Sredi Tržaškega zaliva razmeroma čista voda /7 Cingolani kandidat Demokratske stranke na primarnih volitvah v Gorici Bogdan Grom o svojih otroških in mladih letih, umetniškem dozorevanju, ustvarjanju in življenju v ZDAy^ 13 Zamejska vas v očeh mladih Primorski Podpora evru ni več izbira, je prisila Vlasta Bernard Od včeraj ima skupna evropska valuta vendarle nekoliko bolj stabilno perspektivo. Z odobritvijo zvišanja kapitalske dotacije evropskega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) na skoraj 800 milijard evrov, k čemur bo morala Nemčija prispevati več kot četrtino (211 milijard), je nemški parlament rešil ne samo Grčijo, ampak tudi Angelo Merkel. Za sedaj. Kanclerki je treba priznati, da je v odobritev okrepitve EFSF vložila ogromno energije, čeprav se dobro zaveda, da bo s to potezo drago plačala svoj volilni konsenz. Hudi pritiski, ki jih je Evropa deležna tudi z onstran Atlantika, so največjo in najbogatejšo državo evra silili k odgovornosti, kateri se na koncu ni mogla odpovedati. Nemčija si zgodovinsko ne more naprtiti krivde za razpad evra, na kar je kanclerka v teh dneh večkrat opozorila, ko je dejala, da bi propad evra povzročil razpad Evropske unije. Glasovanje v bundestagu je tako včeraj odprlo pot tudi za izplačilo nove tranše pomoči Grčiji. Južnobalkanska država je v popolnem kaosu, vendar se bodo računi na koncu izšli, ker ima Grčija zelo majhno specifično težo v krogu držav evra, EU pa je dovolj bogata, da jo reši in prepreči širjenje krize v območju skupne valute. Grki bodo to pomoč zelo drago plačali, čaka jih reprogramiranje dolga, ki si ga bodo vlekli v prihodnje generacije. Toda zasoljen račun ne bo ostal le v Atenah, ampak ga bo prejela še vrsta drugih držav, vključno z Italijo. Če si je Evropa včeraj zagotovila nemško odgovornost za prihodnost evra, pa kriza državnih dolgov še zdaleč ni pri koncu. Italija in Španija, ki sta med garanti mehanizma, sta tudi sami v hudih težavah, Francija se spoprijema s krizo svojega bančnega sektorja, majhne evrske države pa so v tem trenutku zunaj dosega pozornosti trgov. Nastop sicer bledega predsednika Evropske komisije Barrosa v Evropskem parlamentu je nakazal, da se v Bruslju končno nekaj premika, kar sicer razkriva tudi vsebina pisma, ki sta ga Trichet in Draghi v prvih dneh avgusta poslala italijanski vladi. Evropa začenja dajati signale. Noben trud, nobeno še tako krvavo varčevanje ne bo zadostovalo, če evro ne bo dobil svoje infrastrukture, če ne bo podpret z enotno fiskalno politiko in s strogim nadzorovanjem javnih financ. O tem se razpravlja že od njegovega rojstva, zdaj pa to ni več stvar izbire, ampak - prisile. dnevnik PETEK, 30. SEPTEMBRA 2011 Št. 231 (20.246) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EVRO - Začasni mehanizem za stabilnost evra prestal najtežji izpit Nemški bundestag podprl krepitev EFSF Trojka EU, ECB in IMF pregleduje grške račune pred novo tranšo posojila ITALIJA Zakon o prisluškovanjih kmalu v poslanski zbornici Novi poskus natikanja nagobčnika medijem izzval protest civilne družbe RIM - Namestnik načelnika skupine Ljudstva svobode Maurizio Lupi je včeraj potrdil, da bo prihodnji teden na dnevnem redu sporni zakon o omejitvi prisluškovanj v preiskavah ter njihovega objavljanja. Proti sedanjemu zakonskemu predlogu, ki ga je senat že odobril, se je odločno izrekla vsa opozicija, predlog pa je naletel tudi na velik odpor v civilni družbi. Tako je včeraj pred Pantheonom v Rimu potekala demonstracija proti »zakonu-nag- občniku«, ki jo je priredil Odbor za svobodo informacije (foto ANSA). Sicer pa vladno večino ta čas razdvaja problem imenovanja novega guvernerja italijanske centralne banke. Na 5. strani BERLIN - Spodnji dom nemškega parlamenta, bundestag, je včeraj pričakovano potrdil krepitev začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). Nemčija je s tem postala 11. država članica evroob-močja, ki je potrdila krepitev mehanizma. V Atene je sicer včeraj prispela t.i. trojka, sestavljena iz predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki bo opravila pregled grških javnih financ, od njihovih ugotovitev pa bo odvisna odločitev, ali bodo Atene prejele naslednjo tranšo maja lani dogovorjenega posojila ali ne. Na 11. strani Petek spet zahteval zamenjavo konzulke Na 2. strani Popolna zmeda o goratih območjih v FJK Na 3. strani Korak za intermodalni pol v Ronkah Na 4. strani Pipistrel lovi nagrado agencije NASA Na 15. strani Ovrednotenje tudi za vodnjak na Palkišču Na 15. strani Štandreški lok z enomesečno zamudo Na 15. strani raz/seljeni - Predstavili spored Tokrat v središču Sredozemlje VABLJENI NA DNEVE KOBILARNE LIPICA TftMJlCtOtfALNI VIXürTU V .LiFlCl Jbp-Hk.lL. I litapi^Jn, ILin.-,J.J.^ J.TL- M a^imBiLL ^IiAuiiiLi n. -t-, i ii j.vj.1 KiT m MMUU. l.mMJ I-.-^HJ >n ,-i3H j i J u h^-Jli-fU. 41 !■» in ht »I Mk J.ÍM. n ir ■ K nit jI......y. '■ 1 ;. - *■ . ■ ■L ■ pu^^o^jd h -ntl I rfJa-K ^BjHfT J élLivI i I p >i ■ If II II nI t |l i| pr 2 Petek, 30. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / evropska unija - Vest iz poljskega predsedstva Hrvaška bo pristopno pogodbo z EU podpisala 19. decembra S tem dnem bodo začeli teči tudi roki iz arbitražnega sporazuma za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško VARŠAVA - Hrvaška bo pristopno pogodbo z Evropsko unijo podpisala 19. decembra na slovesnosti v Varšavi, je včeraj sporočilo poljsko predsedstvo EU. "Pripravljamo že vabila članicam EU in institucijam za slovesnost ob podpisu pogodbe," je dejal govorec poljskega predsedstva EU Konrad Niklewicz. Hrvaška je pristopna pogajanja z EU sklenila 30. junija, 28. članica povezave pa naj bi po zaključku ratifikacijskih postopkov postala 1. julija 2013. Osnutek pristopne pogodbe je bil pripravljen 17. septembra, ko ga je hrvaški premierki Jadranki Kosor predal poljski premier Donald Tusk. Za podpis pa bo pogodba pripravljena 19. decembra, so včeraj napovedali v Varšavi. Dan podpisa hrvaške pristopne pogodbe z EU bo sicer pomemben tudi za Slovenijo - s tem dnem bodo namreč začeli teči vsi postopkovni roki iz arbitražnega sporazuma za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. V prvem mesecu dni bosta tako državi že morali na primer določiti skupne in nacionalne člane arbitražnega sodišča. Varšava še danes gosti vrh EU in držav vzhodnega partnerstva, ki je namenjen krepitvi odnosov med sedemindvajsete-rico in njenimi vzhodnimi sosedami, čeprav se unija trenutno bolj osredotoča na svojo južno soseščino. Vzhodno partnerstvo je namenjeno krepitvi gospodarskih in političnih stikov med EU in šestimi nekdanjimi sovjetskimi republikami - Armenijo, Azer-bajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino. Ustanovljeno je bilo leta 2009 v Pragi na pobudo Švedske in Poljske kot protiutež Sredozemski uniji, ki je bila projekt Francije. (STA) Donald Tusk je Jadranki Kosor osnutek pristopne pogodbe predal 17. septembra arhiv poziv žbogarju Poslanec SDS Petek zahteva zamenjavo konzulke v Trstu LJUBLJANA - Poslanec SDS Miro Petek je včeraj na zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki opravlja le tekoče posle, naslovil poziv za zamenjavo generalne konzulke Slovenije v Trstu Vlaste Va-lenčič Pelikan. Gre za ponovljen poziv z januarja letos, ko naj bi Valenčič Pelikanova z nekega posveta odstranila glavnega tajnika Slovenske skupnosti Damjana Terpina. Kot je spomnil Petek, sicer predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, je generalna konzulka 10. januarja s posveta v prostorih konzulata Terpina odstranila, ker naj ne bi bil del formata predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot si ga je zamislila sama. Terpin je bil odstranjen, čeprav je bil predstavnik edine slovenske politične stranke v Furlaniji-Julijski krajini. A minister Žbo-gar mu je tedaj odgovoril, da v delo generalne konzulke zaupa. Sredi avgusta pa je, kot navaja Petek, predsednik Sveta Slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka v pismu predsednikom vlade, parlamenta in države, Žbogarju ter ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu opozoril na nevarnost zmanjševanja oziroma zadrževanja izplačila sredstev za delovanje dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Na to pismo se je po Petkovih besedah Žbogar odzval in pisni odgovor poslal nazaj Štoki preko generalnega konzulata. A odgovor do naslovnika do danes ni prišel, navaja Petek in meni, da gre za "očitno nevestno delo konzulata oziroma generalne konzulke". Pri tem Petek še navaja, da ima tudi del manjšine nad generalno konzulko "kar resne pripombe". "V interesu Slovenije mora biti, da imamo v Trstu takšen konzulat, ki bo v službi slovenske države in pomagal naši manjšini, ne pa da s slabim delom ali politično motiviranostjo škoduje Sloveniji in vnaša nemir med manjšino," je zapisal Petek in pozval Žbogarja k zamenjavi. Na vprašanje STA, ali v SDS menijo, da Žbogar Valenčič Pelikanovo sploh lahko zamenja, glede na to, da lahko opravlja samo tekoče posle, so v stranki odgovorili, da "je poslanec dal pobudo, vlada pa naj presodi, kaj bo z njo naredila". Kadrovske menjave - tako razrešitve kot imenovanja - po mnenju pravnikov načeloma niso del tekočih poslov, razen če morda ne gre za redne menjave ob izteku mandata ali kaj podobnega. (STA) evropska komisija - Okolje Bruselj zaprl šest postopkov proti Sloveniji BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj zaprla šest postopkov proti Sloveniji na področju okoljske zakonodaje. Komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem dejal, da je v tem trenutku "vredno reči, da so se zadeve vendarle spremenile na bolje". Ocenil je tudi, da Slovenija v povprečju uspešno uresničuje evropsko zakonodajo.Komisar Potočnik je pojasnil, da v komisiji poteka redni mesečni cikel pregledovanja prekrškovnih postopkov, in ocenil, da je bil tokratni za Slovenijo "resnično zelo ugoden", saj so zaprli šest postopkov. Pri