................52 6.1. Potresi v Sloveniji - september 2002......................................................................................... 52 6.2. Svetovni potresi - september 2002............................................................................................. 54 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM.........................................................56 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Septembra se je začela trgatev (foto: T. Cegnar) Cover photo: September was the right time to begin grape-harvesting (Photo: T. Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v septembru 2002 1.1. Climate in September 2002 Tanja Cegnar S septembrom se začne meteorološka jesen. Moč sončnih žarkov opazno pojema, noči se daljšajo, kar vpliva tudi na postopno nižanje temperature. Statistično je jutranja megla najbolj pogosta prav septembra in oktobra, na srečo pa se septembra že kmalu dopoldne razkroji, saj imajo sončni žarki za to še dovolj moči. V zadnjih letih se nadpovprečno topli meseci kar vrstijo, v letošnjem septembru pa je bila temperatura povsod po državi pod dolgoletnim povprečjem, najbolj v visokogorju. Padavin je bilo v pretežnem delu države manj od dolgoletnega povprečja, izrazito pa je bilo le-to preseženo le na obali. V osrednjem delu države je bilo sončnega vremena nekaj več kot običajno, drugod pa manj od dolgoletnega povprečja. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Prva tretjina septembra je bila nadpovprečno topla, le 5. september je bil na Primorskem hladnejši kot običajno. Prva polovica druge tretjine je bila hladna, druga pa spet nadpovprečno topla. 22. septembra, na Primorskem pa dan kasneje, se je spet ohladilo pod dolgoletno povprečje in tako je ostalo vse do konca meseca. Odkloni v posameznih dnevih niso bili zelo veliki, večinoma niso presegli 4 °C. -6 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -6 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 19 21 23 25 27 29 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka septembra 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, September 2002 V visokogorju sta bili dve opaznejši ohladitvi, prva, šibkejša, med 12. in 16. septembrom, druga, izrazitejša pa se je začela s 23. septembrom. Na naši najvišji meteorološki postaji, na Kredarici, je bila najnižja temperatura -8.2 °C, izmerjena je bila 28. septembra. Pod ledišče se je ohladilo tudi v Ratečah, zadnje jutro v septembru se je ohladilo na -2 °C. Na letališču v Portorožu je bilo najhladneje 13. septembra, ko so izmerili 7.5 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 3.5 °C zadnji dan v mesecu. V visokogorju je bilo najtopleje 19. septembra, ko je bilo 9.2 °C, v nižinskem svetu pa je bila najvišja temperatura izmerjena v prvi tretjini meseca. V zgornji Vipavski dolini se je živo srebro povzpelo na 29 °C, na letališču v Portorožu na 28.1 °C, v Murski Soboti na 26.9 °C. 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečna septembrska temperatura zraka v Ljubljani je bila 15.0 °C, kar je za 0.5 °C manj od dolgoletnega povprečja. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 11.0 °C, kar je 0.1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Septembrska jutra so bila najtoplejša leta 1987 s 14.1 °C, najhladnejša pa leta 1971 in 1972 z 7.9 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 20.2 °C, kar je za 1.4 °C pod dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja dalje so bili septembrski popoldnevi najtoplejši leta 1961 s 24.9 °C, najhladnejši pa leta 1996 s 17.6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva tudi na lokalne temperaturne razmere. V visokogorju je povprečna temperatura zraka odstopala od dolgoletnega povprečja bolj kot v nižinskem svetu. Na Kredarici je bila povprečna septembrska temperatura zraka 1.5 °C, kar je za 2.3 °C manj od dolgoletnega povprečja. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna septembrska najnižja dnevna in povprečna septembrska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši september 1972 s povprečno mesečno temperaturo -1.1 °C, najtoplejši september pa je bil leta 1961 s 7.7 °C. 30 O 25 M < N 20 £ 10 H 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.10. Septembrsko število padavinskih dni. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.10. Number of days in September with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.11. Septembrska višina padavin in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.11. Precipitation in September and the mean value of the period 1961-1990 350 300 250 200 150 100 50 0 1956 1961 1976 1981 1986 1991 1996 2001 5 0 1951 1966 1971 Po lanskem deževnem septembru je letos v Ljubljani, tako kot v pretežnem delu države, padlo manj padavin kot v dolgoletnem povprečju (slika 1.1.11.), namerili so 88 mm, kar je 67 % dolgoletnega povprečja obdobja 1961-1990. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najbolj sušen september 1970, ko je padlo le 22 mm. Zelo sušen je bil tudi september 1966 s 34 mm. Najbolj moker je bil september 1956 (322 mm), le malo manj padavin pa je bilo lani (304 mm). 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.12. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. S 40 W S 30 > < " 20 CLc 10 KREDARICA II .......1.......... > w m o o £ >o z o a 40 w S 30 > < ^ 20 ph 10 BILJE d i ............. 8 > w VI 6 o o 4 >§ z o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN I40"1 3 30 -> < Q < 20 10 - LJUBLJANA 8 > m 6 ra 6 o o z 4 >0 § „ m 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN w J: > < NOVO MESTO -rrrrrrrPrrlrrrrPrrrrl II 8 > w 6 ra 6 o o 4 >§ § 2 DAN t40"1 3 30 \ > A D < 20 H 10 - CELJE hll 8 > m 6 ra 6 o o N 4 >0 § 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN W J: > < MARIBOR 0 -.................. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1. 8 > W 6 ra 6 o o 4 >§ § 2 00 DAN 3 30 H > A " 20 H 10 - MURSKA SOBOTA . lull. 8 > m 6 ra 6 o o 4 >g § 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Ü4H 3 30 > < " 20 H 10 - PORTOROŽ I 8 > m 6 ra 6 o o 4 >§ z o m 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 DAN Slika 1.1.12. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) septembra 2002 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.12. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, September 2002 60 12 60 12 50 10 50 10 8 6 4 2 2 0 0 0 0 1 3 5 2 60 12 0 50 10 0 0 0 60 2 60 12 50 0 50 10 40 30 20 - 10 - 2 0 0 0 60 12 60 2 50 10 50 0 40 - 2 0 0 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za nekatere namene je zanimivo spremljanje padavin v daljšem časovnem obdobju, primerjali smo letošnje padavine v prvih devetih mesecih s povprečnimi padavinami v prvih devetih mesecih leta. Izbrali smo 20 merilnih postaj, katerih podatke objavljamo za desetdnevna obdobja. Ob obali je padlo 29 % več padavin kot v povprečju, le-to je bilo preseženo tudi v Novem mestu (za 21 %) in v Beli krajini (za 9 %). V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil primanjkljaj največji na Goričkem, kjer niso bile dosežene niti % dolgoletnega povprečja. Tudi v Zgornjesavski dolini je bilo padavin razmeroma malo, v Ratečah je bilo doseženih le 78 % dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je bilo doseženih 95 % dolgoletnega povprečja. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo več kot v dolgoletnem povprečju le v osrednjem delu države, drugod dolgoletno povprečje ni bilo doseženo. Opazno manj sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju je bilo v Julijcih, tam je sonce sijalo štiri petine toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. 300 250 200 4 O J £ w H 150 100 50 LJUBLJANA I i p-pi-i -i i *iyt Slika 1.1.13. Septembrsko število ur sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.13. Bright sunshine duration in hours in September and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je bilo septembra 177 ur sončnega vremena, kar je 8 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.13.). Doslej najbolj sončen je bil september 1997 z 250 urami sončnega vremena, med zelo sončne lahko prištejemo tudi septembre 1961 (221 ur), 1985 (212 ur) in 1992 (219 ur). Najbolj siv je bil september 1993 s 109 urami neposrednega sončnega obsevanja. 0 10 Q O J £ H 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 18 16 14 12 10 > 8 w H »M 6 LJUBLJANA I nn ti i-ni" ii ■i j 1 i i "j i L 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.14. Septembrsko število jasnih dni in povprečje Slika 1.1.15. Septembrsko število oblačnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Number of clear days in September and the Figure 1.1.15. Number of cloudy days in September and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 8 6 4 2 0 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Letos so bili septembra v Ljubljani 4 jasni dnevi, kar je dva dni več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.), od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 14 septembrov brez jasnih dni. Kar 9 jasnih dni je bilo septembra leta 1992. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. V Ljubljani je bilo 6 oblačnih dni, kar je dva dni manj od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.15.). Od sredine minulega stoletja je bilo 16 oblačnih dni leta 1993, leta 1985 pa so zabeležili le en sam jasen dan. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - september 2002 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - September 2002 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT VE P PP Lesce 515 12.7 -1.2 19.1 8.6 24.3 1 1.3 30 0 0 139 194 5.0 6 6 85 61 10 1 0 0 0 0 11.8 Kredarica 2514 1.5 -2.3 4.1 -0.7 9.2 19 -8.2 28 15 0 576 128 80 6.6 9 1 184 93 13 2 21 9 65 25 16 751.5 5.9 Rateče-Planica 864 10.5 -0.9 17.6 5.8 23.1 10 -2.0 30 3 0 198 192 99 4.9 7 5 123 78 9 1 2 0 0 0 917.8 10.2 Bilje pri N. Gorici 55 16.3 -0.5 22.9 12.1 27.8 2 3.8 30 0 8 27 189 100 4.9 7 9 118 85 9 6 0 0 0 5 1008.8 14.2 Slap pri Vipavi 137 16.4 -0.7 22.7 11.6 29.0 1 5.5 27 0 9 34 5.7 9 7 136 98 9 5 0 0 0 7 12.8 Letališče Portorož 2 17.3 -0.2 23.0 13.1 28.1 2 7.5 13 0 12 0 204 90 4.8 6 8 240 232 10 13 0 0 0 11 1014.7 14.9 Godnje 295 15.3 -0.5 21.2 12.1 26.0 4 5.0 29 0 7 66 5.4 11 8 153 116 11 0 0 0 0 3 12.5 Postojna 533 12.7 -1.0 18.5 9.2 24.0 9 2.7 15 0 0 139 164 88 6.2 11 4 151 100 9 3 3 0 0 0 11.7 Kočevje 468 12.1 -1.7 18.9 8.3 25.8 10 2.0 13 0 1 154 6.6 8 2 152 113 13 2 11 0 0 0 11.4 Ljubljana 299 15.0 -0.5 20.2 11.0 27.1 10 3.5 30 0 3 76 177 108 5.9 6 4 88 67 7 3 7 0 0 2 981.8 13.3 Bizeljsko 170 15.0 -0.3 21.1 11.2 27.4 9 4.6 28 0 8 75 6.3 10 2 65 67 8 1 8 0 0 2 12.7 Novo mesto 220 14.0 -0.9 19.4 10.3 26.8 10 3.2 30 0 2 123 158 89 5.9 9 4 101 92 7 6 6 0 0 3 989.7 13.3 Črnomelj 196 15.0 -0.2 20.3 10.6 26.7 10 4.0 16 0 5 91 5.7 7 4 182 155 15 5 4 0 0 0 13.9 Celje 240 13.9 -0.7 20.1 8.8 26.4 10 0.5 30 0 3 117 164 100 6.0 6 4 95 92 8 4 7 0 0 0 988.4 12.9 Maribor 275 14.9 -0.3 20.1 11.1 26.5 9 5.3 26 0 4 87 170 98 6.0 9 4 93 95 9 4 0 0 0 1 983.8 13.7 Slovenj Gradec 452 12.5 -1.1 19.0 7.8 24.4 9 1.2 30 0 0 160 163 98 6.7 11 2 108 92 11 3 12 0 0 5 12.0 Murska Sobota 184 14.4 -0.3 20.4 9.8 26.9 8 3.9 28 0 7 107 174 98 5.7 9 7 46 60 7 3 4 0 0 5 994.8 12.9 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni VE - število dni z vetrom > 6Bf DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 6Bf je 6. stopnja jakosti vetra po Beaufourtovi skali (ustrezna hitrost je od 10.8 do 13.8 m/s ali 39 do 49 km/h). 