30. štev. V Ljubljani, dne 29. julija 1911. Leto III. Slovenski som. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila |se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se mj pokljajo ni uprarnittvo ..Slov. Doma" e Ljubljani Prva in glavna skrb klerikalnih državnih poslancev. Kdo je že pozabil onih obljub in zlatih gradov, s katerimi so klerikalni državnozborski kandidati obsipali naše kmetovalce za časa volitev po raznih shodih in po svojih časopisih. Vse so jim obljubavali, samo da bi jih speljali na svoj led ter dobili njihove glasove. Delali so se največje prijatelje in zagovornike kmetovalca, do-čim so prav isti kandidati na raznih delavskih shodih pravili o neznosni draginji, katero povzroča naš kmetovalec, ter se bo-ii za mandat ljubljanskega mesta, ki ima zjavah klerikalcev samih ravno nasprotne zahteve in potrebe kakor kmetovalec. Naši kmetovalci so komaj čakali otvoritve novega državnega zbora, v katerem naj bi veliki gromovnik dr. Ivan Šušteršič z eno samo besedo napravil velike čudeže v prospeh in korist našega bednega in od vseli strani zatiranega kmetovalca. Njegovi volilci so z velikim zaupanjem pričakovali ta trenotek, ker so bili prepričani, da bo samo ena beseda tega ošabnega in visokega gospoda, zadoščala, da napoči nova doba našemu kmetovalcu. Toda prvi korak, ki sta ga napravila dr. Šušteršič in dr. Krek v novi državni zbornici, kaže, da klerikalnim državnim poslancem ni prav nič za naš kmetski stan, temveč da se hočeta delati samo silno učena ter dokazati, da sc — kakor pravi zadnji »Domoljub« — v dunajski zbornici ne opravlja kmečko delo. v„mDr' Šusteršič se je hotel napraviti za velikega državnika kaj namerava ukr Maroku, dr. Krek ... \i i J Pa Juzil’ . . 110 »a Balkan svoje armade tor ne napravi potrebnih korakov, da nastane vendarle enkrat mir v Albaniji. Dr. Šušteršič je silno vnet za vojaške stvari. Vsako noč menda sanja o vojnih ladjah, kanonih in puškah. Nihče še ni pozabil, kako je v delegacijah glasoval, naj i.,.j 111 Je vprašal vlado, * .1 namerava ukreniti , . -m i , — reniti zaradi nemirov v se da 320 milijonov kron za nove vojaške potrebe, in kako se je jezil, da vlada tako malo — borih 320 milijonov kron — zahteva, ko mora vendar biti prepričana, da naš davkoplačevalec lahko plača trikrat toliko. Vsakemu je še tudi v spominu, kako se je dr. Šušteršič vsilil, ko so spuščali pred kratkim v Trstu v morje veliko vojno ladjo, ki ni stala nič več nego 62 milijonov kron avstrijske davkoplačevalce. Z eno besedo: dr. Šušteršič je izgrešil svoj poklic. Postati bi moral general. Vsak njegov korak kaže, kako je navdušen za vojaštvo, kako ga vesele velike vojne ladje in dragi novi kanoni. Vsak tak njegov korak pa tudi dokazuje, kako malo mu je mar naš revni kmetovalec in kako krvavo se norčuje iz tega našega kranjskega 111 sploh slovenskega kmetovalca. Naš kmet nima prav nikakoršnih koristi od Maroka, ki leži tam nekje v Afriki in ga tudi presneto malo briga, ali je ta ali oni tam sultan. Toda dr. Šušteršič bi imel rad, da bi naša vlada posnemala Nemčijo ter poslala na maroško obrežje kako ladjo ali pa morda kar del svoje mornarice, kar bi stalo milijone kron. Seveda bi moral te milijone zopet deloma plačati tudi naš kmetovalce. Ravnotake skrbi pa tudi navdajajo dr. Kreka. V Albaniji se, kakor znano, bojujejo Albanci za svojo svobodo, za osvobojenje izpod turškega jarma. Vsak pošten človek more le z veseljem pozdravljati ta boj Albancev za svojo svoImrIo ter želeti, da dosežejo svoje pravice. Toda naši klerikalci so popolnoma drugega mnenja. V tem boju svobodoljubnih Albancev vidijo veliko nevarnost za Avstrijo na eni stiani, na drugi strani pa hočejo menda napraviti iz Albanije drugo Bosno in Hercegovino. Dr. Kreku in ostalim klerikalcem bi bilo menda zopet najljubše, da bi avstrijska vlada poslala na bosausko-her-cegovsko mejo par regimentov vojaštva. Vsakemu bo pa znano, kaj pomeni, poslati in zbrati na tej ali oni strani naše državne meje večje število vojaštva ter ga tam vzdrževati mesece in mesece. Ko je bilo pred dvema letoma veliko napet je med Srbijo in Avstro-Ogrsko, je avstro- ogrska vlada mobilizirala del vojaštva v Bosni in Hercegovini. In ta mobilizacija jo stala čez 300 milijonov kron, katere mora naš davkoplačevalec, torej tudi naš kmetovalec, še danes plačevati. In takih razmer si žele voditelji kranjske klerikalne politike. Ni dovolj, da mora naš kmetovalec plačevati milijone in milijone za nove vojne ladje in topove — naš kmetovalec naj da tudi milijone, da naše vojaštvo tc vojne ladje in topove prevaža v kraje, kjer za obstoj naše države ni prav nikakoršne nevarnosti. In največja hudobija je, če se klerikalni državni poslanci hvalijo, da so dobili za to ali ono občino, ki je mnogo trpela vsled raznih nezgod, par tisoč kron državne podpore, ob istem času pa z vsemi silami delujejo na to, da morajo prav iste občine plačevati dvakrat in trikrat toliko novih državnih davkov. Maroko in Albanija — ti dve zadevi sta torej prva in glavna skrb klerikalnih državnih poslancev, vse drugo je postranska stvar. Že ta prvi nastop dr. Šušteršiča, dr. Kreka in ostalih klerikalnih poslancev dokazuje, da ti ljudje pač niso in nočejo biti zastopniki našega kmetskega ljudstva in da so oni naši kmetovalci, ki so volili na povelje duhovnikov te ljudi v državni zbor, grešili zoper svoj lastni stan. Naš kmetovalec se naj vendar enkrat vzbudi ter naj pošlje te največje škodljivce našega kmetskega stanu, naše lepe domovine, tja, kamor si sami žele — v Maroko. Ker ima dr. Šušteršič vse lastnosti za kaikega turškega sultana, morda se mu tam posreči postati vsaj vojni minister v kakem maroškem ministrstva črnulmv. Politični razgled Jugoslovani v državnem zboru. Dr. Šušteršiču se je posrečilo, da je v svoj klub zvabil primorske slovenske in in hrvatske državne poslance ter jih združil v „Hrvatsko-slovenski klub“. Pristopila sta torej tudi dr. Rvbar, poslanec tržaške oko- lice, in dr. Gregorin, zastopnik naprednih kmetovalcev na Krasu. Ko je pa javnost izvedela za korak teh dveh poslancev, je nastalo velikansko ogorčenje, ker vsakdo pač ve, da je imel dr. Šušteršič pri tem le strankarske, klerikalne namene. In tako sta dr. Rybar in dr. Gregorin končno zopet iz Šustcršičevega kluba izstopil. Pridružila se bosta najbržehnladočcškem u klubu, kateremu je že pristopil poslanec ljubljanskega mesta dr. Ravnihar. Državni zbor. V državni zbornici vlada silna vročina, vsled česar si poslanci žele domov. Zato so pa tudi vse razprave dolgočasne in precej zaspane. Obravnavajo bančno predlogo in pa vprašanje uvoza argentinskega mesa. Prvo branje bančne predloge so srečno dokončali ter predlog odkazali bančnemu vprašanju. Nekoliko bolj burna je razprava o uvozu argentinskega mesa. Razprave se udeležujejo predvsem socialni demokrati in pa nemški dunajski poslanci. Tudi baron Gautsch je govoril ter na dolgo in široko razlagal to vprašanje. Prilizoval sc je tudi kmetom ter obljuboval