335 Etnolog 26 (2016) V SPOMIN IN MEMORIAM Dr. Da{i Koprivec v slovo (1964–2015) Slovenski etnologi in muzealci smo izgubili na{o kolegico doktorico etnologije, diplomirano sociologinjo kulture ter muzejsko svetovalko Da{o Koprivec (Ljubljana, 20. 3. 1964–Ljubljana, 9. 12. 2015), rojeno Hribar, ki je omagala po neizprosni bolezni. Po kon~ani gimnaziji na ljubljanskih Poljanah se je v {tudijskem letu 1982/83 vpisala na {tudija etnologije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, torej na tisti {tudijski smeri, v okviru katerih si je `elela pridobiti znanj za razumevanje posameznikov in skupnosti, vpetih v dru`bene stvarnosti. Z Da{o sva se zbli`ali `e na za~etku {tudijskega obdobja, saj me je takoj navdu{ila s svojim posebnim smislom za humor, z globino misli in ostrino stali{~. Hkrati sem jo spoznavala kot zelo ob~utljivo osebo z izjemno sposobnostjo v`ivljanja v druge in razumevanja njihovih `ivljenjskih situacij. Ti dve lastnosti sta dodobra pri{li do izraza pri njenem raziskovalnem delu; zaradi njiju so ji bili informatorji s presenetljivo zaupljivostjo pripravljeni razkriti svoje najgloblje misli in do`ivetja. [tudij na etnologiji je zaokro`ila leta 1988 z diplomsko nalogo pod mentorstvom dr. Bo`idarja Jezernika, naslovljeno Idealna predstava in realna 336 V spomin podoba Slovenca – skozi Domoljub. Vsebine ~lankov v ~asopisu Domoljub, ki je pod okriljem Slovenske ljudske stranke kot klerikalnega dela tedanje politike izhajal med letoma 1888 in 1944, je analizirala z vidika te`nje po utrditvi kategorije Slovenec in slovenski narod. Uspe{no je opredelila vsebine Domoljubovega slovenstva, na~ine njegove predstavitve ter njihove vplive na oblikovanje medsebojnih odnosov ljudi in na dru`beno kulturo. Sledila je njena zaposlitev na Oddelku za etnologijo med letoma 1989 in 1992, ko se je kot mlada raziskovalka posve~ala nadaljnjemu {tudiju razmerja med katoli{tvom in slovensko identiteto. Pod mentorstvom dr. Bo`idarja Jezernika je ta raziskovalni sklop na primeru [entruperta na Dolenjskem v letu 1994 zaklju~ila z magistrsko nalogo z naslovom Katoli{ki pogled na slovensko identiteto v 30-ih letih 20. stoletja (raziskava v [entrupertu na Dolenjskem). Potem se je za nekaj ~asa odmaknila od njej ljube stroke. V letu 1995 se je zaposlila na Mestni ob~ini Ljubljana kot na~elnica takratnega Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost, kjer je delovala do leta 1999. V septembru letu 1999 je v Slovenskem etnografskem muzeju za~el delovati kustodiat za raziskovanje, ohranjanje in predstavljanje snovne in nesnovne dedi{~ine slovenskih izseljencev, Slovencev v zamejstvu, pripadnikov narodnih manj{in in drugih etnij v Sloveniji. S tem je bila udejanjena ena od sestavin na~rta prostorskih in organizacijskih sprememb SEM-a, predvidena v letu 1995. Ustanovitev tak{nega oddelka muzeja je bila novost v Sloveniji, s katero se je Slovenski etnografski muzej postavil ob bok {tevilnim muzejem izseljenstva po svetu. Kot prva in `al doslej edina kustodinja tega kustodiata se je Da{a njegovim vsebinam posvetila z vso znanstveno raziskovalno akribijo in se osredoto~ila na teme, kot so stanje arhivskega in muzejskega gradiva med slovenskimi izseljenci v Nem~iji, tradicija ro~nih del kot odraz ohranjanja in spreminjanja slovenske identitete v Avstraliji – za predstavitev slednje je bila oblikovana posebna spletna platforma (http://www.rocnadela.org) – ter raziskovanje dedi{~ine aleksandrink v `ivljenju njihovih potomcev. V kratkem obdobju je pridobila strokovne nazive kustodinja (2000), vi{ja kustodinja (2003) in muzejska svetovalka (2006). Leta 2002 je postala ~lanica Association of European Migration Institutions (AEMI), med letoma 2004 in 2008 je bila urednica muzejske znanstvene periodi~ne publikacije Etnolog, bila je ~lanica Izvr{nega odbora Slovenskega etnolo{kega dru{tva in ~lanica Dru{tva za ohranjanje kulturne dedi{~ine aleksandrink. Z vidika medinstitucionalnega povezovanja velja izpostaviti njeno sodelovanje z In{titutom za izseljenstvo ZRC SAZU, s katerim je stkala mo~ne strokovne vezi in se pogosto vklju~evala v skupne projekte. Kot avtorica ali soavtoricaje je ustvarila niz razstav: Obrazi ̀ ivljenja tr`a{kega fotografa Maria Magajne leta 2000 v SEM-u in 2005 v Trstu, Izseljenec – ̀ ivljenjske zgodbe Slovencev po svetu v Muzeju novej{e zgodovine Slovenije leta 2001 kot prvo ve~jo medinstitucionalno razstavo v Sloveniji s podro~ja slovenskega izseljevanja, 337 V spomin razstavo donacije Bajukovih pisanic iz Mendoze v SEM-u leta 2002, Slovenski priseljenci v