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - september 2002 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - September 2002 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 20.0 26.1 28.1 15.5 13.0 14.2 12.1 17.7 24.0 25.9 12.5 7.5 11.2 4.6 14.1 18.9 21.8 11.2 8.4 10.2 6.4 Bilje 19.3 26.3 27.8 15.1 12.1 14.3 11.0 16.7 23.4 24.6 11.9 7.4 10.3 5.4 13.0 19.1 23.5 9.4 3.8 7.7 1.6 Slap pri Vipavi 19.4 26.3 29.0 14.1 12.5 13.1 11.0 16.8 23.0 24.5 11.8 7.0 9.4 5.0 13.0 18.8 24.0 8.8 5.5 7.8 3.0 Postojna 16.0 22.2 24.0 11.8 9.0 11.2 8.4 12.8 19.2 21.4 8.5 2.7 6.9 1.0 9.4 14.1 19.6 7.3 3.4 5.9 1.5 Kočevje 15.5 22.6 25.8 11.9 9.8 10.1 8.1 11.7 20.5 24.3 6.3 2.0 4.9 0.5 9.2 13.6 19.1 6.7 2.2 5.1 0.0 Rateče 14.1 20.9 23.1 9.2 6.0 6.1 3.1 10.7 19.2 22.3 4.7 -0.2 1.4 -4.2 6.8 12.8 18.3 3.5 -2.0 1.4 -6.3 Lesce 16.1 22.6 24.3 12.7 11.0 11.8 10.0 12.8 20.6 23.0 7.0 1.7 6.6 2.0 9.2 14.0 20.8 6.1 1.3 3.6 -0.1 Slovenj Gradec 16.3 23.0 24.4 11.6 9.6 8.7 5.8 12.3 20.3 22.7 5.9 1.5 2.1 -3.0 9.0 13.6 17.0 5.9 1.2 4.5 -2.0 Brnik 16.6 23.0 25.3 12.0 10.4 13.0 20.2 22.8 9.6 14.3 17.0 6.6 0.3 Ljubljana 18.5 24.1 27.1 14.4 12.4 11.6 9.1 15.3 21.3 23.9 10.2 6.4 7.0 2.6 11.1 15.2 19.1 8.4 3.5 6.9 -0.6 Sevno 17.3 21.9 24.8 14.2 12.9 14.1 18.3 21.8 10.4 7.0 0.0 0.0 9.3 12.3 17.0 7.4 5.8 0.0 0.0 Novo mesto 17.8 23.4 26.8 13.7 11.9 12.1 10.3 13.8 20.6 24.8 8.5 4.6 6.7 1.6 10.6 14.2 18.6 8.6 3.2 7.7 -0.1 Črnomelj 18.7 24.3 26.7 13.8 11.5 13.1 11.0 14.9 21.6 25.8 8.6 4.0 7.8 4.0 11.5 15.0 19.0 9.4 6.5 9.2 6.0 Bizeljsko 19.0 25.7 27.4 15.0 12.6 14.0 11.8 14.5 22.2 26.2 9.3 6.0 8.6 5.0 11.4 15.3 19.8 9.3 4.6 8.6 3.6 Celje 17.4 24.1 26.4 11.8 10.1 10.6 9.3 13.7 21.5 25.6 7.0 2.6 5.9 1.0 10.5 14.7 18.5 7.8 0.5 7.3 -1.0 Starše 18.3 24.3 26.8 13.5 11.7 11.4 9.8 14.3 21.1 25.2 8.5 5.6 6.7 3.7 10.7 14.6 19.0 8.0 3.0 7.0 1.5 Maribor 18.8 24.6 26.5 14.7 13.2 15.1 21.2 24.4 10.2 7.4 10.7 14.3 17.7 8.4 5.3 Jeruzalem 18.8 23.7 25.5 14.9 13.5 13.5 11.5 14.7 19.7 23.0 10.4 7.5 8.4 4.5 9.9 13.1 17.0 7.7 5.5 6.6 2.5 Murska Sobota 18.5 25.5 26.9 13.3 11.8 11.5 9.9 14.1 21.2 23.6 8.1 4.3 4.6 0.0 10.7 14.6 18.5 7.9 3.9 6.7 1.2 Veliki Dolenci 18.7 24.4 26.2 13.9 12.4 11.7 10.0 14.4 19.7 22.6 9.5 6.0 6.3 2.5 9.9 13.2 17.5 7.2 3.0 6.3 2.0 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - september 2002 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - September 2002 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1. 1. 2002 Portorož 18.7 2 45.4 1 175.6 7 239.7 10 904 Bilje 11.0 5 30.3 3 77.1 7 118.4 15 961 Slap pri Vipavi 23.7 3 12.8 3 99.6 7 136.1 13 1071 Postojna 34.6 4 21.8 3 94.6 7 151.0 14 1018 Kočevje 18.1 3 9.5 4 124.7 7 152.3 14 981 Rateče 11.3 4 17.0 3 94.2 7 122.5 14 899 Lesce 5.5 5 7.0 1 72.3 7 84.8 13 833 Slovenj Gradec 23.5 3 8.6 3 75.7 6 107.8 12 835 Brnik 16.8 6 4.2 1 82.7 6 103.7 13 862 Ljubljana 0.0 0 9.1 2 78.4 6 87.5 8 930 Sevno 8.6 3 10.6 4 89.5 7 108.7 14 876 Novo mesto 1.3 4 4.8 4 95.3 7 101.4 15 1033 Črnomelj 9.1 5 27.3 4 145.1 8 181.5 17 1000 Bizeljsko 1.4 2 12.9 2 51.1 7 65.4 11 715 Celje 18.3 2 1.0 2 75.9 7 95.2 11 784 Starše 5.2 3 6.3 2 52.0 7 63.5 12 649 Maribor 0.7 2 3.8 4 88.8 8 93.3 14 651 Jeruzalem 15.5 1 4.0 3 66.8 7 86.3 11 668 Murska Sobota 0.0 0 2.9 3 42.8 7 45.7 10 569 Veliki Dolenci 2.0 1 3.9 2 38.9 6 44.8 9 461 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2002 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2002 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 12 Urad za meteorologijo Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. septembra 2002 1000 - _ 800 « 600 % ^ 400 g > 200 0 - JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica NNW 0.7 %/s N 0.7 m/s NNW 1i256m%/s 5.9 % N 1.5 m/s MME 65 % NNE 2.0 m/s 14.5 % NNW 4.6 m/s M 47 % N 26 m/s 1.6 % NNE 1.7 m/s ...... 3.5 % NW 0.7 m/s ME 122 % NE 1.1 m/s WNW 0.7 %/s ... 15 % W 0.8 m/s WSW 1.4 %/s 7.1 % E 1.4 m/s ME 4 7 % NE 2.0 m/s ... 1.3 % W 0.9 m/s 0.6 % WSW 0.8 m/s EME 22 % ENE 1.6 m/s 2.2 % E 1.1 m/s ESE 1.2 m/s 18.7 % WNW4.9m/s w 22 % W 4.6 m/s 0.3 % WSW 4.6 m/s NE 1.7 m/s „, 16 % ENE 1.6 m/s 3.1 % E 1.7 m/s ESE 115 % ESE 3.0 m/s »... 79 % SW 1.8 m/s SE 75 % SE 1.2 m/s SW 0.7 m/s 2.9 % SE 1.6 m/s c., 01 % SW 1.4 m/s 14.3 % SE 3.9 m/s S 1.2 m/s 1.2 % SSW 1.0 m/s 5.6 % S 1.8 m/s ___ 6.1 % SSE 1.9 m/s 0.3 % SSW 1.8 m/s 2.9 % SSE 2.8 m/s S 1.5 m/s NNE ENE ESE SSW SSE Novo mesto Portorož - letališče Bilje 0.8 % NNW 0.7 m/s M 11 % N 0.6 m/s 1.6 % NNE 0.9 m/s NW 0.3 %/s mit 100 % NE 1.7 m/s M 12 % N 2.2 m/s NNW 0.6 %/s MME 3-6 % NNE 1.0 m/s NNW 2.6 %/s 2.3 % NNE 2.8 m/s MC 3.2 % NE 1.5 m/s 3.3 % NW 3.1 „,/s 3.5 % NE 3.3 m/s ESE 16 % ESE 0.8 m/s ,«, 2.6 % W 1.2 m/s WSW 1.1 %/s 30.2 % E 1.9 m/s 29.3 % ESE 2.1 m/s SW 1.3 %/s 4.0 % SE 1.1 m/s 10 m/s _ 9.1 % S 1.0 m/s --r- 3.3 % SSE 1.0 m/s 16 m/s 1.6 % S 1.1 m/s 10 % SSE 0.6 m/s Slika 1.1.16. Vetrovne rože, september 2002 Figure 1.1.16. Wind roses, September 2002 13 CMC 95 % ENE 1.7 m/s 2.8 % WNW 2.6 m/s 11.0 % ENE 3.3 m/s 5.4 % E 2.0 m/s 4.9 % E 2.7 m/s 3.5 % SW 2.8 m/s 20.1 % SE 2.5 m/s 2.9 % SSW 2.4 m/s 8.6 % SSE 2.2 m/s 1.8 % S 2.0 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veter jakosti vsaj 6 Beaufortov je na Kredarici pihal 16 dni, 26. septembra je najmočnejši sunek vetra dosegel 19.4 m/s. Na letališču v Portorožu je močan veter pihal 11 dni (najmočnejši sunek vetra je 23. septembra dosegel 13.9 m/s), v Biljah je močan veter pihal 5 dni, sunek je 24. septembra dosegel 17.3 m/s, v Ljubljani so zabeležili 2 dni z močnim vetrom (najmočnejši sunek vetra je bil 1. septembra 12.0 m/s). Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.16.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno sta prevladovala vzhodjugovzhodni in jugovzhodni veter, saj sta pihala v 49.3 % vseh terminov. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadalo 59.5 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, pripadlo mu je 12.2 % vseh terminov. Na Kredarici je jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pripadlo 25.8 % terminov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 41.7 % vseh terminov. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, september 2002 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, September 2002 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0.9 -0.2 -2.5 -0.6 46 128 484 213 94 101 74 90 Bilje 1.1 -0.1 -2.4 -0.5 24 76 143 85 107 103 84 98 Slap pri Vipavi 1.1 -0.3 -3.1 -0.8 53 29 201 98 Postojna 1.2 -0.8 -3.2 -1.0 66 51 195 105 92 97 73 88 Kočevje 0.5 -2.1 -3.3 -1.7 41 21 240 107 Rateče 1.5 -0.8 -3.4 -0.9 20 37 171 78 107 123 64 99 Lesce 1.5 -0.4 -2.8 -0.6 10 21 152 62 Slovenj Gradec 1.6 -1.3 -3.3 -1.1 54 28 175 92 97 127 61 96 Brnik 1.2 -1.1 -3.0 -1.0 37 12 174 80 Ljubljana 1.7 -0.2 -3.0 -0.5 0 24 164 67 99 143 79 108 Sevno 1.4 -0.7 -4.2 -1.1 22 31 228 97 Novo mesto 1.6 -1.1 -2.9 -0.9 3 14 255 92 80 123 61 89 Črnomelj 2.1 -0.4 -2.3 -0.2 22 70 392 155 Bizeljsko 2.4 -0.8 -2.5 -0.3 4 40 172 68 Celje 1.5 -0.9 -2.8 -0.7 53 3 200 93 93 136 71 101 Starše 1.8 -0.8 -2.9 -0.6 15 25 165 69 Maribor 2.2 -0.1 -3.1 -0.3 2 15 254 95 Jeruzalem 1.8 -1.1 -4.5 -1.2 53 15 249 105 Murska Sobota 2.4 -0.7 -2.5 -0.3 0 13 167 60 101 130 59 98 Veliki Dolenci 2.5 -0.6 -3.5 -0.6 8 21 179 68 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Prva tretjina septembra je bila nadpovprečno topla, ponekod na vzhodu države tudi 2.5 °C, druga tretjina meseca je bila nekoliko hladnejša od dolgoletnega povprečja. Občutno hladnejša kot običajno je bila zadnja tretjina meseca, ki je bila večinoma za 2 do 4 °C hladnejša od dolgoletnega povprečja. V prvi tretjini meseca je bilo padavin povsod malo, le izjemoma je bila dosežena ali presežena polovica dolgoletnega povprečja. V drugi tretjini so bile padavine obilne le ob obali, drugod pa je bil osrednji del septembra dokaj suh. Močno je bilo dolgoletno povprečje preseženo v zadnji tretjini meseca, ko je padla večina septembrskih padavin. V prvi tretjini mesca je sončnega vremena najbolj primanjkovalo na Dolenjskem, zabeležili so štiri petine običajnega trajanja sončnega obsevanja. Drugod po državi trajanje sončnega obsevanja v prvi tretjini meseca ni pomembno odstopalo. Osrednji del meseca je bil z izjemo Notranjske osončen bolje kot običajno, še posebej opazen je presežek v osrednji in vzhodni Sloveniji. V zadnji tretjini meseca je povsod primanjkovalo sončnega vremena. Na sliki 1.1.17. levo je septembrska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Od začetka meritev na Kredarici je bilo le 6 septembrov brez snežne odeje ob 7. uri zjutraj. Septembra 1972 je snežna odeja prekrivala tla 24 dni. Najdebelejša je bila 16. septembra 1988, ko so namerili 95 cm snega. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo KREDARICA .........1........... .......................................... | | j i l «jiiuj |JmLJIJIIJ1U JLi Slika 1.1.17. Maksimalna višina snežne odeje v septembru Figure 1.1.17. Maximum snow cover depth in September 1990 1995 Na sliki 1.1.18. je predstavljeno število dni z nevihto na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Pogostost neviht se septembra že opazno zmanjšuje, dolgoletno povprečje je bilo nekoliko preseženo v Novem mestu in Murski Soboti, na Kredarici in v Ljubljani pa je bilo neviht manj kot v dolgoletnem povprečju. Največ dni z nevihto so zabeležili na letališču v Portorožu, bilo jih je kar 13. 12 10 KREDARICA 12 ■ 10 ■ LJUBLJANA BEŽIGRAD ITI ■■i i 1.1 i 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 ! ni7"! ii'iii T 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 NOVO MESTO Bil HI 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.18. Septembrsko število dni z nevihto in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.18. Number of days with thunderstorm in September and the mean value of the period 1960-1990 Slika 1.1.19. Septembrsko število dni z meglo in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.19. Number of foggy days in September and the mean value of the period 1961-1990 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 Pf« 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Kredarico so septembra vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 21 dneh. Po nižinah je septembra in oktobra megla v dolgoletnem povprečju najbolj pogosta, na srečo pa imajo sončni žarki še dovolj moči, da jo tekom dopoldneva razkrojijo. V Ljubljani so zabeležili 7 dni z meglo, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povprečja, vendar več kot v zadnjem desetletju. Dolgoletno povprečje je bilo zadnjič preseženo leta 1979, ko je bilo 13 dni z meglo. Število dni z meglo po letu 1951 v Ljubljani je prikazano na sliki 1.1.19. 