podpore. Navadno pa ostane le pri besedah. Našemu kmetu je treba temeljito pomagati. Podpore, ki se dajo od časa do časa, pač ne morejo v resnici pomagati kmetu. Treba ga je oprostiti vseh onih bremen, od katerih kmet ničesar nima, treba pa mu je dati tudi dovolj sredstev, da sc v svoji kmetski stroki dovolj izobrazi. — Naši klerikalci delajo seveda veliko vodo z argentinskim mesom, ki za našo deželo ne pride tako zelo v poštev. Čudno pa je, da sc v isti sapi navdušejo za drage vojaške pohode proti Albaniji in Maroku. Državni zbor bo v par dneh končan in poslanci pojdejo na počitnice. Naši klerikalni poslanci bodo prišli med Vas, kmetovalci, ter pravili, koliko koristnega so za Vas napravili — v resnici pa niso storili prav nič. Nemiri na Balkanu. Turčija je v zelo velikih škripcih. Kakor vse kaže, se bliža Turčija splošni vstaji, ki bo usodcpolna za nadaljni obstoj turškega cesarstva. Iz Albanije sc je ustaja razširila tudi v Epir, toda tudi v drugih okrajih sc pojavlja nevarno gibanje. V glavnem mestu Carigradu pa še najbolj nevarno vre. V nedeljo je začelo v Carigradu na več krajih goreti. Stamhul,' mesto mohamedancev, je požar popolnoma uničil. Pogorišče se razteza več kilometrov daleč. Izgorelo je okoli 10 tisoč hiš. Škoda je velikanska. Gre tukaj za politično zaroto zoper sedanjo vladajočo mladoturško stranko. Predvsem so hoteli požigalci zažgati vojno ministrstvo. Komaj se je pa prebivalstvo nekoliko pomirilo od prvega požara, je zopet začelo goreti. Kakor vse kaže, bodo požigalci nadaljevali svoje delo/' Ljudstvo je zelo razburjeno in zahteva, naj odstopi sedanja vlada, proti kateri je naperjena ta zarota. Poročila pravijo, da je sultan glasno jokal, ko je gledal grozoviti požar. Govori se tudi, da je sultana svaril prejšnji veliki vezir Kjamil paša ter mu rekel: MČc bo šlo tako dalje, boš Ti zadnji turški sultan". In skoraj gotovo se bo tudi tako zgodilo. Perzija. V Rerziji so zopet velike homatijc, kakor so bile pred dvema letoma, ko je takrat vladajoča stranka iztirala iz dežele tedanjega vladarja šaha Mohameda Alija ter postavila za njegovega naslednika njegovega mladoletnega sina. Za tega je pa vladal Abdul Rasuti Kan. V deželi pa ni prišlo do miru. Povsod je vladal nered. Druge države, posebno Rusija in Anglija, so pa že stegovale roke po Perziji. Toda kar naenkrat se je pojavil v Perziji prejšnji šah Mohamed Ali, zbral svoje privrženec ter koraka s precej močno vojsko proti glavnemu mestu Teheranu. Sedanja vlada je zelo slaba. In prav lahko je mogoče, da se Mohamed Ali zopet polasti prestola. Miru pa vsled tega vendarle ne bo v deželi. Razgled po Kranjskem r Škof zoper gostilničarje. Ljubljanski škof sc je sedaj spravil na gostilničarje in jim hoče zopet odjesti lep košček kruha. Izdal je namreč na vse užpnije strog ukaz, da ne sme v kraju, kjer se ima vršiti pri kaki podružnici „žegnanje“, v nobeni gostilni igrati godba in sc ne sme plesati. Vsi gostilničarji takega kraja se morajo v to zavezati. Čc le en gostilničar noče „dati izjave, da ne bo pri njem godbe, sledi kazen in maše celo leto ne sme biti v dotičnem kraju. Če pa se gostilničarji izjavijo v smislu škofovega odloka, pa bi se vzlic temu kje igralo in plesalo, se tamkaj tri leta ne sme vršiti maša. Umevno je, da je ta odlok najbolj naperjen proti gostilničarjem in če bo šlo tako naprej, bo škof še za nedeljo in vsak praznik zahteval od gostilničarjev take izjave. Na vse zadnje se bodo morali gostilničarji zavezati, da ob nedeljah in praznikih sploh gostiln odprtih ne bo. Du-hovski terorizem gre v naši deželi res neznansko naprej. Če se mu ne bodo začeli upirati prav vsi stanovi, nas bo duhovščina res spravila čisto na beraško palico in v srednjeveško odvisnost. r Deželni poslanec za mesto Ljubljano Ivan Knez je odložil svoj deželno-zborski mandat. r Subskripcija novih delnic Ljubljanske kreditne banke. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, je zanimanje za sub-skripcijo novih delnic Ljubljanske kreditne banke jako veliko in je od 7500 delnic, ki so subskribentom na razpolago, že več kot v4 vpisanih. Ker poteče subskripcijski rok že z 31. t. m., opozarjamo ponovno p. t. čitatelje na ugodne pogoje te emisije in priporočamo pred vsem imetcljcm starih delnic posluževati se opcijske pravice. Starim delničarjem sc oddajo nove delnice po kurzu K 420’—, novim pa po K 445’—. Ako se upošteva 7% dividenda lanskega leta, je obrestovanjc novih delnic več 6"/0, radi česar priporočamo te delnice za uspešno nalaganje denarja. V interesu slovenske javnosti je, da ostane kar največje število delnic tega cvetočega zavoda v domačih rokah in pozivamo naše finančne in trgovske kroge, da ne zamudijo ugodne prilike. r Perutninarsko razstavo priredi letos na jesen odbor v Ljubljani, na kar opozarjamo že sedaj vse ljubitelje perutnine. Kdor se hoče razstave udeležiti, naj se prijavi nadučitelju Zupanu v Dolskem p. Dol, ki daje vsa potrebna pojasnila. Dolenjci se lahko obrnejo v tej zadevi do odborovega načelnika gosp. ravnatelja V. Rohrmana na Grmu. Lanska razstava v Kandiji sc je tako izborno obnesla, da je presenetila odbor sam, v središču bo izpadla gotovo še lepše. Dohodki iz perutninarstva so v naši deželi ogromni, pa se dajo z umno rejo še izdatno zvišati. Vse vnete perutninarje, zlasti gospodinje, vabi odbor k pristopanju v zadrugo, ker so stroški tako majhni, da jih zmore vsakdo. Pristopnina in delež znaša 3 K. Kdor želi pristopiti, naj prijavi pristop nadučitelju Zupanu v Dolskem in naj obenem vpočlje znesek 3 K. r Kmetovalci, pozor! Prekupci s senom nakupujejo zadnji čas za sramotno nizko ceno seno od kmetov. Plačujejo ga po 1 K 60 vin. do 2 kroni meterski cent. Opozarjamo kmete, naj se ne prenaglijo pri tej prodaji, ker 1k> cena senu skoro gotovo izredno poskočila. Na Češkem je bila huda suša. Sena ni skoraj nič. »Zveza gospodarskih zadrug na češkem v Pragi, Kraljevi Vinogradi«, rabi zn pomožno akcijo na češkem več tisoč meterskih centov sena. Kdor lioče svoje seno dobro prodati, naj se obrne naravnost na gornji naslov. r Sladkor je zopet dražji. Odbor sladkornega kartela je zopet zvišal ceno sladkorju za dve kroni pri sto kilogramih. Meterski cent sladkorja stane na Dunaj postavljen 41 kron. Sladokorni kartel je v zadnjem polletju že v petič zvišal sladkorne cene. Prebivalstvo je na milost in nemilost izročeno sladkornim baronom, ki čisto samovoljno in ob belem dnevu izmikajo konzumentom vinar za vinarjem; vlada mirno gleda to brezvestno rokov-njaštvo in niti z mezincem ne gane. o Ljubljanska okolica o 1 Soteska. V nedeljo zvečer okoli 11. je izbruhnil pri tukajšnjemu posestniku Kosu, i>o dom. pri Jamu, ogenj. Zapazila ga je najprej neka ženitovanjska družba iz Ljubljane, ki je bila v sosedni gostilni Ivan Zajca, po dom. pri Bašcu. Pri Kosovih so že vsi spali in le rečenemu slučaju, da je ogenj zapazila ta družba, se imajo zahvaliti, da niso postali žrtve požara. Ogenj se je silno hitro širil in pre- f skočil tudi na Zajčevo