Argentini v Nacionalnem muzeju preseljevanja v Buenos Airesu leta 2003 in nato v Ljubljani leta 2005. Sodelovala je pri stalnih razstavah SEM-a Med naravo in kulturo (2006), kjer je izseljenstvo obravnavano z ekonomskega vidika, in Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta (2009), kjer je izseljevanje Slovencev ume{~eno v poglavje Moja in tuja druga~nost. Z vidika njenega temeljnega muzejskega dela velja izpostaviti, da se je po kon~anih pripravah razstave Izseljenec – @ivljenjske zgodbe Slovencev po svetu odlo~ila za omejitev delovnega podro~ja in s tem za nadaljnje zbiranje izseljenskega gradiva. Nekaj ~asa je `elela ostati strokovno usmerjena le na to podro~je, saj je pri{la do spoznanja, da novoustanovljeni kustodiat sestavljajo zelo obse`ni in med seboj tudi razli~ni si sklopi, od katerih bi vsak lahko deloval kot samostojen oddelek. Da bi dosegli zadovoljivo kakovostno raven dela, se je bilo potrebno omejiti na eno podro~je. Na tej podlagi je oblikovala zbiralno politiko kustodiata in strukturo donatorjev, ki so prispevali glavnino gradiva za muzejsko zbirko – izseljenci, izseljenci povratniki in sorodniki izseljencev. Njena znanstvena in strokovna bibliografija v COBISS-u obsega 160 enot. Tema, ki je najmo~neje zaznamovala njeno znanstveno raziskovalno pot in delo v muzeju, je kulturna dedi{~ina aleksandrink, s katero se je za~ela ukvarjati leta 2005 v sodelovanju s kustodinjo Gori{kega muzeja mag. Ingo Brezigar Miklav~i~ in z aktivnimi ~lanicami in ~lani Dru{tva za ohranjanje kulturne dedi{~ine aleksandrink iz Prva~ine, pri ~emer je bila sprva njena naloga evidentirati v domovih ohranjeno materialno dedi{~ino aleksandrink. Iz te povezave se je s~asoma oblikovalo mo~no 'gibanje' za obnovitev in ohranitev dedi{~ine aleksandrink. Njene raziskave, ki so potekale med letoma 2006 in 2011 in ki so bile vedno bolj usmerjene k raziskovanju percepcije aleksandrink skozi izku{nje njihovih potomcev, so pomembno pripomogle k spreminjanju dotedanjih predstav o aleksandrinkah in k odpiranju in preu~evanju novih, z aleksandrinkami povezanih, tematik. Svoje védenje in nova spoznanja je v tem obdobju predstavljala v znanstvenih in strokovnih ~lankih, na predavanjih, konferencah – med drugimi tudi mednarodni strokovni javnosti na letnem sre~anju Komiteja za etnografske muzeje pri Mednarodnem muzejskem svetu (ICOM-ICME) v Jeruzalemu leta 2008, na okroglih mizah in v medijih. Njena poglobljena raziskava, v okviru katere je opravila pogovore s pribli`no {estdesetimi potomkami in potomci aleksandrink, je bila osnova doktorske disertacije z naslovom Prisotnost in vrednotenje dedi{~ine aleksandrink v `ivljenju njihovih potomcev, s katero je doktorirala leta 2012 na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pod mentorstvom dr. Janeza Bogataja ter somentorice dr. Marine Luk{i~ - Hacin. Prirejena doktorska disertacija je iz{la kot znanstvena monografija z naslovom Dedi{~ina aleksandrink in spomini njihovih potomcev leta 2013 v Ljubljani pri zalo`bi ZRC SAZU. Poudariti velja, da je v monografiji prikazala nekatere nove plati odnosa do dedi{~ine aleksandrink, saj je pojav njihovih migracij umestila v {ir{i slovenski migracijski proces in obenem izpostavila primerjavo s skupnimi zna~ilnostmi tako 338 V spomin imenovanih `enskih selitev razli~nih pojavnih oblik v prvi polovici 20. stoletja. Za ta prispevek je leta 2013 prejela Murkovo priznanje Slovenskega etnolo{kega dru{tva. Javna podoba aleksandrink, ki so v zadnji ~etrtini 19. in v prvi tretjini 20. stoletja odhajale slu`it v Egipt, se je mo~no spremenila, za kar je znatno zaslu`na na{a kolegica Da{a. Imenovali so jih slu`abnice z `ulji na du{i, tragi~na migracija, `alostni fenomen in lepe Vide. Zaradi njenih ugotovitev, dokumentarnega filma Metoda Pevca, {tevilnih razstav in v zadnjem desetletju objavljenih etnolo{kih in sociolo{kih razprav jih poslej prepoznavamo kot pogumne, spo{tovanja vredne, izobra`ene in ugledne svetovljanke. Le ugibamo lahko, kateri temi bi se po aleksandrinkah posve~ala {e posebej. Morda bi to bile druge etnije in v tem okviru aktualne migracije, k ~emur bi zagotovo prispevala svojstven in poglobljen razmislek. @al po njeni upokojitvi konec oktobra 2013 zaradi var~evalnih ukrepov, ki jih je v boju proti recesiji izvajala Vlada RS, njeno delovno mesto ostaja do nadaljnjega nezasedeno. A Da{a ostaja z nami, s svojimi dose`ki, v na{ih pogovorih. Navdihujo~e ostajajo njene lastnosti, kot so poglobljenost, odlo~nost, so~utnost, urejenost, na~rtnost in dore~enost brez preostanka. Bojana Rogelj [kafar