"a f a top i s SIOIKVMKV	Po poiti potikajo rtaki v __slan velja ta
tj«tertek, in te ffi] TJ) IM Ijf ft	celo leto 2 fr.
W u »alogi || Hj Er|| lili m,	40 kr. za pol
aceloletopo ^ —' ^ —1 V	leta 1 fr. 30
' fr-; P0' „ . , i	kr- "eh Nn-
■■<* vo i ,r. berilo za obudo in omiko	rod,,,« Pn-
; srebra.	jemlje zalo-
slovenskega duha.	»».*.
Ust 10. V Celju 7. Sušen	1850.
Kresnica.
(Svobodno po ilirtki od Gjorgjiča
Svetu vergia noč na lice Truilnimu je senco bledo, Dc ljubezni skrivajnice, Zvezde uu raj nočni gredo Jez sim poleg ljube dvora Na samotni čakal strani, Kar z nje slanice prozora ') Bil jo dan mi list pisani. Hotel sim od željo umreti, Zvedit, kuj mi piše edina, Pa ne smem ."polnjenja imeti, Nevsiljiva brani tmina! Ni pomoči: skriva gora Jasni mesec, de ne izteče, 3vcče rajskiga prostora, Zvezde so mi predalječe. Pa me mika želja vroča, De bi se ne bal pisanje
9 Prttot, t. j. okno.
Drago brati, ak bi toča Mi branila in trcskanje.
Ali u cvetju in u travi
Me po sreči ziiaj krilata 2) Zvcrca roiljcua pozdravi, Z.adej svitla, sprcdej zlata.
Ulovim jo, roka priinc Ta lov tako drage cenc, In z njim svetit nauči me Serce, ki v ljubezni vene.
K pismu jo prinesem svečo, Umno vodim z zlal'mi krili, Na tem zraku imam sreče Zvcdit, kur mc želja sili.
Rodi, ob, u vek ti hvala, O svetilnica ti draga, Polja krasna zvezda mala Sere ljubečih iskra blaga!
Bolj ne morem te hvaliti, Zverka lepa, kakor v pesni, Ki češ sladka pomoč biti V nepokojni mi ljubezni.
Nepriprosta si lepota Pomladanjska ti naravi, Delek sonca, de samota Da tolažbo cvetju in travi.
Pred teboj zlato sc skrije, Sebe se zlato sramuje, Kakof v dragim svit v tebi je Kamnu, ki sc v perstau vkuje,
Punčica si zemlje cele, Dan, ki leta simo in tamo; Ti ozalsas Vile bele, Ki sc vidjo v noči samo,
krilata, t. j, ki ima krila, Fliiget.
Dc bi vselej pokušala
Vse dobrote, zverca draga, Medno rosico vživala, Ki ti da jo zemlja blaga!
P. Slovcnee.
Dvanajst stražnikov.
| v
Car Leo V. u Carigradu seje vedno bal, da bi ga vtegnil kdo vuioriti, zatorajje zmirom več stražnikov okol sebe iinel. U takem strahu je clo dal po mestu preklicati, da ho vsaki do drugega dneva u ječo zapert, katerega bojo na ulicah po sončnim zahodu dobili. Pred iijegovoj spavnico je moralo vsako noč dvanajst stražnikov celo noč bdeti in stra-žiti. Nekrat, ko se hoče prepričati, ako ti stražniki po noči bdij^ vstane ob uri, u kateri spanje človeka najbolj premaguje, odpre počasi iti tiho vrata do njih, ter jih najde da zaporedoma spijo. Saino eden njih , je bdil in cul, pa ko je čara zagledal, se dela, kakor da bi terdo spal, in pazi kaj bo car počel.
Car pnloži k vsakemu funt zlata in sopet tiho u svojo ložuico smukne, ter si domišljava, kako se bojo stražniki začudili, kadar se bodo zbudili in vsa-
Iki svoj kup zlata zagledali.
Pa bdejoč stražnik je to reč drugač obernil,
Berž ko car odide in za sabo vrata zapre, vsta-j ne ta in pobere vsem zaporedoma zlato, iu se sopet spat vleže.
Ko se je izdanilo, pokliče car svoje stražnike j pred sebe, ter jih praša, kaj se jim je dobrega sanjalo, in kaka sreča jih je naletela, ko so se iz-! budili? — Vsi se začno izgovarjati, da niso spali, to-raj se jim tudi ni moglo kaj sanjati in tudi nobena sreča ne prikazati. Car se razserdi, ker misli, da hudobno tajijo, ter se jim zagrozi, da se bojo kesali, j iko še bojo dalje terdovratno tajili. Ker se stano-i vitno svojih pervih besed deržijo, jih da car zapore-
doma u železje vkleniti, dokler je tisti, ki je po no svojim tovaršem vse zlato pobral to rčt tako le raz ložil.