hišo. Kljub takojšnji pomoči vseli požarnih hramb iz oko-je ogenj vpepelil Kosovo posestvo in gospodarsko poslopje Zajčevo. Skupna škoda znaša 8000 kron. Zajc je bil zadostno zavarovan, za koliko pa je bil zavarovan Kos, pa še ne vemo. V nevarnosti je 'a e°la vas in le požrtvovalnemu in napornemu delu požarnih brambovcev se 'majo vaščani zahvaliti, da jim ni požar uničil cele vasi. Dolenjske novice o d Iz Litije. Da bi klerikalna stranka vsaj deloma prikrila tepež obeh kaplanov m cin, radi katerega je novoizvoljeni žu- l)ari, pek Kobilčatrjev Jurče (Oroslav Bric), v sodni preiskavi, nagromadila je v sobotnem »Slovencu« pod zaglavjem: »Resnica o tolovajstvih« in »Liberalni komplot v Litiji«, stvari, ki so naravnost infamne. Med drugim navaja, da je bila skozi dve leti šmartinska duhovščina izpostavljena dejanskim napadom in ravno ta-k<> »Orli«, kadarkoli so priredili kak izlet. Izaije opozarja na velikanski nered glede gostiln, v katerih se v tesnem objemu z gotovimi liberalnimi uradniki, krepi in navdušuje liberalna klika. — Preti c. kr. okrajnemu komisarju, g. Svetcu, ker je >ojda nahrulil novoizvoljenega župana, osebno pa pege klerikalno stranko, ker Iii.iV okrajm glavar ni hotel sprejeti ob-° ° nov°izvoljenega župana. — Sedaj ! nekolik0 v pretres zgoraj na- 10 klerikalne infamije. Nikomur ni znano, da l»i Lila duhovščina kdaj dejansko napadena, aiko pa je bila, zakaj ni tega ovadila na pristojnem mestu? Ali si je delala. morda sama pravico, kakor dne 2. julija t, 1J Naravno pa je, če dekan ali kak kaplan pitata odrasle fante s smrkovci, da jim lantje ne molče, kar imajo popolnoma prav. — Nesramna je tudi laž, da so bili cuki kdaj pri javnih nastopih dejansko napadeni. Cuki so prevelike ničle, da bi si liberalci mazali svoje roke. Sicer pa ali jih ne straži vedno cela četa orožnikov? Ako pa morda mladina nekoliko zažvižga in za-cuka, no, radi tega jili orožniki vendar ne bodo uklepali in tirali v zapor. — Seveda klerikalci bi to najraje videli. Ali morda celo mislite, da je dolžnost c. kr. glavarja vsakega čuka za roko domu peljati? Ne dela3te se vendar še bolj smešne., kakor i ivi? -*11 g°sMn, se pač ne more * »Podtikati. Da pa „a(imld i„ splel, V etilne, je ”” U“ov."°' az£°vai'jajo »e med Ee-•»oj o različnih stvareli ir..f -i . ,... leh> katerih bi klerikalci, ako bi bili poleg, niti ne razume]L - Da pride včasih tudi do navdušenja, ne tajimo. _ Vprašamo samo klerikalce: hodijo h oni k »Angeljčku« molit? Psovko »klika«, obdržite za se, vsaj vendar sami veste, da so take in enake psovke primerne edino za ljudi vaše vrste, in sicer brez izjeme od dekana pa do zadnjega pastirja. Glede c. kr. okrajnega komisarja gospoda Svetca, ki se bo, ako bo tret,a, že sam zagovarjal, si usojamo le toliko pripomniti, da kdor pozna, g. komisarja in je kdaj imel priliko z njim občevati, mora, ako ima le trohico časti in poštenja v sebi, seve lega pri klerikalcih ni, priznati, da je naravnost izključeno, da bi on koga nahrulil. — Kako domišljivi so klerikalci, dokazuje napad na c. kr. okr. glavarja. Nečuveni slučaj se je zgodil, ker okrajni glavar ni hotel sprejeti obljube od novoizvoljenega župana. Ne povedo pa ne, da je župan v sodni preiskavi radi hudodelstva in da c. kr. okrajni glavar radi tega ni hotel sprejeti obljube. — Gospod državni pravilnik, ali čujete? — Dne 2. julija t. 1. je bil Kobilčarjev Jurče izvoljen za župana. Istega dne pozno v noči pa so raz okna stanovanja novoizvoljenega župana brez vsakega jiovoda polivali z gnojnico in obmetavali z nočnimi posodami mimoidoče ljudi. Ker je tako dejanje kaznivo, je seveda Jurče, četudi novoizvoljeni župan, v sodni preiskavi — Kaznovan pa najbrže ne bo, toda ne čudite se, zakaj ne? Jurčetova mati, žena stara čez 50 let, je vzela celo zadevo na se. Preselila se je baje tudi v stanovanje, v katerem je prej Jurče stanoval. Res, depo od matere, ki kaj -takega stori, samo da reši sina in njegovo stranko grozne blamaže in zlih posledic. Ako pa je to lepo od sina, je seve druga stvar. Vsekako pa imamo zopet dokaz, česar vsega je zmožna klerikalna stranka, kadar je v škripcih in kadar ji gre, da doseže svoj podli namen. Ker vedo, da domačinom posestnikom ne morejo do živega, jeli so nesramno napadati oblasti in uradnike. Zaupanja nimajo ne do glavarstva in ne do orožnikov, in kakor hitro bodo obsojeni tisti, ki so zapleteni pri prej omenjenem tepežu in v afero gnojnice in nočnih posod, tudi sodišče ne bo na svojem mestu, tudi tam bo treba pomesti. Gospoda sodnika, le pripravita se. — Motijo pa se zelo, ako mislijo, da bodo s tem pridobili uradništvo, ki bi jim bilo slepo orodje, kakor oficijal Matija Tramposch, ‘ki je oh priliki blagoslovljenja društvene zastave zabil žebelj v imenu cesarja. Motijo se tudi, ako mislijo, tla bodo ugonobili liberalno stranko. Nasprotno mi upamo, da bodo še tisti, ki jim sedaj slepo sledijo, izpregledali in jim obrnili brbet, ko se bodo prepričali, da jih stranka nič drugega kakor izkorišča in da je sramota za vsakogar, ki se pajdaši z ljudmi, ki proglašajo pooblastila kot lastnoročno podpisana, jemljejo s silo pooblastila, popisujejo glasovnice brez dovoljenja volil-cev, ne držijo svoje častne besede, zapeljuje stare ženice h krivi izpovedi in drugo. To je riba, ki pa ne smrdi le pri glavi, ampak cela in to smrdljivo ribo iščite v svojem taboru. d Iz Sv. Križa pri Litiji. Odkar je pri nas sedanji župnik, je bili miren vsaj na prižnici in v spovednici. V nedeljo, dne 16 .t. m., pa je razsajal tako, da tudi nje- govim podrepnikom ni bilo všeč. Zabavljal je čez vse, posebno čez učiteljstvo. Rekel je, da je brezversko, da se ne odkrije, kadar zvoni i. t. d. Ker mi naše učiteljstvo poznamo, saj ga v cerkvi nikdar ne manjka, smo se prepričali, da ga je župnik krivično napadal. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je dobil tudi pri nas napreden kandidat nekoliko glasov in to župniku ne da pokoja. Cujte! Rekel' je na prižnici, da kdor je volil liberalca, mora k njemu k spovedi. Kdor pa pri spovedi ne pove, da je volil liberalca, da opravi spoved neveljavno. — Kaj je tedaj tajna volilna pravica? Ni-li to izsiljevanje? Gospod državni pravdnik, se vam li vidi v taki pridigi prestopek zoper volilno svobodo? Za danes dovolj. Povemo' vam pa, g. župnik, da bomo napeli vse moči, da razširimo tudi v našo zaspano občino več samozavesti. Ne mislite, da smo kmetje samo za. to tu, da smo vaši ponižni hlapci. Na svidenje v kratkem, gradiva je več kot preveč. — E d e n tisti h, k i j e volil n a p r e d n j a k a. d Podlipovca pri Litiji. Tu je ustrelil za šalo Izletni delavec Franc na skupino tovarišev, ki so bili oddaljeni od njega kakih 20 korakov, dva strela s flobertom. Ena krogla je zadela delavca Valentina Cukljatija, mu vdrla v levo ramo, kjer je obtičala. Cukljatija so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. d Škocjan na Dolenjskem. Dolgo časa sc je pripravljal novomeški Sokol, da poleti v osrčje naprednih