100 20 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 2000 8 8 6 6 4 4 2 0 0 12 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 0 0 24 20 16 12 8 4 0 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.1.20. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare septembra 2002 Figure 1.1.20. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in September 2002 Na sliki 1.1.20. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Največje spremembe v zračnem pritisku smo zabeležili v zadnji tretjini meseca. 23. septembra je bil najnižji, in sicer 969.6 mb, nato pa je hitro naraščal in predzadnji dan v mesecu dosegel z 991.9 mb najvišjo vrednost. Na sliki 1.1.20. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Do 11. septembra je bila vsebnost vlage v zraku dokaj enakomerna, med 13. in 16. septembrom se je močno znižala, se nato hitro povzpela in dosegla najvišjo vrednost 20. septembra, ko je bil delni parni pritisk 17.9 mb. Nato je vlažnost zraka padala in 28. septembra dosegla z 8.2 mb najnižjo vrednost v letošnjem septembru, zadnja dva dni v mesecu se vlažnost zraka ni pomembno povečala. SUMMARY Mean air temperature in September was bellow the 1961-1990 normals, the greatest anomaly was in the high mountains, on Kredarica it was 2.3 °C colder than on the average during the reference period. In lowland the anomaly was mostly less than 1 °C, what is well within the limits of the normal variability. The first third of September was slightly warmer than the normals, the second third was slightly cooler, but the last ten days were noticeably colder than usual. Precipitation was distributed unevenly in time and space. Most of the precipitation fell on the coast, in Portorož 240 mm were recorded, two thirds of that during the period form 21 to 25 September. The 1961-1990 normals were exceeded on the coast and almost everywhere in south Slovenia, elsewhere precipitation was bellow the normals, in some regions less than 70 % of the normal amount of precipitation fell. Sunshine duration was above the 1961-1990 normals only in the central part of Slovenia, noticeably less sunny weather than on the average in the reference period was in Julian Alps. The second third of September was quite sunny, especially in central and east Slovenia; the last third of September was more cloudy than on the average. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v septembru 2002 1.2. Weather development in September 2002 Janez Markošek _1.- 3. september_ Delno jasno, občasno pretežno oblačno, šibka burja Naši kraji so bili na južnem obrobju območja visokega zračnega pritiska, ki je imelo središče nad severnim delom srednje Evrope. V višinah je bilo vzhodno od nas manjše samostojno jedro hladnega zraka. Novo jedro je drugi dan nastalo nad baltskimi državami in se nato v bližini naših krajev severno od nas pomikalo proti zahodu (slika 1.2.1a., b. in c.). Vreme je bilo delno jasno, občasno je bilo ponekod tudi pretežno oblačno. Na Primorskem je drugi in tretji dan pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25, na Primorskem okoli 27 °C. _4.- 9. september_ Spremenljivo, občasno pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte, postopno topleje Nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega pritiska, nad severozahodno Evropo in severnim Atlantikom pa območje nizkega zračnega pritiska, ki se je proti koncu obdobja pomaknilo tudi nad zahodno Evropo. V višinah so bili naši kraji sprva na obrobju doline, ki je od severozahoda segala do Alp. Južni del doline se je nato odcepil v manjše jedro hladnega zraka, ki se je južno od nas pomikalo proti vzhodu (slika 1.2.2a., b. in c.). Proti koncu obdobja je nad zahodno Evropo nastalo obsežno višinsko jedro hladnega zraka. Nad nami je bil razmeroma vlažen in nestabilen zrak. Prevladovalo je spremenljivo oblačno vreme, občasno je bilo tudi pretežno jasno, občasno pa oblačno. Predvsem popoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Postopno je bilo topleje, zadnja dva dni obdobja so bile najvišje dnevne temperature od 23 do 28 °C. _10.- 11. september_ Postopnepooblačitve, padavine, nevihte, prehodno burja, razjasnitve Nad severovzhodnim Atlantikom in skrajno zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah se je iznad britanskega otočja proti Alpam spustila dolina z manjšim jedrom hladnega zraka (slika 1.2.3a., b. in c.). Nad naše kraje je tako pritekal v višinah hladnejši in precej vlažen zrak. 10. septembra zjutraj je bila po nižinah še megla, nato se je pooblačilo. Padavine in nevihte so do večera zajele večji del države, suho je bilo le še na Primorskem. Lokalno so bili tudi močnejši nalivi, v okolici Trebnjega je padala toča. Deževalo je tudi v noči na 11. september, čez dan pa se je na Primorskem delno razjasnilo, prehodno je zapihala burja. Drugod je bilo še oblačno, občasno je še rahlo deževalo. Proti večeru se je pričelo jasniti. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 23, na Primorskem do 25 °C. _12.- 14. september_ Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, sprva burja. Nad severno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki se je s svojim središčem tretji dan pomaknilo nad britansko otočje in severovzhodni Atlantik. V višinah je s severnimi do severovzhodnimi vetrovi pritekal suh in razmeroma hladen zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, le občasno je bilo ponekod zmerno oblačno. Na Primorskem je prvi in drugi dan pihala burja. Razmeroma hladno je bilo, predvsem jutra so bila precej sveža. Najvišje dnevne temperature so bile 18 do 23 °C. _15.- 18. september_ 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Spremenljivo oblačno, posamezne plohe, postopno topleje Iznad britanskega otočja je šibko območje visokega zračnega pritiska segalo tudi nad Alpe, Balkan in Jadran. V višinah so nad nami pihali močni severozahodni vetrovi, s katerimi je pritekal postopno toplejši, vendar občasno precej vlažen zrak (slika 1.2.4a., b. in c.). Spremenljivo oblačno je bilo, občasno je bilo več jasnine, občasno pa bolj oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe. Jutra so bila sveža, čez dan pa je bilo iz dneva v dan topleje. Zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 21 do 25 °C. _19.- 20. september_ Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, posamezne nevihte Nad večjim delom Evrope je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pihal je jugozahodni veter. Prvi dan je v južni Sloveniji občasno deževalo, drugi dan pa so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, lokalno tudi močnejši nalivi. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26 °C. _21.- 25. september_ Oblačno s pogostimi padavinami, ob morju nevihte, zelo hladno, v gorah sneg Nad srednjo Evropo je nastalo območje nizkega zračnega pritiska, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo nad severnim Sredozemljem, kjer se je še poglobilo in razširilo nad Jadran in Balkan. Višinska dolina se je spustila proti zahodnemu Sredozemlju, nad nami se je krepil jugozahodni veter. Južni del doline se je nad severno Italijo in Alpami odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka (slika 1.2.5a., b. in c.). Veter v višinah se je obračal na južno do jugovzhodno smer. V nižjih plasteh ozračja pa je od 23. septembra naprej od severovzhoda pritekal precej hladnejši zrak. Vreme je bilo oblačno s pogostimi padavinami. Ob morju so bile tudi nevihte in močnejši nalivi. V celotnem obdobju je padlo od 40 mm v severovzhodni Slovebiji do 160 mm padavin na obali. Zadnje tri dni je na Primorskem pihala burja. Ohladilo se je, meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 1200 metrov. Na Kredarici je zapadlo 65 centimetrov snega. Zelo hladno je bilo 24. in 25. septembra, ko so bile v notranjosti države najvišje temperature le okoli 10 °C. _26.- 28. september_ Zmerno do pretežno oblačno, manjše krajevne padavine, razmeroma hladno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa je bila nad srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem dolina s hladnim zrakom (slika 1.2.6a., b. in c.). Nad nami so prevladovali severni vetrovi, s katerimi je pritekal hladen in občasno vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, več jasnine je bilo prvi dan ter tretji dan na Primorskem. Tam je pihala burja. Pojavljale so se krajevne padavine, predvsem plohe in drugi dan tudi posamezne nevihte. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 16, na Primorskem okoli 20 °C. _29.- 30. september_ Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in severnim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad Jadranom, Italijo in Balkanom manjše jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je deloma vplivalo na vreme pri nas. Pretežno jasno je bilo, več oblačnosti je bilo v jugovzhodni Sloveniji. Na Primorskem je pihala šibka burja. Jutra so bila sveža, ponekod se je temperatura spustila pod ledišče. Čez dan pa so bile najvišje dnevne temperature od 15 do 21 °C. 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2.9.2002 ob Slika 1.2.1b. Satelitska slika 2. 9. 2002 ob 16. uri Slika 1.2.1c. Topografija 500 mb ploskve 2. 9. 2002 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.1a. Mean sea level pressure on September, 2nd 2002 at 12 GMT Figure 1.2.1b. Satelite image on September, 2nd 2002 at 14 GMT Figure 1.2.1c. 500 mb topography on September, 2nd 2002 at 12 GMT Slika 1.2.2a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6.9.2002 ob Slika 1.2.2b. Satelitska slika 6. 9. 2002 ob 16. uri Slika 1.2.2c. Topografija 500 mb ploskve 6. 9. 2002 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on September, 17th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.2b. Satelite image on September, 6th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.2c. 500 mb topography on September, 6th 2002 at 12 GMT 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.3a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10.9.2002 ob Slika 1.2.3b. Satelitska slika 10. 9. 2002 ob 16. uri Slika 1.2.3c. Topografija 500 mb ploskve 10. 9. 2002 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.3a. Mean sea level pressure on September, 10th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.3b. Satelite image on September, 10th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.3c. 500 mb topography on September, 10th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17.9.2002 ob Slika 1.2.4b. Satelitska slika 17. 