dveh gre za prepočasen prenos okoljskega pravnega reda EU v slovensko zakonodajo, pri treh za napačen ali nepopoln prenos in pri enem za napačno izvajanje zakonodaje. Pri slednjem, ki je po komisarjevih besedah najpomembnejši, je šlo za pripravo porečij, ki segajo v mednarodna področja. Potočnik je ob tem poudaril, da v nobenem primeru ni bilo treba Slovenije opozoriti več kot dvakrat, torej ni bilo treba začeti postopka tudi pred Sodiščem EU, ter da v nobenem primeru ni bila Slovenija sama, temveč je bil postopek v vseh primerih sprožen proti večji skupini držav. V povprečju Slovenija po komisarjevih besedah uspešno izvaja evropsko zakonodajo in "ne odstopa po slabi strani od drugih držav". Po njegovi oceni je Slovenija "normalna članica EU, ki ponekod včasih ima probleme s pravočasnim sprejemanjem, a se zanesljivo trudi, da bi čim bolje izpolnila svoje dolžnosti". Največje probleme ima Slovenija po komisarjevi oceni z urejanjem smeti, kjer je po njegovem mnenju še precej možnosti za izboljšanje. Eno bolj problematičnih področjih pa je tudi kakovost zraka. To so sicer vsebinsko resni problemi, medtem ko se drugi, na primer ko gre za prenos zakonodaje, pojavljajo tako kot pri vseh državah praktično na vseh področjih, je še pojasnil Potočnik. opatija Zastopnika hrvaških varčevalcev bivše LB deložirali iz vile OPATIJA - Bivšega predstavnika dela hrvaških deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Božidarja Vukasovica so v sredo deložirali iz vile v Opatiji, potem ko je izgubil pravdo za lastništvo s podjetjem Liburnia Riviera Hoteli, poroča včerajšnji Novi list. Vukasovic se je brez urejenih papirjev v vilo Slatina vselil leta 1993. Dejansko so iz vile deložirali Vu-kasovicevo podjetje Futurainvest International. Kot pojasnjuje Novi List, je podjetje Liburnia Riviera Hoteli proti Vukasovicu leta 2000 sprožilo postopek zaradi lastniške pravice nad opatijsko vilo, 7. septembra letos pa je sodišče odločilo, da je stavbo potrebno vrniti turistični družbi. Časnik še pojasnjuje, da je Vukasovic kot mali delničar Li-burnia Riviera Hotelov leta 2003 obtožil to opatijsko turistično podjetje, da je nezakonito prodalo štiri hotele. Pred približno desetimi leti pa je Vukasovic prevzel tudi vilo Ljubljanske banke v Moščenički Dragi pri Opatiji, ki naj bi jo nato celo "na črno" oddajal. (STA) Na Televiziji Slovenija od danes dalje tudi Prvi dnevnik LJUBLJANA - Informativni program Televizije Slovenija bo od petka dalje ponujal tudi Prvi dnevnik, ki bo na sporedu vsak dan ob 13. uri. Poleg resnih informativnih tem bo nova oddaja po besedah urednice informativnega programa na nacionalni televiziji Ksenije Horvat Petrovčič ponudila tudi "bolj človeške, bolj prijazne vsebine". Po njenih besedah ankete kažejo, da med publiko prednjačijo brezposelni, upokojenci, bolniki in mlade mamice. Prvi dnevnik bo nanizal najpomembnejše domače in tuje novice dneva, prve analize in odzive. Voditeljsko ekipo Prvega dnevnika gledalci poznajo že iz osrednje informativne oddaje Dnevnik. V njej so Ma-nica Janežič Ambrožič, Jasmina Jam-nik, Elen Batista Štader in Dejan Ladi-ka. Kot je še opozorila Horvat Petrov-čičeva, nacionalna televizija s Prvim dnevnikom začenja prenovo tudi ostalih informativnih oddaj. Praznovanje v Lokvi LOKEV - Jutri bo v čast sv. Mihaela, ki goduje 29.septembra, opasilo v Lokvi. Krajevna skupnost Lokev in Občina Sežana v sodelovanju z domačimi Prostovoljnim gasilskim društvom, Moto klubom Gad in Turističnim društvom Tabor Lokev-Prelože organizirata vaški praznik. Praznik se bo začel ob 10. uri pred gasilskim domom v Lokvi, od koder bo organiziran pohod na Kokoš in Vroče, na sporedu pa bo tudi tekmovanje skupin v balinanju. Popoldne bodo tekme v odbojki na mivki, pred 17. uro pa bodo mladi gasilci prikazali gasilsko vajo. Nastopili bodo tudi otroci iz vrtca in podružnične šole in domači moški pevski zbo. Od 19. ure dalje bo za ples igral ansambel Limit. Vaški praznik bo obogaten s kmečko tržnico, na kateri bodo ponujali tipične domače pridelke in izdelke. (O.K.) Konjiški policisti zasegli večjo količino konoplje SLOVENSKE KONJICE - Policisti iz Slovenskih Konjic so v sredo pri 34-let-nemu občanu z območja Stranic opravili hišno preiskavo in našli ter zasegli večjo količino konoplje, so včeraj sporočili s Policijske uprave Celje. V gospodarskem poslopju je Konjičan imel večji, posebej prirejen prostor za hidroponično vzgojo konoplje. V prostoru, ki je bil v celoti urejen za vzgojo rastlin pod umetnimi pogoji, je bilo posajenih 239 rastlin konoplje, visokih do 115 centimetrov. V bližini stanovanjske hiše so policisti odkrili še urejen nasad konoplje, kjer je osumljenec posadil 134 rastlin, visokih okoli 250 centimetrov. zaščita narave - V nedeljo skupna pobuda lokalnih uprav Na Bili praznik kmetijstva Prireditelji pričakujejo tudi obiskovalce iz Slovenije in Koroške - Tudi pobude namenjene otrokom VIDEM - Na Bili (v it. Resiutta), kraju ob vhodu v