Dolenjcev. Vzrok, da ni že poletel, bile so razne ovire, katere je pa dne 23. julija t. 1. premagal' ter poletel v družbi bratskih društev: Kostajnevi-ca-Sv. Križ, Mokronog, Krško (zastopnik), Trebnje in Št. Janž v prijazno, nad vse zavedno vas Škocjan. Pred vasjo imeli so Sokoli telovadci skušnjo v prostih vajah ter so se nato napotili v sprevodu z novomeško godbo na čelu, broječi 70 Sokolov, v vas. Pred slavolokom ustavil se je sprevod, katerega je pozdravil župan g. Cinkole. Dejal je, da se vzradosten zahvaljuje bratskim društvom sokolskim, katera le edino tvorijo falango proti črnini, ter pozdravno zaklical: Na zdar! Nato je odgovoril starosta novomeškega Sokola, br. Vojska, v nadvse krasnem, kratkem in jedrnatem govoru, ki je omenil, da so se zbrala ta sokolska društva zato v Škocjanu, da zaneso tudi tu sem sokolsko idejo. Namen naš je gojiti v slovenskem narodu telo, kot gojiti duševne sile, kajti le v zdravem telesu biva zdrav duli. Želeč, da pozdravimo v prihodnje naše najmlajše društvo, katero bode nasilo napis Sokol v Škocjanu, se zahvali za lep vsprejein ter zakliče vsem zbranim: Na zdar! V znak hvaležnosti podarile so gospodične škocjanske zastaivi venec, nakar se je vršil izprevod po Škocjanu. Videloi se je, da je ravno ta kraj skrajno zaveden, kajti lepših ovacij si Sokolstvo ni moglo predstavljati. Ob pol (i. popoldne pričela se je javna telovadba in sicer pro- ste vaje, izvajane od 28 telovadcev. Telovadbo vodil ;je novomeški načelnik brat Gregorc, predkazatelj pa je bil načelnik br. Perdan. Po teh prostih vajah, ki so bile prav dobro izvajane, sledila je orodna telovadba, katera je gledalce naravnost očarala. Po javni telovadbi sledil je zabavni del, ki je trajal pozno v noč. Omenjamo tudi to, da je na hiši g. Globevnika visela trobojnica v pozdrav Sokolom, katera pa je kasneje, kakor se je govorilo, vsled vetra k farovžu izginila. Tudi ondot-na kaplan je čutil' potrebo zaiti na to>, ko je podal nekemu umirajočemu Najsvetejše in seveda z Najsvetejšem v gostilno, kjer je provociral. Kaj pa ,če bi se v tej zadevi obrnili do škofa s ponižnim vprašanjem, ali spadajo take svetosti v cerkev ali v gostilno! — Ta sokolski zlet pokazal je Škocjancem cilj, po katerem naj stremijo ter si kot zavedni rodoljubi v najkrajšem času ustanovijo svoje društvo, katero ima geslo: Jednakost, prostost in bratstvo, in to društvo je »Sokol«! d Iz Mirne. Vedno se še klati po naši dolini »Domoljubov« potepuh in se norčuje iz naprednih mož. Vasi Mirni je dal ime »blatna vas«. Ne vemo, zakaj ima tako veselje do Mirne. Pravijo, da ga najbolj veseli tovarna na Delcih, pri kateri se zna pa tudi ponesrečiti. Baje se hoče ta van-drovec vgnezditi v Mirni in avanzirati za eno šaržo. Toda mi, Mirenčani, pač nismo kimovci in se ne bomo dali »štrihati«. On od veselja vriska, ker se bližajo volitve, toda zgoditi se zna, da se bodo' on in njegovi kimavci sramotno poskrili. d Črnomelj. Oblastim se še sedaj ni posrečilo dobiti nekega 241etnega neznanca, srednjega širokoplečega lopova, ki je še 23. aprila v gozdu pri Črnomlju doprinesel uprav zverinski zločin. Ko je šla namreč kočarjeva hči iz Vinjega vrha, Marija Kukarjeva, po gozdni poti, je skočil neznanec k nji in ji oropal 1 krono 3(1 vinarjev. Nato jo je pa še skušal podreti na tla in posiliti, kar se mu pa ni posrečilo-. Dne 29. aprila je pa. naskočil neko drugo dekle ter jo oropal za 4 krone. Nato jo je vrgel na tla, ji pritrdil roki v zemljo z lesenimi kljukami, katere je zabil z lesenim kladivom v zemljo ter jo dvakrat onečastil. Prva pravi, da je bil poživinjenec star kakih 18, druga pa, 24 let. Pripadal je delavskim slojem in je bil po obrazu črno namazan. d Iz Mokronoga. Dne (5. avgusta t. 1. prirede mokronoška društva podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, »Bralno društvo« in »Sokol« veliko ljudsko veselico na, vrtu g. Zupanca, tik sodnije. Program, ki nam nudi v svoji obširnosti množino krasnih točk, garantira, da se bo vsakdo, kdor bo veselico obiskal, izvrstno zabaval in vedno' rad obiskal slične prireditve. Petje, srečolov, menažerija, pečen janček na ražnju in potem na krožnikih, pristen zamorec iz velikega cirkusa in znani mo-kronoški komični nastopi so porok, da bo občinstvo zaužilo obilo smeha in da dobre volje na tej prireditvi ne bo zmanjkalo. Odmore med posameznimi točkami bodeta izpolnjevali dve izvrstni godbi, ki sta že mnogokrat na sličnih veselicah igrali v najboljšo zadovoljnost. Omeniti pa moramo že sedaj veliko požrtvovalnost Mo-kronožanov in okolice, kakor tudi raznih narodnih podjetij, ki so mnogo žrtvovali, da se doseže velik moralen kakor tudi gmoten uspeh. Torej, kdor hoče biti enkrat dobre volje, kdor hoče za en dan pozabiti vsakdanje skrbi in kdor hoče videti enkrat res nekaj uspelega in lepega, naj pride dne (j. avgusta v Mokronog in ne bo se kesal. Sicer pa bomo o tej veselici podali še podrobnejše podatke, ki bodo gotovo vsakega privabili na to prireditev. o Gorenjske novice o g Moravče. Moraško pevsko društvo priredi dne 20. avgusta t. I. ob priliki društvene 201etnice v prijaznih. Moravčah veliko pevsko slavnost, združeno z lOletnico gasilnega društva in otvoritvijo Zadružnega doma«, ki je kras moravskega trga. Vsa bratska društva in vsi, ki čutite v sebi narodno zavest, prihitite ta dan v Moravče. Tako bo naše napredno društvo pokazalo, da ni osamljeno, da živi v bratstvu naprednih društev, daj dela za napredek in narod. S tem, da pridete v obilnem številu, hočemo pokazati našim klerikalnim nasprotnikom, da bodo tudi Maravoanom in naši lepi dolini vedno lepše sijali dnevi zavednosti. g Ribče pri Moravčah. Kako so naši klerikalci vneti za izobrazbo in napredek ljudstva, svedoči sledeči lučaj: V Ribčah smo sklenili, da zidamo šolo. Seveda, kaplanu Demšarju in njegovim velikovaš-kim kimavcem to ni bilo po volji. Se celo1 moravski dekan s svojimi podrepniki se je pritoževal pri glavarstvu in vsi skupaj, dekan, Demšar in njegovi backi dobili so pri glavarstvu dolg nos, da se jim je kar pobesil. Ribčanje pa bomo imeli šolo in zapomnili si bomo vas, ki se hvalite, da delate za izobrazbo ljudstva, za hrbtom pa razdirate vse, kar bi koristilo izobraabi ljudstva, ker želite, da bi bil kmet vedno bolj neumen, da bi trobi V brezpogojno v vaš rog. Toda ti časi minevajo in bodo kmalu minuli. Te dni drdral je «bagerl« po cesti skoz Ribče ter se guncal sem in tja. V vozu je sedel slavni cestni odbor Mertinka, Demšar (slednji je menda sedaj nadnačelnik) in oberklerikaleč Petaver, ter pregledoval cesto. Mislili smo, da se »ohcet« pelje, ker so rjuli: »Fajn cesta, fajn cesta«. Naše mnenje pa je, da ta slavni odbor sploh ceste ni videl. Odpirale so se samo usta, oči pa so vkup lezle. Ta odbor raje gleda v kozarce, kakor ceste.. Kmalu zai njim sta prišla dva orožnika ter izpraševala, če je odbor kaj naznanil1, da so ob cesti vse »lampe« pokvarjene. Slavni odbor seveda tega ni videl, ker imai sam smrdljive in razbite »lampe« — v glavič Ob