9. 2002 ob 16. uri Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 17. 9. 2002 ob 14. uri 14. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on September, 17th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.4b. Satelite image on September, 17th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.4c. 500 mb topography on September, 17th 2002 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14. uri Figure 1.2.5a. Mean sea level pressure on September, 23rd 2002 at 12 GMT Slika 1.2.6a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27.9.2002 ob 14. uri Figure 1.2.6a. Mean sea level pressure on September, 27th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.5b. Satelitska slika 23. 9. 2002 ob 16. uri Figure 1.2.5b. Satelite image on September, 23rd 2002 at 14 GMT Slika 1.2.6b. Satelitska slika 27. 9. 2002 ob 16. uri Figure 1.2.6b. Satelite image on September, 27th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.5c. Topografija 500 mb ploskve 23. 9. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.5c. 500 mb topography on September, 23rd 2002 at 12 GMT Slika 1.2.6c. Topografija 500 mb ploskve 27. 9. 2002 ob 14. uri Figure 1.2.6c. 500 mb topography on September, 27th 2002 at 12 GMT 21 1.3. Meteorološka postaja Črnivec 1.3. Meteorological station Črnivec Mateja Nadbath Na strmih pobočjih Kamniško - Savinjskih Alp, ob prelazu Črnivec, je padavinska meteorološka postaja. Postavljena je v kraju Kališe, v zgornjem delu doline potoka Črne. Slika 1.3.1. Geografska lega postaje Črnivec (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.3.1. Geographical position of meteorological station Črnivec (from: Atlas Slovenije) Na padavinski postaji Črnivec merijo višino padavin, snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujejo obliko padavin in meteorološke pojave. Meteorološka postaja je na strmem jugozahodnem pobočju, v naselju z redkimi hišami, na 842 m nadmorske višine. Slika 1.3.2. Opazovalni prostor slikan proti jugozahodu, 21. 8. 2002 (foto: P. Stele) Figure 1.3.2. Observing place photographed to the southwest, August 21st 2002 (photo: P. Stele) Okoli opazovalnega prostora je na zahodni strani približno 3 m nižje in 15 m oddaljen kozolec, na severovzhodu je 2 m višje in 15 m oddaljena opazovalčeva hiša, na severozahodu pa je stara hiša oddaljena 10 m, na jugu in vzhodu od opazovalnega prostora je sadovnjak. Že v času od 1895 do 1901 so imeli na območju prelaza Črnivca padavinsko meteorološko postajo v vasi Gozd na nadmorski višini 792 m. Z meritvami padavin so ponovno začeli maja 1950. Od junija 1977 do aprila 1991 so merili padavine tudi z ombrografom. Januarja 1992 so povsem prekinili z meritvami, ponovno so jih vzpostavili decembra 1993. Zadnjih 10 let je meteorološka opazovalka na postaji Črnivec gospa Marija Hribar. Slika 1.3.3. Opazovalka gospa Marija Hribar, 21. 8. 2002 (foto: P. Stele) Figure 1.3.3. Observer Marija Hribar, August, 21st 2002 (photo: P. Stele) Od leta 1950 je tri leta opazovala in merila meteorološke spremenljivke Ivana Repanjšek. Od novembra 1953 je opazovala Marija Omovšek, Angela Romšak pa je bila meteorološka opazovalka od oktobra 1955 do konca leta 1991. 22 Meteorološka opazovanja in meritve so se v času od leta 1950 do danes selili na drugo lokacijo vsakič ko so zamenjali meteorološkega opazovalca, prekinitev meritev in opazovanj pa je bila v času od konca leta 1991 do decembra 1993. 550 i 500 450 ^ 400 1 350 J 300 I 250 & 200 150 100 50 0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 1.3.4. Povprečna mesečna višina padavin v obdobju 1961-1990, najvišja (maksimum) in najnižja (minimum) izmerjena višina padavin v obdobju 1961-2001 na postaji Črnivec. Januarja 1964 na postaji cel mesec niso izmerili niti mm padavin, medtem, ko je novembra 2000 padlo kar 536 mm padavin, kar je do sedaj najvišja izmerjena mesečna višina padavin na omenjeni postaji. Figure 1.3.4. Average monthly precipitation in period 1961-1990 (gray column), maximum (blue column) and minimum (red column) measured value in period 1961-2001 on Črnivec. In January 1964 Črnivec There were no precipitation at all, but in November 2000 got even 536 mm precipitation, what is the maximum measured monthly value ever recorded in Črnivec. > C3 C3 ft 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 Slika 1.3.5. Septembrska višina padavin na postaji Črnivec v obdobju 1961-2002 in dolgoletno septembrsko povprečje 19611990 (rdeča črta). Letos je septembra padlo 99 mm padavin, kar je pod dolgoletno povprečno vrednostjo, ki je 144 mm. Daleč najbolj namočen september je bil lani, ko je na Črnivcu padlo kar 456 mm padavin. Le 29 mm padavin pa je padlo septembra 1970. Figure 1.3.5. Precipitation in September in period 1961-2002 and long-term mean value (red line). In September 2002 Črnivec got 99 mm precipitation, less than long-term mean value, which is 144 mm. The wettest September was 2001 with 456 mm precipitation, only 29 mm precipitation got Črnivec in September 1970. SUMMARY In territory of mountain pass Črnivec, in Kamniško - Savinjske Alpe is a precipitation meteorological station. The first observations and measurements are from May 1950. From that time there is only one two year interruptions in period 1992-1993 of meteorological measurements and observation. Precipitation, snow cower and new snow cover are measured and meteorological phenomena are observed on meteorological station Črnivec. First observer was Ivana Repanjšek. For the last 10 years, from December 1993, Marija Hribar is observer. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Ana Žust Vremenske razmere septembra niso bistveno odstopale od povprečnih vrednosti, prva polovica meseca je bila toplejša z maksimalnimi dnevnimi temperaturami med 20 in 26 °C, v drugi polovici meseca pa se je občasno že ohladilo pod normalne vrednosti. V prvi polovici meseca so vremenske razmere še omogočale dozorevanja grozdja, za kar so bile zelo ugodne razmeroma visoke dnevne temperature zraka in že sveže noči. V podravski in posavski vinorodni deželi so v prvi dekadi oktobra dozorele zgodnje sorte grozdja, med njimi ranina, rizvanec, muškat otonel ter portugalka. Vsebnost sladkorja pri teh sortah ni dosegla primerljivh lanskih vrednosti, večja pa je bila teža grozdnih jagod. Srednje pozne (chardonnay, zeleni silvanec, sauvignon, traminec, rumeni muškat, kerner, modri pinot in modra frankinja) in pozne sorte (laški in renski rizling, šipon, in žametovka) so dozorele koncem druge in v zadnji dekade septembra. Ugodne vremenske razmere so na nekaterih vinogradniških legah omogočile, da je grozdje doseglo zadovoljivo vsebnost sladkorjev v ugodnem razmerju s kislinami. Vzorci letošnjega letnika so ponekod dosegli ali pa celo presegli primerljive vzorce lanskega letnika (po analizah Kmetijskega zavoda Maribor). Večja je bila tudi teža jagod, kar je obetalo količinsko bogatejši letnik v primerjavi z letnikom 2001, ki ga je močno prizadela poletna suša. Kvaliteto letošnjega letnika so v posavski in podravski vinorodni deželi ogrožale tudi obilne padavine tik pred trgatvijo ali med njo, med 20. in 28. septembrom. Presežna omočenost jagod je povzročila pokanje in gnitje tako, da so morali vinogradniki ločevati gnile jagode od zdravih. Padavine so v zadnji tretjini septembra onemogočale tudi pripravo tal za setev ozimin. V Ljubljanski kotlini je bila močno ovirana setev ječmena, ki običajno poteka v zadnji tretjini septembra. Zaradi nizkega izhlapevanja, v povprečju je izhlapelo le med 1.8 in 2.5 mm vode dnevno (preglednica 2.1.), so se kmetijska tla počasi sušila in bila dlje časa neprimerna za obdelavo s težkimi kmetijskimi stroji. Preglednica 2.1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracij a - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, september 2002 Table 2.1. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, September 2002 Postaja I. dekada II.dekada III.dekada mesec (M) povpr. max I povpr. max I povpr. max I povpr. max I Portorož-letališče 3.1 4.2 31 2.7 3.3 27 1.9 2.5 19 2.6 4.2 76 Bilje 3.1 3.9 31 2.5 3.5 25 1.8 2.2 18 2.5 3.9 74 Slap pri Vipavi * * * 2.6 3.6 25 1.9 2.4 18 * * * Postojna 2.5 3.3 26 2.1 2.9 21 1.5 2.0 15 2.1 3.3 62 Kočevje 2.3 2.8 23 2.2 2.7 22 1.4 1.8 13 1.9 2.8 59 Rateče 2.5 3.1 25 2.3 2.6 23 1.3 1.8 13 2.1 3.1 61 Lesce 2.5 3.1 25 * * * * * * * * * Slovenj Gradec 2.3 2.9 23 2.2 2.7 22 1.3 1.8 13 2.0 2.9 58 Brnik 2.5 2.8 25 2.3 2.8 23 1.4 1.8 13 2.1 2.8 61 Ljubljana 2.7 2.9 27 2.5 3.2 26 1.5 2.0 15 2.2 3.2 68 Novo mesto 2.6 3.2 26 2.4 3.0 25 1.4 1.9 14 2.1 3.2 64 Črnomelj 2.7 3.3 27 2.6 3.1 26 1.4 1.8 14 2.2 3.3 68 Bizeljsko 2.8 3.3 29 2.4 3.1 24 1.5 2.1 15 2.2 3.3 68 Celje 2.6 3.5 27 2.3 3.0 23 1.4 1.8 14 2.1 3.5 63 Starše 2.7 3.3 27 2.4 3.2 24 1.5 2.1 15 2.2 3.3 65 Maribor 2.8 3.4 28 2.4 3.1 24 1.4 2.0 14 2.2 3.4 65 Maribor-letališče 2.9 3.5 29 2.4 3.0 24 1.5 2.0 15 2.3 3.5 68 Jeruzalem 2.9 3.4 29 2.3 2.8 24 1.4 2.0 14 2.2 3.4 67 Murska Sobota 2.9 3.6 29 2.4 3.1 24 1.4 2.1 14 2.2 3.6 66 Veliki Dolenci 3.0 3.8 31 2.5 2.9 25 1.5 2.1 15 2.3 3.8 71 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, september 2002 Table 2.2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, September 2002 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališče 22.0 21.9 27.4 26.0 18.0 18.6 20.2 20.2 24.1 24.2 15.9 16.7 15.6 15.7 20.3 20.1 11.0 11.6 19.2 19.3 Bilje 22.1 22.2 29.0 28.1 15.8 16.3 20.2 20.3 27.1 26.0 13.3 14.2 14.8 14.9 24.5 24.3 7.7 8.4 19.0 19.1 Lesce 19.7 19.9 28.2 26.2 13.6 15.0 17.4 17.5 26.9 24.2 8.8 10.6 * * * * * * * * Slovenj Gradec * 19.7 * 24.6 * 15.2 16.9 15.7 28.5 21.4 7.2 8.6 11.6 12.1 20.7 16.4 4.8 6.9 * 15.8 Ljubljana 20.7 20.6 32.2 28.1 14.9 15.4 17.5 17.1 29.1 25.5 8.6 9.9 12.9 13.3 22.7 19.9 4.6 5.9 17.0 17.0 Novo mesto 19.8 20.1 28.0 27.0 14.5 15.3 15.5 16.0 26.0 24.4 8.6 9.8 13.1 13.6 21.9 20.8 6.2 7.6 16.1 16.6 Celje 18.9 18.9 24.6 22.7 14.8 15.3 15.5 15.7 24.8 22.2 9.3 10.5 12.4 13.0 18.9 17.0 5.4 7.0 15.6 15.9 Maribor-letališče 20.7 20.8 29.7 27.2 15.6 16.4 16.9 17.2 25.6 24.1 10.2 11.7 12.5 13.0 19.4 17.9 5.5 7.8 16.7 17.0 Murska Sobota 20.7 20.8 26.4 24.2 16.0 16.9 16.1 16.6 21.7 20.4 10.4 12.2 12.8 13.2 19.9 18.5 7.2 9.2 16.5 16.9 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) PORTOROŽ LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 30 25 cs 20 i £ 15 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 25 0 ^ 20 1 I15 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 25 20 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 200 177 141 518 -54 150 127 91 368 -54 100 77 41 218 -54 4062 2779 1680 Bilje 193 167 130 490 -15 143 117 80 340 -15 93 67 30 190 -15 3931 2677 1597 Slap pri Vipavi 194 168 130 492 -23 144 118 80 342 -23 94 68 30 192 -23 3845 2566 1490 Godnje 186 158 116 460 * 136 108 66 310 * 86 58 