dolino Rezije, bo v nedeljo praznik kmetijstva, ki bo tokrat posvečen življenju, okusom in tudi igram v gozdu. Pobuda, na kateri pričakujejo tudi obiskovalce iz Slovenije in Koroške, je sad sodelovanja domače občine, gorske skupnosti in parka Julijskih predalp. Poleg običajnih kmetijskih stojnic bodo obiskovalcem na voljo zanimive pobude. Gozdarska služba bo tako pripravila informativno razstavo o značilnostih in lepotah Trbiškega gozda, gobarji iz Kanalske doline pa bodo poskrbeli za razstavo gob. Posebno pozornost so prireditelji namenili otrokom, katerim bodo med 12. in 16. uro prikazali življenje v gozdu in v gorah. V nekdanji osnovni šoli Na Bili bodo ob 16.30 predvajali dokumentarni film o živalskih vrstah na goratih območjih, ki ga je posnel Carlo Vuerich. Ob 15.30 bo praznik kmetijstva obogatil sprevod mask iz starodavne legende Guriuzev, ki ga bo izvedlo kulturno društvo Ravinis iz kraja Paularo v Karniji. Posnetek z lanske izvedbe kmetijskega praznika Na Bili / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 29. septembra 2011 3 DEŽELNI SVET - Nove upravne enote Če je Gorica gorata občina, zakaj nista kot gorati priznani tudi območji Bazovice in Križa? TRST - V vzdušju splošne negotovosti in politične zmede je deželni svet včeraj začel obravnavati zakonski predlog, s katerim Dežela ustanavlja štiri združenja goratih občin. Gre za nove upravne enote, ki naj bi po mnenju desne sredine nadomestile štiri ukinjene gorske skupnosti, med katerimi je tudi skupnost Brda-Nadiža-Ter. Zakon ne zadeva tržaške pokrajine in tudi ne bivše Kraške gorske skupnosti. Zaradi splošne nedorečenosti predloga sta slovenska svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič zahtevala vrnitev ukrepa v pristojno deželno komisijo. Svetnik SSk je ožigosal zadržanje desne sredine, ki ni upoštevala večkrat jasno izraženih pomislekov s strani številnih županov soudeleženih občin v videmski pokrajini. »Napovedana reforma gorskih skupnosti bo povzročila zmedo in že sedaj lahko napovemo nova zavlačevanja, ugovore in torej še dolg seznam izgubljenih finančnih in razvojnih priložnosti,« je poudaril Gabrovec. Posebej je izpostavil nesmiselni predlog o ustanovitvi briške zveze goratih občin. »Kaj ima Gorica skupnega z gorami,« se je spraševal Gabrovec, ki je spomnil na ukinitev nekdanje Kraške gorske skupnosti, ki bi jo lahko po tej logiki ponovno oživeli. »Enačba je na dlani: če je gorata Gorica, potem ne razumem, zakaj niso gorata območja npr. Bazovica, Repen, Praprot ali Mačkolje? Ali ni vinogradništvo pod Križem, Prosekom, na Ferlugih enako naporno kot števerjansko,« se je še vprašal svetnik SSk. Da je ta zakon nesmiselen in nepotreben je poudaril tudi Kocijančič iz vrst Mavrične levice. Predlagal je vsekakor ustanovitev goratega kraškega združenja, ki bi obsegalo homogeno kraško področje na Tržaškem in Goriškem, torej občine Doberdob, Devin-Na-brežina, Foljan, Gorica, Tržič, Repentabor, Milje, Ronke, Zagraj, Dolina, Števerjan, So-vodnje, Zgonik in zahodni ter vzhodni Kras v tržaški občini. Renzo Tondo (desno) je na včerajšnji seji deželnega odbora dal odbornikom 15 dni časa za varčevalne ukrepe UPRAVE - Sklep deželnega odbora Nekoliko višji honorarji za Vidalija in Furlaniča TRST - Deželna vlada je nekoliko prilagodila honorarje in sejnine za pokrajinske svetnike ter predsednike pokrajinskih in občinskih svetov. Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali je doslej imel pravico do mesečne »plače« 945 evrov bruto (neto znaša nekaj več 500 evrov), kar je bilo 16 odstotkov zneska, do katerega ima pravico predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Po novem bo Vidali dobival 35 odstotkov honorarja, ki pripada predsednici. To velja tudi za predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlani- ča, ki bo mesečno dobil 35 odstotkov honorarja, ki pripada županu Robertu Coso-liniju. Glede na visoke plače, ki jih dobivajo deželni svetniki, je gotovo prav, da je Dežela prilagodila honorarje občinskim in pokrajinskim upraviteljem. Zanimivo pa je, da se je Tondova uprava za to odločila na seji 15. septembra, to se pravi dvanajst dni pred sejo deželnega sveta, na kateri je predsednik Dežele napovedal varčevalne ukrepe. Mednje vsekakor ni uvrstil plač in bonitet deželnih poslancev. JEZIKOSLOVJE - Do jutri V Mariboru slavistični kongres MARIBOR - V Mariboru se je včeraj začel slovenski slavistični kongres, ki velja za osrednjo vsakoletno prireditev v organizaciji Slavističnega društva Slovenije. Kot poudarjajo organizatorji, je ta namenjen izmenjavi, preverjanju in širitvi znanstvenih spoznanj, ki so plod izvirnega raziskovalnega dela na področju jezikoslovja in literarnih ved. Kongres se bo končal jutri. Letošnji že šesti kongres v Mariboru je osrednje slo-venistično in slavistično strokovno znanstveno srečanje letošnjega leta. V preteklih letih so s kongresi obiskali središča v zamejstvu in Ljubljano. Novi ciklus kongresov pa želi strokovni