tej priliki se tudi Ribčanje spomnimo obljub ob času Demšarjevih agitacij za državnozborske volitve. Obljubil je ta sveti kaplan vse, obljub pa seveda, ni držal. Nam pa so se odprle oči: Spoznali smo njegov pravi značaj in njegovo spoštovanje je sedaj tudi pri nas pod korenino. g Umrl je na Svetju pri Sori na Gorenjskem g. Florjan Šušterši č, posestnika sin in brzojavni uradnik državne železnice, star 30 let. P. v m.! g Iz škofjeloškega okraja. Ko so bile predzadnjikrat državnozborske volitve, so vsi oni, ki so pri nas na pritisk duhovščine volili klerikalnega poslanca:, mislili, da se bo gotovo na bolje obrnilo. Oni, ki imajo največ masla na glavi, pa so celo trdili, da odslej ne bo treba več kmetu plačevati davka in da bo vzlic temu imel lepe ceste in vsega drugega božjega blagoslova v izobilju. Toda prišlo je drugače. Davki so ostali in so zdaj še celo večji kakor takrat,, ceste pa so v še slabšem stanju in da bodo še slabše, o tem ni treba še govoriti, saj so klerikalci zapravili ves deželni denar in ne morejo nikamor naprej, ker nimajo nikjer nič več vzeti. K vsem tem nadlogam pa pride še v poštev neznosna draginja, kakršne pri nas nihče ne pomni. Vse to vzbuja med našim ljudstvom vso nezadovoljnost in ljudstvo želi remedure sedanjih neugodnih razmer. Tudi pri našem, sicer pobožnem kmetu, neha. klerikalizem v tistem trenotfku, ko nastane denarno vprašanje. Kmet dobro ve, da od klerikalcev ni mogoče ničesar drugega dobiti, kakor same obljube, teh večnih obljub pa je tudi že sit. Pojav nasprotovanja proti klerikalni vladi smo deloma doživeli pri zadnjih državnozborski volitvi, in da bo to nasprotovanje vedno večje, o tem je že vsakdo prepričan. Saj so se klerikalci že letos tresli za svojega poslanca, nezmožnega. Cočovega Franceta s Češnjice, ki ni za naš okraj do zdaj še prav nič storil, »lasi ga je v državnem zboru že 4 leta zastopal, da. ne omenjamo še njegovega »plodovitega« delovanja v deželnem zboru. Klerikalni štab z dr. Šušteršičem na čelu je hotel imeti Ooča za poslanca, tega so naši zaslepljeni kmetje na komando duhovnikov tudi volili in zdaj naj Coč pokaže, koliko so mu mari koristi našega okraja. O draginji smo že ravnokar omenjali. Toliko meščan, kolikor kmet občutita sedanjo draginjo, saj morata oba živeti in sta eden od drugega gospodarsko odvisna. Vsak pravi kmetski poslanec bi torej moral delovati proti draginji. Coč pa tega delati ne sme, ker ima kot poslanec, izvoljen po Šusteršičevi milosti, vezane roke. g Iz zininske občine. Zopet imamo v naši občini volitve. Občinski sluga že dostavlja volilcem izkaznice in glasovnice. Na dan sv. Roka, to je 10. avgusta t. 1., bomo s temi izkaznicami in glasovnicami volili može, katerim bomo za nadaljna tri leta zaupali upravo našega občinskega gospodarstva. Kakor vselej, kadar imamo in'‘ °as kake volitve, tako tudi zdaj straši škofjeloški župnik okoli po vaseh ter lovi na svojo stran. Ta sveti mož je pri nas izgubil veliko na ugledu, in povemo mu, da bo njegov ugled še bolj padel, če bo tako vsiljiv. Že pri zadnjih občinskih volitvah iii obveljala njegova zahteva, da M nam županoval njegov zvesti oproda Kok ar, in upamo, da tudi sedaj ne bo, uasiravno se toliko trudi in peha zanj. Dosedanji zminski župan Luka Dagarin je sicer mož klerikalnega mišljenja, vendar Sa naš župnik ne mara, ker se mu zna včasih zoperstaviti. Obžaluje ‘mo le, da se 11)11 »i zoperstavil takrat, ko se je šlo zaradi organistove plače, ki se sedaj že iz-tei'juje potom občinskih doklad. Za župana 11'* naši občini potrebujemo moža, ki je odločen in ima zmožnosti in voljo, delati v Prhi cele občine. Te lastnosti pa Kakar auna, ker on bi bil kot župan le slepo orodje v župnikovih rokah. Zatorej volilci 12 cele zminske občine, uprite se vsi neznosni župnikovi komandi. Volite v občinski odbor može s samostojnim mišljenjem in ne take farske podrepnike. Župnika pa zapodite v farovž in v cerkev in tam naj komandira, kakor hoče. Za posvetne zadeve naj pa prepusti skrbi nam, saj tudi davke in doklade plačujemo sami in ne zahtevamo pomoči iz farovža. Tudi mi kmetje občutimo draginjo in vedno v c .P davki in doklade nas hudo tiščijo. Kam bomo torej prišli, če izvolimo za obeliske odbornike kimavce in ne prave može? Na občini se vsako leto sklepa, o občinskih dokladah, ki je pravzaprav eno izmed najvažnejših opravil. Ako pa ti možje, ki imajo o tem odločevati, nimajo za nas davkoplačevalce nič vesti in srca, potem seveda se ne smemo čuditi, če so doklade vsako leto večje. Možje-volilci! Zavedajte se, da ste kot volilci sebi in svojim naslednikom dolžni skrbeti, da je občina v rokah previdnih in pametnih mož. Občinska volitev ni nikaka igrača. Vsi Pojdite na volišče in oddajte svoje glasove za one može, kateri uživajo spoštovanje cele občine in na katere se brez vseh skrbi lahko zanesete, da bodo delali za občinske koristi in ne za koristi farovža! g Iz Sina rt n a pri Kranju. Ko so se končale v nedeljo litanije, sem prišedši iz cerkve na cesto, zapazil možakarja, ki sc .ie oziral po ljudeh, kakor bi jim hotel SJT3”,**- Ees; «•» “ *> Arala ma- vt: raka" Sile občinske ™]itve. iSt 'J?4” V' • , T7- . mi sme v gl a- , ,m8el: K„, 1>a, j. M na d Mmcin, k, je bil ze preje v «rkvi dan, razpravljali o prihodnjih volitvah Uberem jo torej tudi jaz na shod. Tam sem zagledal tistega dr. Janeza Kreka, ki je javno oznanjeval, da je treba liberalce v grapo pometati in s kamni ubiti, in ki je javno napovedoval, da bo s svojo armado ljubljanske naprednjake zapodil v tiste luknje, koder sicer prebivajo psi. No, če človek tega Kreka le pogleda, ima že dovolj. Krek je pripovedoval, da je prišel nalašč z Dunaja reševat šmartinske delavce in jih organizirat v neko strokovno zvezo, menda v tisto, v kateri ljubljanski padar dr Zajc kozolce preobrača. Pripovedoval je, da hoče razložiti samo pomen strokovne zveze, ne da bi se vtikal v politične stvari. Seveda mu je hitro zmanjkalo besedi, ker o tej strokovni zvezi itak nič pa-. metnega ni povedal, in zato jo je zasukal na politična polje. Začel se je prilizovati socijalnim demokratom in lajati na liberalce. Ne bom našteval vseh izrazov, ki jih je rabil ta Kristusov namestnik, doktor svetega pisma in državni in deželni poslanec. Vsaka njegova beseda je pričaila, da je mož tako neolikan, surov in oduren, da nas je lahko vse Slovence sram, da je ta človek poslanec. Končno se je Krek po-vspel do trditve, da nima nobenega dosti nedostojnega izraza za slovenske naprednjake in je proglasil slovenske naprednjake za navadne krave — Tako govori poslanec in doktor svetega pisma; ne morda v pijanosti pri kaki farovški pojedini, nego na javnem shodu; prepuščamo javnosti, da sodi tako obnašanje in tako govorenje po svojem. Ko se je dr. Krek izbljuval, je začel govoriti naš veleindu-strijalee, trgovec, zadrugar itd., kaplan Anžič. Udrihal je na vsa usta po svojem konkurentu Vinku Majdiču v Kranju. Očital mu je, da mu dela preveliko konkurenco in da delavce veliko ceneje