16 160 * 3693 2430 1391 Postojna 160 128 94 381 -30 110 78 44 231 -30 60 29 5 93 -23 3113 1919 993 Kočevje 155 117 92 364 -50 105 67 42 214 -50 55 22 4 81 -40 3056 1901 995 Rateče 141 107 68 315 -28 91 57 19 167 -27 41 13 3 57 -6 2582 1538 766 Lesce 161 128 92 382 -31 111 78 42 232 -31 61 29 5 95 -23 3066 1938 1049 Slovenj Gradec 163 123 90 376 -31 113 73 40 226 -31 63 24 4 91 -23 3115 1981 1091 Brnik 166 130 96 391 -30 116 80 46 241 -30 66 30 6 102 -24 3132 2010 1105 Ljubljana 186 153 111 449 -15 136 103 61 299 -15 86 53 12 150 -16 3669 2440 1433 Sevno 173 141 93 407 -35 123 91 43 257 -36 73 41 3 117 -30 3342 2144 1172 Novo mesto 178 138 106 421 -25 128 88 56 271 -25 78 38 9 124 -25 3587 2361 1356 Črnomelj 187 149 115 450 -18 137 99 65 300 -18 87 49 15 150 -20 3770 2539 1497 Bizeljsko 190 145 114 449 -10 140 95 64 299 -10 90 45 15 150 -10 3671 2431 1428 Celje 174 137 105 416 -22 124 87 55 266 -22 74 37 9 120 -21 3516 2301 1321 Starše 183 143 107 433 -18 133 93 57 283 -18 83 43 11 137 -16 3663 2435 1439 Maribor 188 151 107 446 -10 138 101 57 296 -10 88 51 10 148 -9 3730 2495 1482 Maribor-letališče 178 139 105 422 -34 128 89 55 272 -34 78 39 9 126 -31 3564 2351 1369 Jeruzalem 188 147 99 434 -38 138 97 49 284 -38 88 47 7 142 -32 3689 2462 1431 Murska Sobota 185 141 107 433 -8 135 91 57 283 -8 85 41 12 138 -5 3587 2380 1404 Veliki Dolenci 187 144 99 430 -16 137 94 49 280 -16 87 44 7 137 -12 3601 2384 1381 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Jesensko barvanje listja pri večini listopadnih drevesnih vrst, ki sodijo v program fenološkega opazovanja na ARSO, ni bistveno odstopalo od povprečja. Na dinamiko te fenološke faze niso vplivale niti ekstremne temperature zraka v tem času, saj se prve jesenske slane še niso pojavile niti na najbolj izpostavljenih predelih. Izjemen je bil le pojav rjavenja listja pri divjem kostanju Normalno splošno rumenenje oz. rjavenje poteka v prvi polovici septembra, prvi plodovi pa dozorijo v drugi polovici septembra Na dinamiko rjavenja listja in posledično tudi na zorenje plodov pri tej drevesni vrsti je letos vplivala listna sušica (Guignardia aesculi) in zavrtač divjega kostanja (Camereria ohridella). Na ogroženih drevesih je bila okužba tako močna, da je listje pričelo rjaveti že v drugi polovici avgusta, listi pa so odpadli v prvi polovici septembra. Posledica prezgodnjega odpadanja listja je bil spremenjen fenološki ritem. Drevesa so ponovno olistala in nastavila socvetja, zaradi česar je možna slabitev napadenih dreves. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C Z(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 -soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 -soil temperature at 5 cm depth (oC) Tz2 max -maximum soil temperature at 2 cm depth (oC) Tz5 max - maximum soil temperature at 5 cm depth (oC) Tz2 min -minimum soil temperature at 2 cm depth (oC) Tz5 min -minimum soil temperature at 5 cm depth (oC) od 1.1. -sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 oC -sums of effective air temperatures above 0 oC (oC) Tef>5 oC -sums of effective air temperatures above 5 oC (oC) Te>10 oC -sums of effective air temperatures above 10 oC (oC) Vm -declines of monthly values from the averages (oC) I.,II.,III. -decade M -month ETP -potential evapotranspiration (mm) * -missing value ! -extreme decline SUMMARY In the first half of September relatively high daily air temperatures and fresh night's air temperatures favourabled final ripening stage of mid and mid-late varieties of grape in the east and northeast vine growing regions. Sufficient sugar content and favorable balance of acidity was attained but the quality was seriously affected by grape decay due to abundant precipitation in last decade of September. Autumn colouring of most deciduous plants did not declined significantly from the average with the exception of horse chestnut which prematurely colored leaves and consequently prematurely ripened fruits due to Guignardia aesculi and Camereria ohridella. Both, disease and pest affected normal phenological development. The most distressed trees colored leaves yet in August and lost them at the beginning of September. At most cases young leaves and the onset of flowers was recorded. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek 3.1. Discharges of Slovenian rivers Igor Strojan Septembra so bili pretoki rek v večjem delu države manjši kot navadno. Nekoliko večji kot navadno so bili pretoki rek v južni Sloveniji, Krke in Kolpe, ter pretok Mure, ki se večinoma napaja v sosednji Avstriji (slika 3.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov Krajevne padavine v prvem delu meseca so le malo spreminjale male do srednje pretoke rek. Pretoki so se večinoma zmanjševali vse do 21. septembra, ko se je pričelo nekajdnevno obdobje obilnih padavin. Tedaj so se ponekod pretoki povečali tudi do velikih vrednosti (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Največji pretoki v septembru so bili v večini primerov le nekoliko višji od najmanjših primerjalnih vrednosti v dolgoletnem obdobju. Visokovodna konica je bila nadpovprečna le na Krki v Podbočju 25. septembra. Na ostalih rekah so bili pretoki največji od 24. do 26. septembra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Srednji pretoki so bili v povprečju 30 odstotkov manjši kot navadno. Na večini rek so bili pretoki podpovprečni. Večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju so bili pretoki Mure, Kolpe in Krke (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Tudi najmanjši pretoki so bili v celoti gledano podpovprečni. Pretoki so bili najmanjši od 17. do 20. septembra (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY September was hydrologically dry month. The mean discharges were on average 30 percent lower than usual. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki septembra 2002 in povprečnimi srednjimi septembrskimi pretoki v obdobju 1961 -1990 na slovenskih rekah. Figure 3.1.1. Ratio of the September 2002 mean discharges of Slovenian rivers compared to September mean discharges of the 1961 - 1990 period. H—I—1—I—1—I—1—I—1—I—1—I—1— 1 3 5 7 9 11 13 —1—i—1—i—1—i—1—i—1—i—1—i—1—i—1—( 15 17 19 21 23 25 27 29 —BORL+FORMIN — GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -RAKOVEC -VELIKO ŠIRJE --VIDEM 1—i—1—i—1—i—1—i—h- —1—i—1—i—1— i 1 i T i —1—i—1—i—1—1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ H—l—1— 1 3 —1—l— 5 —i—1— 9 —1—i—1—i—1—i—1—i—1—i—1—i—1—i—1—i—1—i—1— 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 — SUHA -PODBOČJE W 150 O 11 13 15 19 21 23 25 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -- CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v septembru 2002. Figure 3.1.2. The September 2002 daily mean discharges of Slovenian rivers. 0 50 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8,0 7,0 § 6,0 O H 5 0 4,0 O O W 3,0 90 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Vv dP Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v septembru 2002. Fig. 3.3.3. Wind velocity Vv and direction Vs, air pressure deviations dP in September 2002. Slika 3.3.4. Najvišja gladina morja 307 cm je bila izmerjena 24. septembra ob 11:02. Relativno visoka astronomska plima je sovpadala z najnižjim mesečnim zračnim pritiskom in močnim vetrom z juga in jugovzhoda, kar je skupaj povzročilo za september nenavadno visoko plimo. Fig. 3.3.4. The highest sea level recorded this month was 307 cm on 24th of September at 11:02. 1 3 5 7 9 0 1 -Vv dP -Vs -Hmer -Ha -Hres 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v novembru 2002 7:01 19:15 7:34 19:55 8:07 20:34 a B 2 8 229 30 H Ú 0:45 13:21 1:19 13:55 1:52 14:31 8:39 21:15 9:10 21:55 9:40 22:40 10:07 23:31 10:36 0:36 11:01 2:15 11:25 % 6 a 7 V f\ iS fiB g it 2:25 15:07 2:58 15:43 3:31 16:21 4:04 16:57 4:43 17:34 5:24 18:18 6:36 19:24 4:07 11:54 5:19 16:16 6:06 17:58 6:39 18:46 7:04 19:21 7:30 19:51 7:52 20:16 © M 15 P3 a m p S 9:19 21:19 12:06 23:03 12:37 0:03 13:04 0:40 13:31 1:10 13:58 1:31 14:22 :10 20:46 8:31 21:16 8:52 21:48 9:13 22:22 9:37 23:01 10:00 23:48 10:27 21 19 M 81 V v 1:54 14:46 2:16 15:12 2:42 15:37 3:10 16:04 3:40 16:33 4:13 17:04 4:52 17:42 0:46 10:55 2:18 11:33 3:49 13:51 4:51 16:55 5:37 18:09 6:18 19:01 2 9 m —-\ \ h- s- 5:42 18:37 7:04 20:10 9:37 21:51 11:33 22:58 12:21 23:52 13:03 Slika 3.3.5. Predvideno astronomsko plimovanje morja v novembru 2002 glede na srednje obdobne višine morja. Figure 3.3.5. Prognostic sea levels in November 2002. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v septembru Časovni potek sprememb temperature morja. Temperatura morja je bila še vedno nekoliko nadpovprečna. Razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo je bila 3.9°C. Prve tri dni v mesecu se je nadaljevalo ohlajanje morja, ki se je začelo v drugi polovici avgusta. Sledilo je sedemdnevno obdobje počasnega naraščanja temperature, ki je spet presegla 25°C. Najvišja temperatura 25.3 °C je bila zabeležena 10. septembra. Morje se je v naslednjih treh dneh močno ohladilo, nato pa se do konca meseca še naprej počasi ohlajalo (slika 3.3.6.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Najvišja mesečna vrednost je bila za dve desetinki stopinje višja od najvišje obdobne, ostali značilni vrednosti pa sta bili višji od srednjih obdobnih temperatur (preglednica 3.3.2.). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.6. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v septembru 2002. Figure 3.3.6. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in September 2002 TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper September September 2002 1980-89 Min Sr Max oC oC oC oC Tmin 21.4 18.8 20.5 22.2 Tsr 23.5 20.8 22.1 24.0 Tmax 25.3 22.3 23.7 25.1 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v septembru 2002 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.3.2. Temperatures in September 2002 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 (Tmin, TSR TMAX) SUMMARY The sea levels in September were higher as compared to long term period. The highest sea level 307 cm was recorded on 24th of September. The mean sea temperature was more than 1 °C higher than average of this time of the year. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v septembru 2002 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in September 2002 Mojca Robič Zaloge podzemne vode so se v septembru na vseh poljih nekoliko zmanjšale. Nadaljevala se je hidrološka suša v aluvialnih vodonosnikih severovzhodne Slovenije. Na območju Dravskega, Murskega, Ptujskega in Apaškega polja ter Prekmurja, so bile razmere še vedno kritične. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V septembru so bila to še vedno območja vodonosnikov na severovzhodu države: Apaško in Dravsko polje, pretežni del Ptujskega in Prekmurskega polja ter obrobni del Murskega polja. Vodnjaka v Zgornjih Jablanah na Dravskem in Stojnci na Ptujskem polju sta suha že od začetka letošnjega leta. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Slovenija je bila v septembru podpovprečno namočena. Na vodonosnikih v osrednjem delu države je padlo od 68% (Ljubljana) do 100% (Brnik) običajnih padavin. Najmanj padavin je padlo v Prekmuiju, komaj 60% običajne količine. Dolenjska in Primorska sta dobili med 80% in 90%. Večina padavin je padla v dneh od 21. do 26. septembra. Približno desetino padavin pa je padlo v prvih dveh dekadah septembra, ko je bilo deževnih dni sicer veliko, količina padavin pa je bila majhna. Gladine podzemnih voda so se znižale. Največje znižanje gladine je bilo zabeleženo v dolini Kamniške Bistrice, za katero so značilne velike amplitude. Daleč največje lokalno znižanje, preko dveh metrov, je bilo izmerjeno v okolici Preseija v dolini Kamniške Bistrice. Ostala izstopajoča znižanja gladin so bila izmerjena v Vipavsko Soški dolini, 65 cm v okolici Šempetra, in 64 cm pri Šempetru v Spodnji Savinjski dolini. Znižanje gladine podzemne vode v vodonosnikih v severovzhodni Slovniji je bilo velikostnega reda do 20 cm. Vodne gladine v vodonosnikih osrednje Slovenije so se, z že omenjeno izjemo v dolini Kamniške Bistrice, znižale do pol metra. Lokalna zvišanja gladine podzemne vode v septembru so bila maloštevilna in niso bila večja od 18 cm. Pripisati jih gre napajanju iz rek (Mure, Savinje in Kokre) ter dotoku s hribovitega obrobja. V septembru se je zaradi del na Letališču Brnik prenehalo merjenje gladine podzemne vode v vrtini na postaji Brnik. Dotoki v vodonosnike niso presegali odtokov, zato se je stanje vodnih zalog v septembru nekoliko poslabšalo. Bistveno izboljšanje vodnega stanja si lahko obetamo le ob izjemno močnih in dolgotrajnih jesenskih padavinah. SUMMARY Groundwater reserves of alluvial aquifers were in September low in entire country. They have slightly decreased. Drought in north-eastern part of the country continued. Drought is not very common event in autumn, but this year only long-lasting and intense precipitation could disrupt this process into autumn months. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 49 v 0220 ŠEMPETER 4 48 a s 47 11 21 31 susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom * observation point represented by graph Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu septembru 2002 v največjih slovenskih aluvijalnih vodonosnikih. Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in September 2002. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula V septembru se je nadaljevalo spremenljivo vreme, v drugi polovici meseca se je tudi precej ohladilo, tako da so marsikje začeli kurilno sezono. Ob redkih jasnih nočeh so se začele pojavljati tudi dolgotrajnejše jutranje temperaturne inverzije. Onesnaženost zraka se je zato v dolinah in kotlinah že nekoliko povečala, večja kot v avgustu je bila tudi na vplivnem območju TET, ki je po rednem remontu spet začela obratovati. Med večjimi mesti so bila z SO2 nad dopustno mejo onesnažena mesta v Zasavju ter Šoštanj, ki je pod direktnim vplivom TEŠ. Z SO2 so bili nad dovoljeno mejo onesnaženi tudi nekateri drugi kraji, ki so pod vplivom emisij iz TEŠ in TET. Koncentracije ozona so bile nižje kot v avgustu in so le ponekod še presegle 8-urno mejno vrednost. Onesnaženost z dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom in prašnimi delci je bila pod dovoljeno mejo. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ 1 ura TÜV Bayern Sava EIS TET 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO DIM - SO2 24 ur ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DIM - SO2 Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Redna mreža 24-urnih meritev SO2 in dima Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže. Merilne mreže: ANAS, EIS TES, EIS TET, MO Maribor _OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško_ Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1 in 4.2 ter v preglednici 4.1. Med večjimi kraji so bila najbolj onesnažena mesta v Zasavju in Krško. Koncentracije SO2 so tam presegle dopustno urno in tudi alarmno 3-urno vrednost. V Šoštanju, kjer ob jugozahodniku vplivajo na onesnaženost zraka emisije iz dimnika blokov I-III TEŠ, je bila izmerjena najvišja urna koncentracija 939 in dnevna 114 ^g/m3. V Hrastniku sta dosegli urna in dnevna koncentracija vrednosti 804 in 120 ^g/m3. Onesnaženost zraka z SO2 je bila nad dopustno mejo tudi sicer na vplivnem območju TEŠ, še zlasti - kot že velikokrat - na višje ležečem Velikem vrhu. Tu so bile mesečno povprečje 53, najvišja dnevna koncentracija 172 in najvišja urna 803 ^g/m3. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tudi na merilnih mestih, na katere vpliva emisija iz TET, je bila onesnaženost zraka z SO2 nad dovoljenimi mejami, čeprav koncentracije niso bile tako visoke, kot smo jih tam vajeni - en od razlogov je gotovo ta, da je elektrarna začela obratovati šele 9.septembra. Najvišje mesečno povprečje 72 ^g/m3 so koncentracije spet dosegle na Kumu, na Kovku pa so bile spet izmerjene nenavadno nizke vrednosti. Vzrokov za to še ne poznamo. Opozorili smo pristojne za tamkajšnje meritve, ker ni izključena napaka na merilnikih. Podatki v tem poročilu so začasni, status dokončnega podatka dobijo šele po letnem pregledu. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile višje kot v avgustu, vendar povsod precej pod dopustnimi vrednostmi. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3 in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Tudi koncentracije CO so bile višje kot prejšnji mesec, vendar še vedno veliko nižje od dopustne vrednosti. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon Zaradi vse nižje poti sonca se zmanjšuje jakost sončnega sevanja, ki je pogoj za potek fotokemičnih reakcij. Zato so bile koncentracije ozona septembra še nižje kot avgusta, še vedno pa so ponekod presegle dovoljeno 8-urno mejo. Najvišje vrednosti so bile izmerjene na Krvavcu. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4 in preglednica 4.4. Lebdeči in inhalabilni delci Kljub temu, da je bilo povprečno mesečno onesnaženje s skupnimi lebdečimi in inhalabilnimi delci v septembru nekoliko večje kot v avgustu, dnevne vrednosti niso presegle dovoljene meje. Koncentracije prikazujeta sliki 4.5 in 4.6 ter preglednica 4.5. Najnižje koncentracije so bile izmerjene med 21. in 28. septembrom, ko so bile najpogostejše padavine. _Mreža 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini_ Podatki za dim 24-urne mreže so prikazani v preglednici 4.6. Koncentracije dima so bile septembra podobne kot avgusta in pod dovoljeno mejo. Najvišje koncentracije dima so bile tudi tokrat izmerjene v Kanalu. Z uporabljeno reflektometrično metodo merimo inhalabilne delce velikosti PM10 črne barve, delcev svetlih barv pa s to metodo ne izmerimo. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod štev. Cp maks min >MV >DV >AV podr mob * odstotek upoštevanih podatkov / percentage of valid data število izmerjenih koncentracij / number of samples povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban mobilna postaja / mobile station manj kot 75% veljavnih meritev; informativni podatek / less than 75% data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2002: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2002: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year DV AV DV DV DV SO2 440 1 500 125 (MV) 3 20 (MV) NÖ2 260 2 400 56 CO 16000 Benzen 9 O3 150 (MV) 110 (MV) 65 (MV) Inhalabilni delci PM10 65 45 Dim 125 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za september 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in September 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 93 10 96 0 0 0 25 0 0 MARIBOR 95 6 69 0 0 0 27 0 0 CELJE 95 4 48 0 0 0 11 0 0 ANAS TRBOVLJE* 69 14 339 0 6 0 47 0 0 HRASTNIK 77 28 804 4 37 1 120 0 4 ZAGORJE 96 20 493 1 9 0 67 0 1 MURSKA S. Rakičan 94 4 28 0 0 0 8 0 0 NOVA GORICA 91 6 64 0 0 0 18 0 0 SKUPAJ ANAS 12 804 5 52 1 120 0 5 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE 93 8 86 0 0 0 30 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 98 3 72 0 0 8 0 EIS KRŠKO KRŠKO 95 28 323 0 54 0 120 0 18 ŠOŠTANJ 99 19 939 7 146 1 114 0 22 TOPOLŠICA 100 9 280 0 7 0 32 0 1 VELIKI VRH 99 53 803 14 149 0 172 3 35 EIS TEŠ ZAVODNJE 99 9 120 0 29 0 35 0 7 VELENJE 97 4 151 0 1 0 14 0 0 GRAŠKA GORA 100 12 896 5 24 0 124 0 4 PESJE 99 3 95 0 1 0 12 0 0 ŠKALE - Mob 100 6 142 0 1 0 30 0 1 SKUPAJ EIS TEŠ 14 939 26 358 1 172 3 70 KOVK 90 2 57 0 0 0 18 0 0 EIS TET DOBOVEC 89 11 513 2 95 0 56 0 13 KUM 92 72 557 1 14 0 132 2 3 RAVENSKA VAS 95 45 569 1 144 0 143 1 43 SKUPAJ EIS TET 33 569 4 253 0 143 3 59 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za september 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in September 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA Postaja >DV 3 hours MREZA podr % pod Cp maks >DV Zod 1.jan. >AV LJUBLJANA Bež. U 91 24 73 0 0 0 ANAS MARIBOR U 95 33 83 0 0 0 CELJE U 95 22 77 0 0 0 TRBOVLJE* U 63 28 66 0 0 0 MURSKA S. Rakičan N 96 11 60 0 0 0 NOVA GORICA U 95 17 64 0 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 88 3 17 0 0 0 EIS CELJE EIS CELJE U 86 27 86 0 0 EIS TES ZAVODNJE N 100 4 108 0 0 0 SKALE - Mob N 100 21 60 0 0 0 EIS TET KOVK N 89 4 53 0 0 0 Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za september 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in September 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS LJUBLJANA Bež. 85 0.8 2 0 MARIBOR 79 0.7 2.2 0 CELJE 88 0.5 1.7 0 NOVA GORICA* 62 0.7 1.5 0 EIS CELJE EIS CELJE * 52 0.2 1.2 0 Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za september 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in September 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 24 & 8 ur / 24& 8 hours MERILNA mreŽa Postaja podr % pod Cp Maks >MV Maks (24 ur) >MV (8 ur) ANAS KRVAVEC N 96 95 142 0 125 28 ISKRBA N 94 40 115 0 65 0 LJUBLJANA Bež. U 94 38 126 0 66 0 MARIBOR * U 63 29 90 0 61 0 CELJE U 95 36 122 0 67 0 TRBOVLJE * U 71 33 114 0 55 0 HRASTNIK U 95 38 119 0 70 0 ZAGORJE U 95 26 104 0 42 0 NOVA GORICA* U 71 53 141 0 75 1 MURSKA S. Rakičan N 96 53 134 0 87 4 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 97 61 113 0 89 0 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 100 80 127 0 115 8 EIS TEŠ ZAVODNJE N 95 68 111 0 92 0 VELENJE U 99 45 122 0 87 0 EIS TET KOVK N 98 67 113 0 95 0 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za september 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in September 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS LJUBLJANA Bež. 99 28 51 0 MARIBOR 99 32 59 0 CELJE 98 31 58 0 TRBOVLJE 89 33 59 0 ZAGORJE 96 29 45 0 MURSKA S.