javnosti omogočiti poglobljen vpogled v nova slovenistična oziroma slavistična središča, ki so se razvila v Sloveniji. Najstarejše je prav v Mariboru, ki bo naslednje leto najbolj od vseh zazrt tudi v prihodnost, saj bo že v polnosti živel v pripravah na prevzem vloge Evropske prestolnice kulture 2012. Organizatorji želijo na letošnjem srečanju predstaviti raziskovalne dosežke slavistike in slovenistike na mariborski univerzi od njenih začetkov do danes, njihove podobnosti in razlike ter sožitja in razhajanja z dognanji strokovnjakov iz drugih slavističnih univerzitetnih središč in njihovo implementacijo v širšo strokovno prakso. Kot je ob začetku kongresa povedala predsednica Slavističnega društva Slovenije Boža Krakar Vogel, je slovenistiko v Sloveniji potrebno razumeti kot temeljno disciplino v slovenskem nacionalnem interesu, raziskovalna središča v Sloveniji pa kot svetovna središča za raziskovanje in poučevanje slovenističnih in primerjalno slavističnih vsebin. Kot novost so tokrat v posebni sekciji organizirali predstavitve najboljših diplomskih del študentov vseh slovenskih slovenistik in slavistik v zadnjih dveh letih. Na ta način želijo po besedah Krakar Voglove nagraditi najbolj prizadevne študente, njihovemu delu omogočiti širšo prepoznavnost, udeležencem pa posredovati informacijo o rasti strokovnega podmladka. Na vsakoletnih slovenskih slavističnih kongresih sodelujejo najeminentnejši strokovnjaki, dogodek pa je prostor razkrivanja raziskovalnih novosti in visoko strokovne ter demokratične diskusije s strokovnim zaledjem, kakršnega ne ponuja sicer noben drug slavistični shod, še dodaja predsednica društva slavistov. UDINE FIERE 24. SEPTEMBER 3. OKTOBER 2011 5£Í CASA MODERNA L'abitare in evoluzione. Welcome home - Dobrodošli doma. Dobrodošli na sejmu Casa Moderna, na razstavi z obnovljenimi oblikami, vsebinami in sporočanjem. Veliko izložbo opremljanja vašega doma smo dopolnili s sodobnim oblikovanjem ter najbolj znanimi domačimi in mednarodnimi razstavljalci. Sejem Casa Moderna je še bolj pozoren do okolja in eko arhitekture v posebni razstavni hali Biološka hiša. 58. sejem Casa Moderna. Vedno mlad. Novi urniki sejma Casa Moderna: ponedeljek / petek 15.00_21.00, sobota / nedelja 10.00_21.00 www.casamoderna.it Organizacija Glavni sponzor S pokroviteljstvom Udine^Fiere Udtofi e Garlzla Flere SpA nnn CASSAdiRISPARMIO delFRIULI venezia giulia l. o M Provincia di Udine ■ •"""O Provincie di Udin V sodelovanju s Sponzor Tehnični sponzor Campra di Commercio C j Allianz (m) AMGA Home, Haus, Dom. Casa. (Welcome, everybody). 4 Petek, 30. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / INFRASTRUKTURE - Dežela, letališče, Občina Ronke in RFI podpisali konvencijo Projekt za intermodalni pol v Ronkah prešel v operativno fazo Letališče največji dejavnik razvoja ronške občine - Do konca leta tudi strateški partner RONKE - Projekt intermodalne-ga pola deželnega letališča FJK v Ronkah, ki bo letalskim potnikom omogočal neposreden dostop do železniške zveze Trst-Benetke in do avtobusne postaje, prehaja v operativno fazo. Predstavniki Dežele FJK, letališke družbe Aeroporto FVG, Občine Ronke in železniške družbe Rete Ferroviaria Italiana (RFI) so namreč včeraj na županstvu v Ronkah podpisali konvencijo, v kateri so določene njihove naloge pri realizaciji tega za razvoj deželnega letališča tako pomembnega projekta. Za inter-modalni pol so že zagotovljena tudi sredstva iz deželnih in evropskih virov, ki znašajo 10 milijonov evrov. Na slovesnem podpisu dogovora so poleg ronškega župana Roberta Fontanota sodelovali deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi, predsednik letališke družbe Sergio Dressi in predstavnik RFI Orazio Ia-cono. O široki podpori temu projektu in razvoju letališča pa priča udeležba deželnih svetnikov Giorgia Brandolina (ki je bil tudi predsednik letališča), Franca Brusse in Federica Razzinija, predsednika Pokrajine Gorica Enrica Gherghette in goriškega župana Etto-reja Romolija. Riccardi je na kratko orisal pot, ki je pripeljala do postavitve temeljev za relansiranje deželnega letališča, ki je bilo v nevarnem zatonu, čeprav je bila pod Brandolinovim vodstvom dosežena 40-letna konvencija za upravljanje letališča. Letališka družba pa je bila v izgubi, zadolžena, letalske zveze in število potnikov pa so padali. Sedanje številke, ki rastejo, po odbornikovih besedah potrjujejo, da je bila odločitev Dežele za prevzem lastništva pravilna. Uvedena je bila zveza z Milanom Linate, število potnokov in promet pa rasteta z dvomestnimi številkami, je dodal. »Dimenzije deželnega letališča pa vseeno ne zadostujejo za boj s konkurenco, zato je potrebno strateško zavezništvo. Javni lastnik mora napraviti korak nazaj in prevzeti vlogo regulatorja, upravljanje letališča pa predati tistemu, ki se s tem poklicno ukvarja,« je dejal Riccardi, ki je tudi zagotovil, da bo odločitev v tem smislu sprejeta pred koncem leta. Zadovoljstvo ob podpisu