plačuje kakor on, kaplan, nasprotno pa je hvalil tovarnarja Polaka iz Kranja, češ, da delavce visoko plačuje, akoprav je ravno nasprotno res. Končno se' je zaletaval v železničarje. Ta kaplanski veleum hoče, da bi se vsak klanjal njegovi budalosti, češ, sicer ga zdrobi in požene v večno pogubljenje. Tako se je mož razvnel, da je zabavljajoč na liberalce hvalil župnišče kot edino zavetišče revežev. Cuje se pa, da so reveži drugačnega mnenja; v župnišču dobe le jako malo, navadno so kar kratko odslovljeni in ponavadi čuješ iz župnišča odhajajoče ubožce le kleti in zabavljati na župnika in kuharico. Na srečo je v šmar-tinski fari drugih dobrih hiš, pri katerih so reveži vsak dan postreženi z jedjo in drugimi stvarmi, v katere je že skoraj prepovedano revežem po podporo hoditi. Ta kaplan je sploh modrijan. O Majdiču je trdil, da ve do vinarja natančno, koliko ima letno dobička, vendar pa nam ni zneska povedal. Prav rad bi ga. vprašal, če bi nam hotel povedati, koliko tisočakov ima mesečno izgube sitarska in žimarska zadruga, katere načelnik je on; baje že dela ta zadruga zadnje izdihljaje in jo je začel kaplan zdraviti s sirkovimi krtačami. Jaki) slabo zdravilo za tako hudo in neozdravljivo bolezen. Zvečer po shodu nudil se je nam grozen prizor, katerega je učinil znani žganjar in pretepač svoje že- ne in svojih otrok, Tepina po imenu. Ta je svojo ženo v zaklenjeni sobi tako strahovito pretepel, tolkel ob zid in grizel, da je bila popolnoma v nezavesti in se je bilo bati katastrofe. Poslali so hitro po duhovnika, da bi jo spravil z Bogom. Toda, glej ga spaka, naših duhovskih posod že zopet ni bilo doma, kakor se je že to često pri-godilo, in moral je priti tudi to pot duhovnik iz Kranja. Dobro je, da smo tega že vajeni, če je treba, z bolnikom na smrtni postelji počakati za drugi dan, ali pa otroka, ki ga prinesejo h krstu, zopet nazaj nesti. Organistova žena se kratkomalo odreže: gospodov ni doma ali da v Kranju igrajo ali kaj sličnega, in s tem si opravljen, dobri kristjan. Govori se, da je k temu žalostnemu dogodku in poboju veliko pripomogla znana pekova Franca Tepina šnopsarija iz Stražišča. Koliko jo na tem resnice, se hočemo prepričati. Ta sveti mož ima šnopsarijo, v kateri se baje toči vedno noč in dan tisto prokleto špiritovo žganje; menda ravno tako v nedeljah in praznikih, kakor tudi v sobotnih večerih, akoravno je to strogo prepovedano. Ce duhovniki strogo prepovedujejo ta struj), zakaj ne prepovedujejo tudi svojim ljubljencem, oziroma peku. Ce bi se to odpravilo, gospod župnik, marsikatera žena vam bode za to iz srca hvaležna. Veliko manj solza bi bilo prelitih. Postava naj bode ,za vse enaka in ne samo za gotove ljudi. Baje dobi pek za nagrado za svojo izborno postrežbo v njegovi šnopsariji tudi gostilniško koncesijo. Ta bode pa lepa. Sicer pa o njem spregovorimo še posebej na drugem mestu. Kdor hoče mleko zastonj piti in doma imeti, naj se priporoči dr. 1. Kreku, državnemu poslancu, in kdor hoče, da bode v denarju zasut, naj pokliče k sebi načelnika sitarske in žimarske zadruge v Stražišču, kaplana Anžiča v Šmartnem. o Notranjske novice o n Vrhnika. Dne 18. t. m. je bilo skozi okno vlomljeno v hišo Ivana Pristavca in pokradeno za 90 kron zlatnine, denarja in obleke. Tat, ki je dosedaj še neznan, je pri begu vrgel nekaj obleke proč. Tudi po-selsko knjižico na ime Janez Pristave, je tat odnesel. n Borovnica. V nedeljo, dne 23. t. m., .je bil v restavracijskih prostorih g. Antona Drašlerja v Borovnici ustanovni občni zbor borovniškega Sokola, najmlajšega na Slovenskem. Obnesel se je prav sijajno in tako velike udeležbe še pričakovali nismo. Občni zbor je otvoril g. Anton Drašler, nakar je bil izvoljen sledeči odbor: Starosta: g. Leo Macoratti, podstarosta: g. Franc Petrovčič, načelnik: g. Rud. Marin, tajnik in blagajnik: g. Janko Ramovš, in sedem odbornikov: gg. Anton Drašler, Ivan Majaron, Ivan Švigelj, Frank Drašler, Valentin Fortuna, Franc Urh ml., Davorin Kavčič. Kot odposlanca na zvezin občni zbor sta bila izvoljena gg. L. Maco-ratti in Fr. Petrovčič, kot zastopnika na župni občni zbor g- L. Macoratti in g. Rud. Marin, za preglednike računov pa g. Al. Jan in g. Ivan Lebeg. Odbor je bil izvoljen soglasno. Društvo se priglasi »Slovenski Sokolski Zvezi« in sicer ljubljanski župi. Našemu mlademu društvu, ki šteje že sedaj okroglo 90 članov, se mečejo že sedaj polena! pod noge — znamenje, da se ga gotovi ljudje boje. Toda dokler imamo še kaj takih mož, kakor je g. podstarosta, Franc Petrovčič, ki je v svoji velikodušnosti takoj na občnem zboru podaril društvu sto kron, moremo upati velikib uspehov. Celo sam prevzvišeni Anton Bonaventura Jeglič je naklonjen našemu društvu, zato je naredil na žegnanju predzadnjo nedeljo pri pridigi za nas lepo reklamo. Zakaj pa tudi nef! Namestil, da bi otroke podučil o sv. birmi, jih je ščuval zoper Ciril-Metodo-vo družbo, Sokole in Sokoliee. n Postojna. Moška podružnica v Postojni lcot ena najstarejših podružnic družbe sv. Cirila in Metoda, obhaja letos svojo 251etnieo svojega obstanka. Občni zbor je dne 18. t. m. sklenil prirediti — najbrže meseca septembra t. 1. — veliko vrtno veselico. Opozarjamo rodoljube in zlasti notranjske podružnice na to prireditev že sedaj. Podrobni spored sledi v kratkem. n Postojna. Društvo »Sokolski Dom« v Postojni je priredilo- s sodelovanjem po-stonjslkih narodnih društev svojo prvo vrtno veselico v nedeljo, dne 16. t. m. Obširni veselični prostor je bil docela zaseden odličnega občinstva, katero je z navdušenjem sledilo izvajanjem bratov Sokolov iz Postojne, Cerknice, Logatca in Št. Petra pod spretnim vodstvom br. Zaletela. Ob nastopu vrlih postonjskih Sokolic pod vodstvom načelnice s. St. Kraigher pa navduševalnega pozdravljanja in odobravanja pa kar ni hotelo biti konec. Naše vrlo pevsko društvo nas je s svojim ubranim petjem kratkočasilo v pozno večerno uro. Žal, da je pod večer pričela briti nenavadno mrzla burja in naletaval dež, kateri je veselici napravil nenadni konec okrog 10. ure. Vzlic neugodnemu vremenu in nedostatni reklami je prireditev uspela povoljno glede udeležbe in gmotnega uspeha, ker bo vrgla čistih okroglo 600 K dobička. Smelo trdimo, da je ta primerno briljantni uspeli pripisovati v prvi vrsti našim vrlim damam, katere so tvorile posebni veselični odsek pod vodstvom gospe županje M. Pikel in katere niso štedile ne truda ne časa, katere se niso zbale neugodnega vremena ter do konca vstrajale v prostovoljno prevzetih nalogah oskrbe v raznih paviljonih, katere so z nabiranjem dobitkov za srečolov, cvetlic za cvetličarno in slnidščic za sladščičarno pripomogle h nekaterim kamnom za bodoči »Sokolski dom«. Posamezne paviljone so same s cvetjem, zelenjem in trobojnicam mojstrsko okrasile ter neutrudljivo delovale v paviljonu za vino pod vodstvom g. dr. Janca in dr. Žerjava, gg. Kraigher St., Kraigher II., Lavrenčič M. v paviljonu za mrzla jedila, pod vodstvom g. Milavca g. Kutin Sl. in g. Kutin A., Kutin