- Rakičan 97 27 62 0 NOVA GORICA 95 26 53 0 MO MARIBOR MO MARIBOR 98 27 51 0 EIS CELJE EIS CELJE 90 28 48 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE (sld) 95 23 41 0 EIS TES PESJE (sld) 99 24 46 0 SKALE-mob. (sld) 99 20 45 0 EIS TET PRAPRETNO (sld) 95 25 39 0 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured Preglednica 4.6. Koncentracije dima za september 2002, izračunane na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.6. Concentrations of smoke in September 2002, calculated from 24-hour values measured by Classical Network merilna mreža: DIM-SO2 štev. CP maks. Min. >MV postaja CELJE - TEHARJE 28 9 24 1 0 ČRNA* 18 2 5 1 0 ČRNOMELJ 26 6 23 3 0 DOMŽALE 26 12 20 4 0 IDRIJA 30 6 13 1 0 ILIRSKA BISTRICA 30 4 8 1 0 JESENICE 25 3 7 1 0 KAMNIK 30 7 13 2 0 KANAL 30 21 44 9 0 KIDRIČEVO 29 5 11 1 0 KOPER 29 5 11 1 0 KRSKO 28 5 11 1 0 KRANJ 23 13 21 6 0 LASKO 26 7 17 2 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 24 2 5 1 0 MARIBOR - CENTER 30 8 15 2 0 MEŽICA 26 5 12 2 0 MURSKA SOBOTA 29 5 14 1 0 NOVO MESTO 19 5 8 2 0 PTUJ 28 17 28 7 0 RAVNE - CECOVJE 28 5 10 2 0 RIMSKE TOPLICE 28 4 8 1 0 SLOVENJ GRADEC 29 4 8 1 0 SENTJUR PRI CELJU 30 11 24 3 0 SKOFJA LOKA 30 5 10 2 0 SOSTANJ II 30 6 14 2 0 VRHNIKA 30 9 40 4 0 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje * Hrastnik Zagorje Murska S.Rakican Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Q cp(^g/m3) QDV-1ura(št.primerov) q MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v septembru 2002 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in September 2002 Ljubljana Bež. Maribor Celje Zagorje » Trbovlje Hrastnik Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (^g/m3) v septembru 2002 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (^g/m3) in September 2002 (MV- 24-hour limit value) 0 100 140 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje * Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakican Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk 0 10 20 30 40 50 60 70 _1_1_1_, 1 1 URBANO 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 11 1 1 1 j-1-1- 1 1 1 1 1 1 1 1 NEURBANO ;_ 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 □ cp(|g/m3) g DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v septembru 2002 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in September 2002 Ljubljana Bež. -1-1 i i i i i i i Maribor* ■ i i i i -1-1 i i i i i i i Celje ■ i i i i -1-' i i i i i i i Velenje 1 1 i i i i i i Trbovlje * -1-1 i i i i i i i URBANO Hrastnik i -1 i i i i i i i Zagorje i i i i i i i i Nova Gorica* J 1 1 i i i i i i Murska S. Rakican -1-1-1 1 1 i i i i NEURBANO Vnajnarje 1 1 1 i i i i i Maribor Pohorje II 1 1 f i i i i Krvavec -1 1 1 1 1 i i i i Iskrba -1-1 i i i i i i i i i i Zavodnje i i i i i i i i Kovk i i i i i i i 0 20 40 60 80 100 120 □ Cp(|g/m3) Q MV-8ur(št.primerov) QMV-lura(st.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v septembru 2002 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in September 2002 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. i ^ lil Maribor i i—I l i MO Maribor 1 lil Celje i 1 I I EIS Celje | I \ | Trbovlje J 1 1 Zagorje i —1 i i Murska S. Rakican | I i i Nova Gorica I lil _I_I_I_I_I_I_ 0 10 20 30 40 50 60 70 □ cp(|g/m3) p DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti inhalabilnih delcev v septembru 2002 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in September 2002 130 120 110 100 90 (J 80 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 ^^^»Ljubljana Bež. ^^^»Maribor ^^^»Celje ^^^«Trbovlje ^^^»Zagorje £ Nova Gorica —^—Murska S.Rakican Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v septembru 2002 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in September 2002 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Changeable weather continued in September with cooling in second half so that heating season started. There were some temperature inversions of longer morning duration as well, so air pollution was increased in valleys and basins as well as in places influenced by Trbovlje Power Plant which started to work after regular maintenance. Among cities those in Zasavje region and Šoštanj were polluted with SO2 over allowed values. As a rule, concentration was higher than limit values also in some other places influenced by emission from Šoštanj and Trbovlje Power Plants. Ozone concentrations were lower than in August and rarely exceeded 8-hour limit value. Pollution with nitrogen oxide, carbon monoxide and suspended particles remained below limit values. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Lidija Honzak Preko avtomatskih merilnih postaj spremljamo kakovost Save v Mednem in Hrastniku, kakovost Savinje v Velikem Širju ter kakovost Malenščice v Malnih. Vse štiri merilne postaje so opremljene z merilniki za neprekinjeno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilnikom za merjenje skupnega organskega ogljika (TOC). V Malnih, kjer je zajem pitne vode za širše postojnsko območje, spremljamo poleg temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika, tudi motnost. Zaradi okvare merilnika, v septembru nimamo podatkov za vsebnost kisika v Savi v Hrastniku in Savinji v Velikem Širju, TOC v Mednem in podatkov za motnost Malenščice v Malnih. Rezultati ostalih meritev so prikazani na slikah 5.1. do 5.7. Merilne postaje na Savi in Savinji so opremljene tudi z avtomatskimi vzorčevalniki. V laboratoriju analiziramo povprečne tedenske vzorce, ki jih dobimo z združitvijo povprečnih dnevnih vzorcev. V njih izmerimo pH, električno prevodnost, določimo vsebnost dušikovih spojin in fosfatov ter kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Slednja nam da informacijo o prisotnosti težje razgradljivih organskih snovi v vodi. Po podatkih iz leta 2000 sta Sava v Mednem in Savinja v velikem Širju uvrščeni v drugi do tretji kakovostni razred, Sava v Hrastniku pa v tretji kakovostni razred. Vsebnosti posameznih parametrov v povprečnem tedenskem vzorcu, ki presegajo drugi do tretji kakovostni razred so v preglednici 5.1. napisane s krepkim tiskom. Preglednica 5.1. Vrednosti pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitrita, nitrata, o-fosfata, skupnih fosfatov in kemijske potrebe po kisiku v povprečnih tedenskih vzorcih v septembru 2002 Table 5.1. pH, conductivity, content of ammonium, nitrite, nitrate, o-phosphate, total phosphate and chemical oxygen demand in the average weekly samples in September 2002_ Postaja Datum pH El.prev. NH4 NO2 NO3 o-PO4 tot-PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) od do ^S/cm mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l (mgÜ2/l) (mgÜ2/l) Medno 30.8.02 6.9.02 8,0 290 <0.02 0.010 5.9 0.029 0.049 1.3 9 Medno 6.9.02 13.9.02 8,0 261 0.03 0.018 1.3 0.015 0.038 1.8 4 Medno 13.9.02 20.9.02 7,9 265 0.04 0.010 6.1 0.026 0.049 1.4 <3 Medno 20.9.02 27.9.02 7,9 292 0.03 0.028 6.0 0.045 0.045 2.2 10 Hrastnik 30.8.02 6.9.02 8,1 339 0.04 0.005 7.3 0.166 0.215 2.6 12 Hrastnik 6.9.02 13.9.02 7,9 353 0.03 0.060 8.0 0.208 0.248 3.8 11 Hrastnik 13.9.02 20.9.02 8,1 340 0.02 0.054 5.7 0.233 0.284 2.1 9 Hrastnik 20.9.02 27.9.02 8,1 349 0.02 0.060 9.0 0.246 0.298 3.8 8 V. Sirje 30.8.02 6.9.02 8,0 388 <0.02 0.112 4.9 0.241 0.281 1.6 12 V. Sirje 6.9.02 13.9.02 7,8 348 0.03 0.016 4.0 0.225 0.259 2.4 8 V. Sirje 13.9.02 20.9.02 7,8 409 2.4 0.052 7.2 0.212 0.265 2.3 9 V. Sirje 20.9.02 27.9.02 7,9 412 0.02 0.044 5.6 0.222 0.287 3.3 11 Legenda: El.prev. električna prevodnost (20 oC) NH4, NO2, NO3 amonij, nitrit, nitrat o-PO4, tot- PO4 ortofosfat, skupni fosfati KPK (Mn) kemijska potreba po kisiku s KMnO4 KPK (Cr) kemijska potreba po kisiku s K2Cr2O7 Explanation: El.prev. conductivity (20 oC) NH4, NO2, NO3 ammonium, nitrite, nitrate o-PO4, tot- PO4 orthophosphate, total phosphate KPK (Mn) chemical oxygen demand (KMnO4) KPK (Cr) chemical oxygen demand (K2Cr2O7) 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo : \ 240 220 200 180 160 140 120 100 80 pH- ■vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v septembru 2002 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in September 2002 240 - 240 220 200 80 ^ E o 60 40 20 00 80 > c\c\o\c\o\c\c\c\o\c\c\c\c\c\o\c\c\c\c\c\o\c\c\c\o\c\o\c\c\ ^^^^™električna prevodnost " ~ 'vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v septembru 2002 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in September 2002 & 8,0 500 450 400 350 - 300 250 - 200 150 100 .—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—(NCNCNCNCNCNCNCNCNCNf^ pH ■ ■vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v septembru 2002 Figure 5.3. Average daily values of pH and level at station Sava Hrastnik in September 2002 13.0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 7,0 11,0 10,0 9,0 7,0 6,0 5,0 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 420 - 400 1 360 " l 340 I 320 - (D M 300 -280 -260 500 450 400 350 ^ E O 300 ■£ O -o ž 250 200 (Nm^Tiri^o^cot^ CO CK O (Nm^Tiri^o^cot^ 22222222223 ■električna prevodnost ■ ■vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v septembru 2002 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in September 2002 260 240 180 160 140 0 |_pH - ~ 'vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v septembru 2002 Figure 5.5. Average daily values of pH and level at station Savinja Veliko Širje in September 2002 električna prevodnost " ~ 'vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v septembru 2002 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in September 2002 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -pH -temperatura -kisik - - - el.prev. Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, temperature in električne prevodnosti na postaji Malenščica Malni v septembru 2002 Figure 5.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen, temperature and conductivity at station Malenščica Malni in September 2002 V septembru so bile v Savi v Hrastniku in Savinji v Velikem Širju občasno nekoliko zvišane vsebnosti težje razgradljivih organskih spojin. V začetku meseca je bila nekoliko zvišana tudi vsebnost dušikovih spojin v Savinji v Velikem Širju. Vrednosti parametrov, ki smo jih na avtomatskih postajah v Mednem, Hrastniku, Velikem Širju in v Malnih merili neprekinjeno, so bile znotraj intervala pričakovanih vrednosti. SUMMARY The content of heavily decomposable organic matter was increased in Sava Hrastnik and Savinja Veliko Sirje. The concentration of nitrogen compounds was slightly increased, in Savinja Veliko Širje, at the beginning of September. Values that exceed 2nd - 3rd water quality class, are shown in table 5.1 in bold type. The automatic station measurements from Sava Medno, Sava Hrastnik. Savinja Veliko Širje and Malenščica Malni do not show important deviations from the expected results. See figures 5.15.7. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji — september 2002 6.1. Earthquakes in Slovenia - September 2002 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so septembra 2002 zapisali več kot 250 lokalnih potresov, od tega je za 129 bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so se zgodili v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Da bi določili, kje je bilo žarišče potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, je nujno imeti zapise najmanj štirih. V preglednici smo podali 44 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo (in je le-ta bila večja ali enaka 1,0). Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v septembru 2002 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - september 2002 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in September 2002 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najmočnejši lokalni potres v septembru 2002 (drugi najmočnejši potres v Sloveniji v tem letu, in obenem drugi najmočnejši popotres velikonočnega potresa iz leta 1998) je bil v ponedeljek, 30. septembra ob 2. uri 48 minut UTC (oziroma 4. uri 48 minut po lokalnem času). Njegovo žarišče je bilo v Zgornjem Posočju med Lepeno in Čezsočo, lokalna magnituda pa je bila 3,5. Potres so čutili prebivalci severozahodne Slovenije. Naši opazovalci so poročali, da so se na posameznih objektih v krajih Čezsoča, Lepena, Soča, Strmec, Trnovo ob Soči in Volarje pokazale lasaste razpoke. Tresenje tal je spremljalo močno bobnenje, ki so ga slišali v epicentralnem območju. V Soči so opazili tudi rušenje skalovja iz okoliških hribov. Temu potresu je sledilo več šibkejših popotresov, od katerih so prebivalci ta dan čutili še najmanj tri. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - september 2002 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - September 2002 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2002 9 1 21 13 46,105 15,096 0 1,1 Dobovec 2002 9 2 11 42 46,458 14,392 7 2,0 Zell Pfarre, Avstrija 2002 9 2 14 30 46,447 14,341 7 1,8 Karavanke, Avstrija 2002 9 3 16 12 45,330 15,168 1 1,4 Gorski Kotar, Hrvaška 2002 9 4 2 38 45,461 15,355 9 1,2 Preloka 2002 9 4 9 7 45,716 15,722 0 1,0 Stankovo, Hrvaška 2002 9 4 12 59 46,315 15,543 4 1,1 Zbelovo 2002 9 4 13 20 46,425 15,514 1 1,1 Veliko Tinje 2002 9 9 16 25 46,182 15,784 18 1,0 Pregrada, Hrvaška 2002 9 12 9 12 46,439 14,740 0 2,0 Solčava 2002 9 13 10 39 46,086 14,840 7 1,1 Spodnji Hotič 2002 9 14 6 12 45,326 14,549 22 1,1 Skrljevo, Hrvaška 2002 9 14 17 52 45,663 14,198 7 1,5 Drskovče - Pivka 2002 9 15 0 19 45,223 14,516 26 1,0 Platak, Hrvaška 2002 9 15 7 57 45,295 14,547 24 1,4 Krasi ca, Hrvaška 2002 9 16 3 41 45,297 14,551 22 1,0 Krasi ca, Hrvaška 2002 9 16 18 57 45,654 14,395 13 1,1 Mašun 2002 9 16 23 47 46,096 15,004 0 1,1 Šklendrovec 2002 9 17 8 0 46,097 15,034 3 1,0 Šklendrovec 2002 9 17 12 4 46,012 14,676 12 1,2 Nova Štifta 2002 9 17 16 24 46,258 15,095 0 1,0 Dobrteša vas 2002 9 18 9 15 45,983 15,199 7 1,5 Krmelj 2002 9 18 21 42 45,941 15,222 7 1,2 Tržišče 2002 9 20 12 19 46,122 13,662 7 2,6 IV* Kambreško 2002 9 20 15 12 45,338 15,115 0 1,2 Gorski Kotar, Hrvaška 2002 9 22 9 43 46,063 14,743 13 1,1 Janče 2002 9 23 2 8 45,916 16,106 20 1,8 Medvednica, Hrvaška 2002 9 23 8 49 45,857 15,160 0 1,5 Dol. Karteljevo 2002 9 23 13 2 45,995 15,293 7 1,0 Dol. Boštanj 2002 9 24 10 54 46,391 15,163 15 1,2 Plešivec - Paka 2002 9 26 5 44 45,994 15,813 0 1,0 Veliko Trgovišce, Hrvaška 2002 9 26 6 10 45,991 15,830 0 1,0 Veliko Trgovišce, Hrvaška 2002 9 26 8 37 46,104 13,965 15 1,5 Straža - Cerkno 2002 9 26 9 27 46,128 15,035 33 1,3 Trbovlje 2002 9 26 11 20 46,201 15,995 18 1,4 Lepoglava, Hrvaška 2002 9 26 14 30 46,465 14,907 11 1,9 Črna na Koroškem 2002 9 26 16 42 46,250 15,982 0 1,0 Pleš, Hrvaška 2002 9 26 18 33 46,459 14,928 0 1,2 Črna na Koroškem 2002 9 26 21 16 46,462 16,072 19 1,6 Sejanci 2002 9 28 0 19 46,239 16,000 22 1,6 Pleš, Hrvaška 2002 9 30 2 48 46,332 13,613 8 3,5 V* Lepena 2002 9 30 2 55 46,338 13,619 6 2,7 čutili* Lepena 2002 9 30 9 47 46,325 13,570 9 1,5 čutili* Bovec 2002 9 30 13 58 46,326 13,583 9 2,4 čutili* Bovec 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.2. Svetovni potresi — september 2002 6.2. World earthquakes - September 2002 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - september 2002 Table 6.2.1. Earthquakes - September 2002 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 2.9. 09:24:42,1 34,97 N 26,65 E 5,1 18 Kreta, Grčija 6.9. 01:21:27,5 38,37 N 13,69 E 5,8 5,6 5,9 10 Sicilija, Italija V potresu je bilo okoli dvajset ljudi ranjenih, dve osebi pa sta umrli zaradi srčne kapi. Na območju Palerma je bilo poškodovanih nekaj zgradb. 8.9. 18:44:23,4 3,27 S 142,85 E 6,4 7,8 7,9 13 blizu obale Nove Gvineje, Papua Nova Gvineja Vsaj šest ljudi je v potresu izgubilo življenje. V provinci East Sepik je bilo nekaj vasi močno poškodovanih. Tsunami z maksimalno višino valov okoli enega metra je na prizadetih otokih povzročil kar nekaj škode. 13.9. 22:28:30,9 13,01 N 93,14 E 6,2 6,8 6,5 33 Andamanski otoki Potres je zahteval vsaj dve žrtvi. Okoli 40 hiš je bilo poškodovanih. V bližini otokov Ross in Smith so opazili lokalni tsunami. 24.9. 23:01:28,8 10,59 S 161,15 E 5,7 6,3 6,3 19 Salomonovi otoki 25.9. 18:14:48,6 16,96 N 99,85 W 5,1 4,7 33 Guerrero, Mehika V Acapulcu sta bili dve osebi ranjeni. 25.9. 22:28:15,8 32,06 N 49,23 E 5,5 5,0 5,5 33 zahodni Iran Na območju Masjed-Soleymona je bilo ranjenih vsaj pet oseb. Številne hiše so bile poškodovane. V potresu je poginilo tudi okoli 30 glav živine. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v septembru 2002. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 54 Agencija Republike Slovenije za okolje -60" 120" 60" O OO 6 7 8 Magniluda Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - september 2002 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - September 2002 Urad za seizmologijo O" 60" 130" 180" 60' 30" O" -30" -60" Ara balea [jloaca km gp 60' □ □ ■ ■ O 33 70 300 700 Globiia [km] 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 7. MEASUREMENTS OFPOLLENCONCENTRATION Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar Septembra smo zabeležili v zraku cvetni prah 16 vrst rastlin, večinoma v zelo nizki koncentraciji. Nekoliko več cvetnega prahu so prispevale naslednje rastline: ambrozija, pelin, metlikovke in ščirovke, trave, koprivove ter cedre, ki so po parkih zacvetele zadnje dni meseca. Največ peloda smo našteli v Ljubljani, 1629 zrn, v Mariboru 1087 in Kopru 1040. Na slikah so predstavljene povprečne dnevene koncentracije v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Meritve so potekale tudi v Hrašah in Žalcu. Prvi štirje dnevi septembra so bili suhi in precej sončni, razlike med jutranjo in popoldansko temperaturo zraka so bile velike. Koncentracija cvetnega prahu je bila prve tri dni najvišja v letošnjem septembru, 4. septembra pa se je že poznal vpliv labiliziranega ozračja, saj je koncentracija upadla. 5. septembra se je v Ljubljani in ob obali pooblačilo, v Mariboru pa je še sijalo sonce. 6. septembra je prevladovalo oblačno vreme, predvsem ob obali so se pojavljale tudi kratkotrajne padavine, naslednjega dne je bilo večinoma sončno, le v Mariboru je bilo še precej oblačno. V Ljubljani se je spet pooblačilo 11. septembra, v Mariboru pa že dan prej. 13. septembra se je občutno ohladilo, kar je bilo najbolj opazno na jutranjih temperaturi, sredi dneva pa se je ob sončnem vremenu še ogrelo na okoli 20 °C, ob morju na okoli 23 °C. V naslednjih dneh so bila jutra hladna, popoldne pa se je ob vsaj deloma sončnem vremenu prijetno ogrelo. Zadnja tretjina meseca se je začela s pogostimi padavinami in pretežno oblačnim vremenom. Zadnjih pet dni je spet bilo več sonca, precej oblačno je bilo le 27. septembra, na Štajerskem pa tudi 28. septembra. Prav padavine na začetku zadnje tretjine septembra so pripomogle k hitremu zaključku letošnje sezone pojavljanja cvetnega prahu v zraku. N O J > w H >¡>0 I I Ljubljana I I Maribor 300 250 200 150 100 50 0 Slika 7.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku september 2002 Figure 7.1. Average daily concentration of airborne pollen, September 2002 Cvetni prah ambrozije je v septembru edina alergogena vrsta, ki doseže dovolj visoko koncentracijo, da lahko vpliva na zdravje ljudi. Dovolj je že povprečna dnevna koncentracija 20 zrn/m3 zraka, da se pri ljudeh alergičnih na ambrozijo lahko pojavijo težave. V letošnjem septembru je bila tako visoka koncentracija v prvi tretjini meseca, ko so bile dosežene tudi najvišje vrednosti v letošnji sezoni (Slika 7.2.) 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo § N O J > w H 250 200 --■ 150 100 50 0 AMBROZIJA Koper I Ljubljana I I Maribor Jlpijjui^ JTjjT-i-^-r-] n p g_q_ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 7.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije septembra 2002 Figure 7.2. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, September 2002 21 23 25 27 29 § N O J > w H 100 80 60 40 --■ 20 0 KOPRIVOVKE Ljubljana | I Maribor 21 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 7.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk septembra 2002 Figure 7.3. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, September 2002 23 25 27 29 Največ cvetnega prahu so v zrak prispevale koprivovke (Slika 7.3.), v Ljubljani je ta pelod predstavljal 38%, v Kopru in Mariboru pa 33% vsega peloda v zraku. Rahlo več peloda trav smo registrirali v Kopru, vendar je bila koncentracija povsod nizka in ni vplivala na zdravje ljudi (slika 7.4.). § N O J > w H 25 20 -- 15 -- 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav septembra 2002 Figure 7.4. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, September 2002 5 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo § N O ►J > H 16 14 12 410 8 6 4 2 0 METLIKOVKE Koper I I Ljubljana I I Maribor 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk in ščirovk septembra 2002 Figure 7.5. Average daily concentration of Goosefoot /Amaranth family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, September 2002 12 10 8 - § N O ►J > w H 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 7.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina septembra 2002 Figure 7.6. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, September 2002 Pelinov cvetni prah (slika 7.6.) se je začel pojavljati že v juliju, v avgustu je bil v zraku ves mesec, v septembru so bila v zraku le še posamezna zrna. 6 4 2 SUMMARY The pollen measurement has been performed on five sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin, in Zalec near Celje and in Maribor. We registered 16 different species of pollen, the most abundant pollen spices were: Ragweed, Mugwort, Goosefoot/Amaranth family, Grass, Cedar and Nettle family. During the first half of September Ragweed pollen concentration exceeded 20 grains/m3, such a concentration is important as a cause of hay fever. 58