konvencije je izrazil predsednik letališke družbe Dressi, ki je za intermodalni pol že leta 1999 oziroma 2000 kot takratni deželni odbornik za industrijo, zagotovil prvo financiranje. Po njegovih besedah Podpisniki dogovora o intermodalnem polu včeraj na županstvu v Ronkah bonaventura konvencija potrjuje »lojalno sodelovanje med vsemi subjekti, seveda v okviru njihovih vlog in pristojnosti«. Dres-si je z zadovoljstvom tudi povedal, da je rast letališkega prometa ravno včeraj omogočila stabilizacijo štirih prekernih delavcev letališke družbe. Ronški župan Fontanot je ocenil, da je letališče temeljni razvojni dejavnik za njegovo občino. »Prej si po izhodu z letališča srečeval samo volkove, od zdaj naprej pa ne bo več tako. Ron-ke bodo končno povezane z Benetkami, Trstom in širše s sosednjima državama Slovenijo in Avstrijo. To, kar je bilo za druge občine, ki imajo letališča, normalno, bo končno normalno tudi pri nas. Dolgoletni imobilizem, ki so ga hotele nekatere politične sredine, se je končno prenehal, saj je zapihal veter aktivnosti,« je ocenil Fontanot, ki računa, da bo intermodalni pol zagotovil na stotine novih delovnih mest. Intermodalni pol bo nastal na površini 475 tisoč kvadratnih metrov in bo od potniškega terminala na letališču oddaljen le 250 metrov. Zgrajena bo železniška postaja, nova avtobusna postaja (zanjo bo poskrbela Pokrajina Gorica), parkirišče za 1500 vozil, vse potrebne notranje prometne povezave in še posebej neposredna povezava s potniškim terminalom na letališču, ki jo bo zagotovil nov nadvoz nad deželno cesto št. 14, ki teče mimo letališča. KREDIT Fitch znižal bonitete sedmih slovenskih bank LJUBLJANA - Bonitetna hiša Fitch je znižala bonitetne ocene sedmih slovenskih bank, je objavljeno na spletni strani družbe. Nižje bonitetne ocene so si prislužile Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), Abanka Vipa, Gorenjska banka, Banka Celje, Probanka in Banka Koper. Med razlogi za znižanje bonitetnih ocen v Fitchu izpostavljajo znižanje bonitetne ocene Slovenije, politično nestabilnost v državi, pri NLB in NKBM pa tudi zamude pri dokapitalizaciji. Fitch je v sredo znižal kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo na AA-, in sicer zaradi zaskrbljenosti nad stanjem slovenskih bank in nezmožnosti države za izvajanje reform za stabilizacijo javnih financ. Fitch je po Moody's že druga bonitetna agencija, ki je v zadnjem tednu znižala kreditno oceno Slovenije. PORTOROŽ - Danilo Türk na Menedžerskem kongresu Pomanjkanje razvojne vizije med razlogi za padec konkurenčnosti PORTOROŽ - Razlogi za padec mednarodne konkurenčnosti Slovenije so tako kompleksni, da se jih ne bo dalo rešiti na kratek rok, a so kljub temu možni določeni preboji, je ob začetku Managerskega kongresa v Portorožu povedal Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Težavam je v zadnjem času po njegovem botrovala tudi kriza institucij. Stanovnik je sicer ugotavljal, da Slovenija na drugih področjih, npr. v družbenem razvoju, v mednarodnem oziru ni toliko padla kot z vidika konkurenčnosti, kjer je država doživela najvišji padec. Delno je to posledica majhnosti slovenskega gospodarstva, na katerega je makroenomosko okolje toliko bolj vplivalo. Delno pa sta na padec konkurenčnosti vplivala tudi infrastruktura in izobraževalni sistem, je nadaljeval. Po njegovem slednji še vedno vsebuje določene slabosti, ki bi jih morali odpraviti z reformo univerze in javnih raziskovalnih institucij. Med probleme je Stanovnik uvrstil še zaostajanje na področju investicij in rigidnosti trga dela. Tu bo treba »bistveno spremeniti delovno pravno zakonodajo«, je ocenil in svetoval, naj slovenska podjetja dosežejo večjo kritično maso z vidika povezovanja v grozde. Nenazadnje pa je kot enega od problemov Stanovnik izpostavil to, da sedanja kriza ni le gospodarska in finančna, ampak je tudi kriza etike in vrednot. Dvodnevni kongres managerjev nadgrajuje tradicionalno jesensko srečanje Združenja Manager. Na kongresu je govoril tudi predsednik republike Danilo Türk, osrednji del prvega dne kongresa pa je bil začetek javne razprave o zavezi za uspešno prihodnost Slovenije. Zvečer so v Portorožu podelili tudi priznanji za mladega managerja in za managerja leta 2011. Upravni odbor Združenja Manager je za managerja leta razglasil direktorja družbe Hella Saturnus Christofa Drosteja, ki po rezultatih sodi med najuspešnejše managerje v Sloveniji. Upravni odbor mu je priznanje podelil ob upoštevanju štirih meril: finančnih rezultatov, vlaganja v prihodnost družbe, odnosa do zaposlenih in okolja ter odličnih vodstvenih kompetenc. »Naša temeljna problematika pri pripravi nove razvojne paradigme za Slovenije je nesposobnost za dialog,« je na konferenci poudaril predsednik republike Danilo Türk. Največji primanjkljaj pri pripravi strategije sam opaža na področjih industrijskega razvoja, ekologije in socialnega razvoja. Menil je, da se mora v razpravo o novi razvojni paradigmi