„SvetIi car! — Ako so moji tovarši u sanju kaj vidili, alj ne, ne morem spričati; pa tega se spomnim, da so meni prijazne sanje godile, in rad bi, da bi se mi še večkrat povernile. — Meni se je sanjalo, da sein bdil, dokler so moji tovarši sebi u škodo spali, in da je neki gospod popolnoma Vam podoben bil prišel, ki je k vsakimu stražniku pristopil iu mu na tihem en funt zlata pustil, ter je po tem sopet odišel iu tiho vrata za saboj zaperl. — Dalje se mi je sanjalo, da sem jes vstal, dokler so moji tovarši n spanju herlili, ter sem vsim njih zlato pobral, ga k svojemu priložil, ter sem tako iz enega funta njih 12 napravil, n spomin iu čast 12 apostelov. Po tem se mi je sanjalo, da sem sopet prav sladko bil zaspal, in da se mi je 12 apostolov Gospodovih bilo prikazalo, kateri so enoglasno mojo prevmetnost pohvalili.
Kaj se zgodi ? izbudim se in zagledam veliko čudo, da moje sanje ni bilo sanje, temveč gola resnica. Tega sem se toliko več razveselil, ker sem s« prepričal, da ni vselej prazno, kar se nam sanja."—
Car, ki je to reč hitro zapopadel, se oberue k odkritoserčnemu stražniku, ki je svoje zaspane to-varše tako zvito prekanil, rekoč:„Ti si zaslužil, da si tako lepo sanje imel, ker si spal; tvojim tovar-šom pa, kateri so vsi bdili, kakor pravijo, hočem priložnost dati, da se bodo zunaj moje službe po svoji volji lehko naspali."	^
Učenci Celjskiga gymnasia.
Pervo šolsko polletje je na Celjskem gymnasi« s poslednjem dnevom Februarja brez posebnih izpitov končano bilo.
Prepričan, da želijo mnogi zvediti, česar se celjski latinskošolci učiti morajo, in čemu se inta domo-
\iua slovenska od svojih sinov nadati: hočem krat-
!ko tukaj razložiti. Kakor je znano, je celjsko gym-naSje na sedem klasov ra/.deleno. Verozakon, latinski-, genčki-, slovenski in nemški jezik, račuijo-slovje, zemljopisje s dogodivšinaini, in naravopovestje j so predmeti, k itereh se mladina u njim učiti mora.
Z a slovenski in nemški jezik je 5 ur na tjeden 'odmerjeno, pa okolnosti so učenju slovenskega jezika tako nasprotne bile, da so je nauk slovenskega jezika u nižjih štirih klasah samo po eno uro, u višjih treh klasali pa po 2 uri na tjeden dajal. U višili treh klatah uči slovenšino (jraiiiniatikslni professor g. V. Konšek; u nižjih štirih, sadajni supplent 3. lat. šole.
Razun enega, ki je c. k. ministerij zaprosil, da bi bil od vezan dolžnosti slovenskega jezika se učiti, (dovolenja še do zdaj ni dobil) so vsi pripisani nauku sloveušine.
Ako pa ravno sitne liasprotnosti kakor povsod, tako (udi tukaj slovenšino zavirajo, moram vender sadajnim učencom na čast opomniti, da je duh slovenski tudi po njih zahlidal, in da se domovina vse-inn dobremu od njih nadati ima.
M r avl a.
Poleg Herdera.
Neki mož zapusti šumeči svet, ter gre u puša-vo, da bi inu tamkaj Bog razodel, s kakoj zlužbo bi mu eaj bolj stregel. „Poderi na tla svoj pogled pro-, stače!" zasliši nad sabo glas. — In zagleda mrav-' lišft polno delavnih mravlic. NTektere so grajo znašale za izvišenje svojega grada; nekaj njih je spravljalo |ivež za ziino; nektere so merliče iz svojega prebivališa na pokop spremljale; druge so pota in ceste naravnavale; njih nekaj je težke bremena na drevo nosilo. Ktera je ouemagala so ji druge pri-
v
A
pomogle. Nobena ni nobeni na potu, vsaka se vsaki pri srečavanju urno vgane. Vsaka se trudi svoji der« žs.vi delavno koristiti. To reč prostak začudjen gleda in bi jo še gledal, ko bi ga neki glas ne bil zbudil rekoč: „Prostače, ali nisi ti veliko več, ko ti inrav-j linci?" In pred njega stopi neki sivček rekoč:„Zgubljen I sin! al; nimaš več očeta, nimaš več ti matere? nima«' bratov? nobene sestre? ne prijatla in tu d ne tnan-ca, katerim bi pomagal butaro živlenja polehčati? Alj si ti iz nebes na zemljo padel? ali nisi sin kakega naroda, katerimu bi po izgledu tih mravlincov, lehk« koristil? Nisi li nobenemu človeku kake dobrote dolžen? Si li nrost ti vsake dolžnosti do svojegi bližnega?— Glej majhine niravlice! Vsaka za vse, in vse za vsako skerbijo." S tem podučen se'pro»-tak sopet med svoje poverne, in spozna za svojo dolžnost svojemu bližnimu po mogočnosti koristen biti.
Merzličn i.