M., Mislej M., Paternost M., v paviljonu za pivo pod vodstvom g. Drolla gg. Arko, Dereani I. in Dereani A., v kavarni pod vodstvom g. Barage gg. Ditrich, Paternost M. in Baraga M., v paviljonu za cvetlice in razglednice pod vodstvom g. Pikela g. Brinar, g. Balanč, Lahajnar, Paternost Z., Zvvolf, v paviljonu za sladščice pod vodstvom g. Kraigherja gg. Vodopivec in Kavčič. Cast in hvala jim! Naša diletanta slikarja-umetnika Dimnik-Kutin, sta na spreten in očividen način rešila nalogo nadomestiti napise s primernimi slikami. Tudi drugim sodelovalcem in darovate-Ijem, posebno pa gg. Jurci in Kramarju za* prepustitev potrebnega lesa, hvala. n Postojna. Za »Sokolski dom« v Postojni je daroval g. Milko Krapš, urar v Ljubljani, dve krasni namizni uri. Za to narodno darežljivost naša naj topi eja zahvala. Narodnega trgovca priporočamo občinstvu pri nakupu svojih potrebščin najtopleje. n Postojna. Za »Sokolski dom« v Postojni so darovali: gg. Niko Weber, Trebnje, vstopnino 2 K, br. Sušič Krsto za prodani blok št. 31 5 K, Ivan Jurca, Gorenje, vstopnino k veselici 5 K, balincarji bratje Sokoli v Jeršicah na izletu nabrali 4 K, ga. Ivanka Jurca ob otvoritvi hotela »Jama« nabrala K 2'20, g. notar Demšar, Lož, kot vstopnino k veselici poslal 10 K, brat Jos. Kraigher izročil svoto, nabrano med balincarji pri »Kroni«, 8 K 40 v, dalje so darovale naslednje pivovarne o priliki veselice v prid skladu za »Sokolski dom«: sl. pivovarna v Budjevicah 2 sodčka pive, sl. pivovarna! »Gossova« 2 sodčka, sl. pi-'vovarna »Plzenska« 2 sodčka, sl. pivovarna »Puntigamska« 1 sodček, sl. pivovarna v Senožečah 4 sodčke piva ter g. Niko' We-ber, Trebnje, 2 steklenici »Urbana«, gg. brača Wortmann, Sušak, 12 steklenic likerja »Sokol«. Bodi izrečena vsim požrtvovalnim darovalcem in nabiralcem iskrena hvala, zlasti pa vrlim pivovarnam, ki so se tako' velikodušno izkazale o- priliki naše veselice. Živeli! Na zdar! n Postojna. Te dni je nastopil službo novi okrajni živinozdravnik v Postojni g. dr. Ant. Lampret. V Postojno k okrajnemu glavarstvu je premeščen iz Litije g. dr. Leonidas Pitamic, c. kr. vladni kon-ceptni praktikant ter sin nekdanjega odvetnika dr. Pitamica v Postojni. n Postojna. Dne 12. avgusta dojde bosenski pešpolk št. 2 iz Trsta ter ostane v Postojni do 17. avgusta, odkoder odkoraka v Begunje. n Žiri. Mnogo se je že pisalo in dokazovalo od različnih strani o popolni pristranosti klerikalnega deželnega odbora na ogromno škodo davkoplačevalcev. Poročalo se je svoj čas že tudi od nas, da je bila ponudba žirovske mizarke zadruge za razpisana mizarska dela pri deželni bol- . nici v Ljubljani odbita samo zategadelj, ker mizarska zadruga ni strogo klerikalna, dasi je bila sicer za okroglo 1500 kron cenejša nego klerikalna ponudnika. Deželni odbor je sicer navedel nekake vzroke, zakaj je bila ponudba zavrnjena. Ti vzroki so pa tako ničevi, da ni niti vredno, da jih omenjamo. Tako se je zgodilo, da so dobili mizarsko delo in vsa druga dela sami klerikalci. Še mnogo hujše in pristransko je pa postopal deželni odbor glede izpeljave nove ceste iz Rovt na Žiri. Navzlic temu, da so se vsi strokovnjaki odločno izrekli za progo, ki bi prišla po levem bregu čisto po ravnem brez vsakega mostu in brez drugih zaprek ali morebitnih stroškov naravnost v osrčje žirovske doline, to je pri glavni farni cerkvi, šoli in pošti — ter bi bila v korist celi občini enakomerno — odločil se je iz same strankarske hudobije in pristranosti dr. Lampe, naj se gradi cesta po nasprotni strani, po nekem močvirju, kjer bo treba zgraditi dva ali tri dolge in drage mostove. Cesta se bo morala proti Žirom za kaka dva metra vzdigniti, na obeh straneh se bo morala pa radi nastopajoče vode napraviti močna škarpa in ograja. To bo stalo po mnenju inženirjev okoli 40 do- 50 tisoč kron več nego na levem bregu. In zakaj vse to1? Izključno samo zaradi strankarstva — dr. Lampeta, ker hoče s tem ugoditi neki klerikalni gostilni in neki klerikalni trgovini, na škodo cele ostale občine in vseh ostalih davkoplačevalcev. Da se lahko celemu svetu pokaže, kako pristransko, samo par klerikalcem na ljubo, hoče dr. Lampe pri gradnji te ceste vreči mnogo deželnega denarja proč, hočemo pustiti vso progo še enkrat dati izmeriti in napraviti proračun, Ida s čistimi številkami dokažemo pristranost klerikalnega deželnega odbora. Dr. Lampe se je namreč sam javno izrazil tukaj, kakor tudi depu-taciji v Ljubljani, da z ljudmi, ki čitajo napredne liste, nima nič opraviti. S tem je jasno in javno priznal, da on ni nikak zastopnik deželnega odbora, temveč edinole zastopnik klerikalne stranke, zoper kar moramo kot enakopravni davkoplačevalci kar najodločneje protestirati. Tista plača v znesku 6000 kron na leto, ki jo dobiva dr. Lampe, gre tudi iz naših žepov. Pri takem gospodarstvu ni prav nič čudno, da se uaša dežela bliža gospodarskemu propadu. Kmetovalci, ki ste še vedno zaslepljeni ter podpirate to klerikalno gospodarstvo, pridite vendar do spoznanja, sicer vas bodo kleli vaši potomci. n Sv. Križ ob morju. Znani dopisnik nekega klerikalnega lističa se zopet češe ob tukajšnjo mladino, katera hoče ustanoviti društvo »Sokol« in ne »Ouk«. Pravi, da veljavnih mož na prvo vabilo ni bilo zraven. Ce misli nagajivec, da so veljavni možje v Sv. Križu samo tisti, ki plešejo kakor on gode, je to pač stvar okusa in pa bisage. Mi pa trdimo, da so počastile prvi sestanek osebe, katere uživajo spoštovanje m ljubezen vseli onili, ki mislijo s svojo glavo. Imajo pa morda to napako, da ne hodijo v farovže krožnike lizat in pa da so neustrašljivi in značajni. Fantje, le pogumne naprej po začrtani poti, pa tudi če se razni Furlani na gotovem mestu desetkrat na glavo postavijo. Zapomnite si, da Usti sad ni slab, na katerega gredo rade °se in pa, da ste vi mladi in zato živahno veseli, posuroveli pa so oni, ki poštene in mirne ljudi brez povoda napadajo in pa listi, ki bi se za denar, če bi prilika nanesla, tudi hudiču zapisali. Capito! Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega. Za živinorejce 1» arija «>«*«» ^st. klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, fluid za konje, grenko sol, zmlet kolmoš, encijan i. t. d. „ADRIJA“ (bogatija, konces. prodaja zdravilnih zelift va strupov za lovske in tohnične namene v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. Dobro računale! J in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom1' iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pra-vega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. B ■ ■ Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 22. julija 1911. Gradec: 80, 43, 55, 88, 59. Dunaj: 77, 21, 52, 26, 44. Dvignjene v sredo, dne 26. julija 1911. Brno: 47, 59, 37, 85, 49. Nihče se še ni pokesal, ki ]e kupil pri meni namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši. Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d. A. RASBERGER, Ljubljana, Sodna ul. 5. (Zraven c. kr. sodnije.) Posojilnica in hranilnica v jlfforavčah obrestuje hranilne vloge po 4-75 °/0 ■ ■■■— in daje posojila po - 6°/o Uraduje v lastnem .Zadružnem domu1 vsako nedeljo od 1 do S in vsako sredo od 4 do 6 ure. 51 tržne cene v £jubljani in dober zajntrk dosežejo odrasli in otroci, bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju In mleku, ako pije SLADIN, je dr. pl. Trnk6czyja SLADNI ČAJ. Um is! 'š En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .*. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. .•. 10 zapovedi za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Cei od | la do K| h | K 1 h 1 kg govejega mesa I. vrste . . 2 2 08 1 n it 11 U- ii • . 1 80 1 92 1 ii ii ii Ul- ii • 1 60 1 72 1 „ telečjega mesa 1 80 2 20 1 „ prašičjega mesa (svežega) . ; 80 2 20 1 .. „ (prekajenega) 1 90 2 20 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 40 1 50 1 „ jagnjetovega mesa .... 1 80 1 80 1 „ kozličevega mesa .... 1 I 80 2 — 1 kg masla 2 60 2 76 1 „ masla surovega 2 40 2 60 1 „ masti prašičje 2 16 2 20 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 80 2 — 1 „ slanine prekajene .... 1 90 2 — 1 „ sala 1 90 2 — 1 „ surov, margarlnskega masla 1 90 2 — 1 „ kuhan, margarlnskega masla 2 — 2 10 1 jajce — tb — 07 j 1 / mleka — 20 — — 1 „ „ posnetega 1 „ smetane sladke — 8 — 10 — — — — 1 „ „ kisle — 80 — 90 1 kg medu 1 40 1 60 1 „ čajnega surovega masla . . 3 40 3 60 1 piščanec, 90 1 30 1 golob — 40 — 44 1 raca i . 1 80 2 10 1 gos 1 kapun — — — — — — — 1 puran — — — — 100 kg pšenične moke št 0 . . 40 60 — — ! ioo „ „ „ „ i . . 40 40 — — | 100 „ „ „ „ 2 . . 40 20 — — 100 „ „ „ „ 3 . . 39 80 — — O O 39 40 — — 100 „ „ „ „ 5 38 — — — 36 — — — 32 — — — | 100 „ „ „ „ 8 . . 18 — — — 100 „ koruzne moke .... 23 — — — 100 „ ajdove moke .... I. 40 — — — 1 100 „ ajdove moke . . . .11. 36 — — — j 100 . ržene moke 31 — — — 1 l fižola — 20 — 30 1 „ graha 1 „ leče 36 — 40 — 34 — 36 1 „ kaše — 20 — 22 1 „ ričeta — 18 — 20 100 kg pšenice 23 00 — — 100 „ rži 17 — — — 100 „ ječmena 16 — — — 100 „ ovsa 21 — — 100 „ ajde 22 — — — 100 „ prosa belega 18 — — 100 „ „ navadnega . . . — — — — 100 „ koruze, nove 1/ — — — 100 „ krompirja 7 SO 8 001 Lesni trg Cena trdemu lesu 9'60 do 10 K. Cena mehkemu U» 8 do 8-01 Trg za seno sle ^o. staro Na trgu je bilo voz sena . . . 3 ioo I i' 3 1 1 5r'i 30 „ slame 3 00 i ^ „ steile 1 90 ! 2 i 0 50 i 1 „ detelja i 5 00 5 F. P. VIDIC & K0MP., LJUBLJANA — - tovarna zarezanih strešnikov = ponudi vsako poljubno množino pat. dvojno zarezani strešnik - zakrivaš s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola". Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Hajpriprostejše, H9jtGHEj!i8 in najtrpGžncjšo^kritj e streh sedanjosti* Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se Iščejo. ----- n Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnični račun št. 828.406. Telefon štev. 185. » B fit i luiiuiuuu uuuuiuiiiftiu immiuu uu uiiuiuu i registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, v Ljubljani v lastnem zadružnem domu v lastnem zadružnem ir domu /V) je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. BV upravnega premoženja 20,775.510 kron 59 vinarjev. (lip Obrestuje hranilne vloge po 4/2 /o ^ brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jili obrestuje od dne vloge do dne dviga. kron 20,000.000. Posojuje na zemljišča po 574% s :7j% na amortizacijo ali pa po 574% brez amortizacije. Na menice pa po B%- Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. Proti vsemu. Češki spisal Al. Jirasek. Prvi del. (Dalje.) Krog in krog je bilo tiho. Mirno in enakomerno so dihale renske v sobi in v veži, le zdaj pa zdaj je katera pritajeno vzkliknila, ali pa je izpregovorila v spanju par zmedenih, hitrih besed. Od časa do časa so prihajali od vaškega trga zamolkli glasovi v sobo, klic straž ali rjovenje živali. Gospa Zdena je tiho molila; kmalu pa je nevede prenehala. Roke je imela nad nedrimi prekrižane, odprte oči pa. so pedale navzgor v temo. Mislila je na to, kaj se neki dogaja Sedaj na polju; kaj se zgodi, če se srečajo bratje in on, Bidlinski, 8 silnejgim sovražnikom . . . Srce ji je začelo hitreje tolči; hitro se je vzravnala in vsedla, toda dolgo-ni ostala tako. Zunaj .1« zaslišala kričanje, moške glasove. Vstala je hitro iu odprla okence. Nebo je bilo črno; vaški trg pa je bil nekoliko razsvetljen. Dva velika, plapolajoča ognja ob ribniku sta razsvetljevala s svojim tresočim, rdečim sijem vso okolico, vozove in ljudi in fcivino ter z bledejšo lučjo pordečila slemena hiš, ki so stale okrog trga. Najbolj razsvetljena je bila pastirska hišica. Gospa Zdena je videla prav razločno tam privezanega konja duhovnika Nikolaja in Kaniševega konja. V tem trenutku je dospel neki jezdec z oboroženo četo in spregovoril z možmi, ki so se dvignili s svojih ležišč na vozovih iu ga izpraševali. Plemkinja je proste j še vzdihnila. Mil je to Jan Bidlinski rn njegovi, ki so se vračali. Slišala, je glas duhovnika, ki je • ,i 'i n a S( Vra^aj°> ker ni najti nikjer sledu; brez dvoma je i ■, m M' 'V1*!1!"’- Nepremično je gledala z njim, dokler ni s oci pri pastirski hišici s konja in stopil k svojim tovarišem v hiso Se nekaj časa je stala pri oknu in gledala v noč. Zopet je zavladal mir na vaškem trgu. Pri sh-iSii. : ■ .. . . .... ® 11 »irazan je gorel ogenj m dim se je izgubljal v temi. Mislila ie. knkn \ J ’ KUKo utrujen mora biti sedaj on, in zopet ji je prišlo na misel, ali bi j«, ,jač spoznal. Ko je legla zopet na svoje ležišče, je bila nekako zadovoljna. Kamen se ji je odvalil od srca, ker se je bil vrnil Začela je moliti in to pot je kmalu zaspala, Zgodaj so budili v vasi. Komaj je bilo mogoče nekaj ma-tndi samo kruh, že so se dvignili in zapustili vas v istem redu, kakor so bili prišli. Gospa Zdena je hodila sredi žensk, takoj za ohoroženci. Vrha vsega sprevoda ni mogla videti in je vedela ravno tako malo, kakor druge, da so bili voditelji že pred dnevom izposlovali predstraže, da pregledajo pot in da so se te straže tudi razkropile na desno in levo, da morejo dati ob pravem času znamenje, če hi hoteli Rožemberžani naskočiti četo od strani. Glavna četa se je hitreje premikala naprej, kakor prejšnji dan. Očividno so hiteli voditelji proti Taboru. Gospa Zelena je krepko korakala z drugimi. Nič je ni moglo utruditi. "lija se je čilo in močno in bolj prosto ji je bilo pri srcu. Spo-m adno jutro je bilo lepo, nebo jasno in solnce je žarelo. Pota, i a snoči še mokra, so se bila čez noč posušila, i sos ozi prosto, prostrano krajino. Na levi so ležala " ' 1J" ponajvee „„ „,la,le, svetlozelene sotve. 1« setve so se vlekle kakor tr„k„vi ,(( so se vzpenjale po i>oloznih brdih i * , >• ... '»Kini proti hrastovim gozdom ali proti temnomodrim lesovom, zavitim v * i i ...... ’ “V1UIU v oele, tanke koprene jutranjih megla. Na desno so se razprostirali travniki * -i • i i .... 1 iravniki za travniki, večjidel se zasneli, deloma preplavljeni od vode, ki se je lesketala v ne- štetih šarenih barvah. Ob vo