vključiti tudi mlajša generacija, ob tem pa je ocenil, da je v Sloveniji ta čas premalo vizije. Slovenska razvojna paradigma je dolgo časa temeljila na izvozu, kar je državo naredilo vitalno odvisno od izvoza, s katerim je po Tür-kovem mnenju povezan »velik del naših težav«, kot npr. padec bruto domačega proizvoda. Trenutno pa ne moremo biti zadovoljni, saj nimamo popolne predstave niti razprave o tem, kako naprej. Nekatere strategije, ki so se pojavile, niso bile uspešne, saj mnenju niso ustvarile podlage, na katerih bi se začeli pogovarjati o novi paradigmi, je dejal Türk. Kot glavni problem pri pripravi nove paradigme je izpostavil nesposobnost za dialog, brez katerega bo težko definirati tudi nacionalni interes in posamezne razvojne cilje in politike. (STA) Nov organizacijski model za družbo Autovie Venete TRST - Nov organizacijski model avtocestne družbe Autovie Venete, ki ga je 22. septembra odobril upravni svet koncesionarke, se do popolnosti sklada z modelom deželne finančne družbe Friulia, ki jo je reorganizirala sedanja Tondova uprava. Edi Snaidero, predsednik Friulie, ki je večinski lastnik avtocestne družbe, v celoti podpira nov model, v okviru katerega so bile prerazporejene pristojnosti. Predsednik Emilio Trpin ima institucionalne pristojnosti, nov generalni direktor Razzini pa je prevzel operativne naloge, kar je včeraj v Trstu odobril tudi nadzorni odbor avtocestne družbe. Predsednik Ter-pin bo danes na seji upravnega sveta v Trstu poročal o tej reorganizaciji, na dnevnem redu pa je tudi vprašanje evropskega elektronskega ces-tninjenja in novosti pri projektu Čezmejne integrirane platforme, ki jo Autovie Venete razvija skupaj z goriško družbo SDAG. Slovenija in Avstrija s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju LJUBLJANA - Slovenija in Avstrija sta podpisali protokol o izogibanju dvojnemu obdavčevanju pri davkih na dohodek in premoženje. To pomeni nadaljnjo krepitev že tako obsežnega sodelovanja na politični in gospodarski ravni, so sporočili z ministrstva za finance. »S tem pridobivamo sodobnejšo pravno podlago za še učinkovitejše sodelovanje Davčne uprave RS s pristojnimi avstrijskimi organi pri preprečevanju, odkrivanju in sankcioniranju davčnih kršitev,« je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, ki je v imenu Slovenije popisala sporazum. Dodala je, da bodo s tem na podlagi transparentnega in jasnega sodobnega pravnega okvira prispevali k nemotenemu poslovanju slovenskih podjetij na trgih partnerskih držav in njihovih podjetij v Sloveniji. Na ministrstvu za finance so tudi opozorili, da Slovenija vseskozi podpira prizadevanja OECD in EU za transparentno in učinkovito izmenjavo davčnih informacij, potrebno pri preprečevanju in zmanjševanju davčnih utaj in neplačevanja davkov. EVRO 1,3615 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. septembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 29.9. 28.9. ameriški dolar 1,3615 1,3631 japonski jen 104,46 104,22 kitajski juan 8,7103 8,7154 ruski rubel 43,5445 43,4495 indijska rupija 66,6680 66,4650 danska krona 7,4422 7,4410 britanski funt 0,87065 0,87175 švedska krona 9,2116 9,1930 norveška krona 7,8430 7,8150 češka krona 24,563 24,523 švicarski frank 1,2207 1,2205 madžarski forint 291,85 290,38 poljski zlot 4,4377 4,4313 kanadski dolar 1,4049 1,3972 avstralski dolar 1,3864 1,3775 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3310 4,3260 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7093 0,7093 braziljski real 2,4994 2,4634 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,5249 2,5178 hrvaška kuna 7,4930 7,4925 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 29. septembra 2011 1 mesec B meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23878 0,36522 0,54450 0,00333 0,01500 0,06333 1,351 1,537 1,738 ZLATO (999,99 %%) za kg 38.218,85 € +92,37 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. septembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,94 IMTTTDCI IDDDA 1 in -0,93 +9 09 KRKA 1 1 IKA KOPER 50,49 +2,00 +442 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,45 160,00 156 50 +3,23 -1 32 TELEKOM SLOVENIJE 61,50 +0,33 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 17,00 AERODROM LJUBLJANA 11,90 DELO PRODAJA 21,00 rrm cr» nn -5,56 -0,42 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,70 2 21 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,59 -8,26 +4,32 KOMPAS MTS NIKA 3,80 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS III IRI IANA 10,51 5,30 10,24 -4,45 -4,16 SALMS, L_IMRL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 288,00 25,05 179 00 -4,02 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 12,42 -1,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 29. septembra 2011 +2,06 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,945 72,5 1088 +1,83 +4,39 +1 21 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,23 +2,67 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,426 