U neki vasi je čverstega kovača huda merelici drobila. S nobeno rečjo si je ni mogel odpraviti Naje se toraj kiselega zelja in povojene svinine. in 1 merzlica ga — zapusti. — Ne dolgo po tem se je ravno tista bolezen njegovega soseda, suhega in medlega krojača lotila. „Vi ste tudi merzlični bili," gaj ta ogovori, „s čem ste jo odpravili?" — „„S kiselim] zeljem in s povojenoj svinino,"" mu ta odverne; „„ver-jamte mi, da ni boljega zdravila za merzlico, ko je to!"" Hvaležen za ta svet se sosed kiselega zelju ^ in svinskega mesa naje in — vmerje.
To povestico primeri na kar kol hočeš, vselaj, se boš prepričal, da tista reč u raznih razno deluje. I
Vujfe! kujte|
U nekem slovenskem mestecu je neki duhovnik leta 1848 svoje želje bil izrekel, da bi se spodobilo
i>b nedeljah in praznikih tudi pri poznim cerkvenim popravilu, katerega sami Slovenci obiskavajo, namesto nemški, slovenski prepevati. To je iinenituiše [mestjane tako podkurilo, da bi bili skoro duhovniku tikne potolkli. Kaj bojo neki ravno tisti mestjani zdaj |.očeli, ker se po želji okrožnega poglavarstva tamkaj pri poznih opravilah slovenski prepeva ?
*)»Ta sostavek je že natisnjen bil, ko nas je iz llreiic prijazen dopis ugodno s veselico zatekel, da se je po triulu oudešnjcga, okrožnega poglavarja, blavno poznanega »Slovenca g. Domitikuša, nemško, spotiklivo petje u farni cerkvi s slovenskem zatne-nilo. Da bo tamošnji klošter za naprej ,.deutsche Jv*i r c h e" postal, se razumi. — Is —J»o ravno tistein dopisu srno tudi zvedili, da je Dominkuš voljen iti pripravljen Slovencem uradno slovenski odpisavati, da pa Slovenci njegovega .okrožja za »loveuske pisme ne marajo.
Da kmeti za slovonske pisme ne marajo, se mora Algi in terdi uekdajui beričovladi pripisati, katere so se tako privadili, kakor ptica po dolgoletni ječi na svojo kletko. Nemšiua se je u njih tako za-grizila, kakor erdja u železo. Treba bo toraj še veliko stergati in piliti na Slovencih, pred ko se bo sloveuska svitlost prikazala. — Cez to uemarnost kmeta, katero Nemci ,,gesuudeu Sinu des L and man-nes" imenujejo, se na več krajih duhovniki tožujejo, pa jo sami najbolj podpirajo. — Gg. duhovniki do-juivajo od uradov nemške dopise, da bi jih svojim Slovencem ob nedelji, alj prazniku slovenski preklicali. Imajo pravico terjati, da bi se jim taki do-jpisi ha slovenskem jeziku pošiljali —, ali rajši se isaini za prestavljavce takih pisem postavijo, ko pa :ile bi nevednim s dobrim izgledom naprej svetili.
Terjajte toraj vi najpred, kar vam gre in kar ielite za sebe, in bote Ytdili, da bodo tudi kmeti za rami se ravuali,1 vV
Nekaj za herinenevtiko.	1
- *
Na ^skiin sejmu bi bila neka žena raJa žre-' be kupila, katero je 7,ravno kobile 7.a drevo pripeto'1 bilo. Ker pak ni vedla, kteri tam okolo stoječih moi bi vlastnik teh živinčetov bil, se obeme, k najbližjemu s prašanjem: „A slajšte mauž, alj ste vaj vflče tajil klisajt?" Ko ji pa ta odverne da 011 ni tisti, kterega ona iše, se obeme k drugemu ga prašaje: A slajšte vtiče, alj ste vaj mauž te kobajle?"
R u z / l a s.
Pred stirmi leti sem bil po posebnim razglasu pod-pisno naročilo na „MaU ilirsko - nemacko - talianski rec. nik" razpisal. Ta Tr.ctiik je končno na svitlo prišel, i»*ter\ H žepni podobi s P50 strani, kateremu so dve ilirske slovnice, ena s nemškimi, druga s talianskimi pravilami, dostavljene, katere s recnikom v kupno 812 strani stejejo.\ Prosim toraj vse p. ti. Gospode, kateri so si ta recnik I svojem podpisom pri meni naročili, naj blagovolijo po njega u novinarno slov. cbele poslati, kjer ga bodo po naro-čivni ceni prijeli. Drug: ga dobijo po 2 fr. 30 kr. tr. ]
J03. Drobnic.
Ogled za minulostjo.	!
1. Suše a 1848 so Dunajčani zvedili bili, da se je Luis Filip prcstolja francozkcga kraljestva odpovedati moral. — 18-19 se je u Lvovu u Galiciji ljudstvo pobuuilo bilo.
8. Sušca 1818 se je u Becu že vedlo, da je u Parizu republika razglašena. — 1754 je bil slavni računoslo-vec Vega 11 vasi Zagorica na Krajnskim rojen.
3. Sušca 1848. Razglas po Beču, da je kraljevska porodbina francozkcga dvora na naglem vsa vboga izbe-žala.
Odgovorni urednik J. Drobnic. Natiskar in zaloznik J, K. Jeretin.