1,64 0917 +3,34 +3,99 +1 89 EDISON ENEL ENI 3,34 13 26 +2,58 +1 45 FIAT FINMECCANICA 4,218 +1,49 FINMECCANICA GENERALI IFIL 5,38 12,08 +1,17 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,225 12 01 +5,88 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,77 -0,83 -2,37 +1 44 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,388 6,08 +1,76 -1 82 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,615 5,365 1033 -1,74 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,39 +2,58 +0,11 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,46 4,99 -0,23 -1,25 TENARIS TERNA 0,84 9,525 +4,92 -1,09 +1 09 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,78 0,047 +4,43 UNICREDIT 2,84 0,816 +2,97 +6,04 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 82,03 $ 0,13 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. septembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 613,23 +1,57 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.854,03 -0,94 +1 06 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 929,40 1.925,30 çço r\A +1,85 _n 11 LISICA i j, uajyiou \j, i i SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 -»/ICQÍ; UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.171,83 -0,56 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.006,51 2.172,57 -0,04 -2,17 S&P 500, New York 1.144,68 -0,55 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.122,44 5.639,58 5.196,84 -1,55 +1,10 -0,40 CAC 40, Pariz 3.027,65 +1,07 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.999,00 941,3 2.212,44 +0,90 +0,74 +1,64 Nikkei, Tokio 8.701,23 +0,99 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.708,13 18.011,06 2.365,34 +0,26 -1,12 Sensex, Mubaj 16.698,07 +1,53 / ITALIJA Sreda, 28. septembra 2011 5 POLITIKA - Medtem ko se v vladi nadaljuje spor o novem guvernerju centralne banke Vlada za omejitev prisluškovanj Protesti proti natikanju »nagobčnika« Medtem je bila vlada včeraj v poslanski zbornici znova preglasovana RIM - Gospodarsko ministrstvo je včeraj priredilo v Rimu seminar o odtujevanju državnih dobrin za zmanjšanje javnega dolga. Napovedan je bil nastop predsednika vlade Silvia Berlusconija, namesto njega pa se je prikazal podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta in premierja opravičil, češ da je v teh razburkanih dnevih dokaj zaposlen, povrh pa da praznuje svoj 75. rojstni dan ... Letta se je posebno spravljivo obračal na gospodarskega ministra Giulia Tremontija. Seveda to ni bil slučaj, pa ne samo zato, ker je bil Tremonti prireditelj včerajšnjega srečanja. V teh dneh se namreč med njim in Berlusconijem odvija dokaj ostro soočenje. Jabolko spora je imenovanje novega guvernerja italijanske centralne banke. Donedavnega je za favorita veljal član sveta guvernerjev centralne banke Fabrizio Saccomanni, ki ima podporo znotraj italijanske centralne banke in naj bi ga podprl tudi Berlusconi. Tremonti pa se je opredelil za Vittoria Grillija, generalnega direktorja zakladništva na gospodarskem ministrstvu. Po zadnjih govoricah naj bi zdaj skušali skleniti kompromis z iskanjem tretjega kandidata. O tem naj bi vladna večina odločala prihodnji teden. Medtem pa je bila vlada včeraj znova preglasovana v poslanski zbornici. Le dan potem, ko je kmetijski minister Francesco Saverio Romano uspešno preživel nezaupnico, je spodnji dom parlamenta z 247 glasovi proti 223 odobril stališče poslanca Demokratske stranke Antonina Russa, ki vlado obvezuje, da zakon 222 iz leta 1985 dopolni na način, da bodo davkoplačevalci ob sestavljanju davčnih prijav lahko namenili 8 promilov v korist javnega šolstva. Stališče je prodrlo, kljub nasprotnemu mnenju vlade. Medtem pa se v poslanski zbornici pripravlja nova bitka. Namestnik načelnika skupine Ljudstva svobode Mau-rizio Lupi je včeraj potrdil, da bo prihodnji teden na dnevnem redu sporni zakon o omejitvi prisluškovanj v preiskavah ter njihovega objavljanja. Proti sedanjemu zakonskemu predlogu, ki ga je senat že odobril, se je odločno izrekla vsa opozicija, predlog pa je naletel tudi na velik odpor v civilni družbi. Tako je včeraj pred Pantheonom v Rimu potekala demonstracija proti »zakonu-nagobčni-ku«, ki jo je priredil Odbor za svobodo informacije in na kateri so sodelovali tudi sindikat časnikarjev, časnikarska zbornica, sindikalna zveza Cgil, združenje Svoboda in pravičnost, VZPI-ANPI in številni drugi. Protestniki proti zakonu o prisluškovanjih na včerajšnji demonstraciji pred Pantheonom v Rimu ansa VARČEVALNI UKREPI - Javni primanjkljaj še vedno visok Corriere della Sera objavil pismo ECB z navodili Berlusconiju RIM - Milanski dnevnik Corriere della Sera je včeraj objavil pismo, ki ga je Evropska centralna banka (ECB) poslala predsedniku vlade Silviu Berlusconiju v začetku avgusta in v katerem ta navaja ukrepe, ki bi jih Italija morala sprejeti za stabilizacijo javnih financ in oživitev gospodarstva. ECB v pismu, poslanem 5. avgusta, vladi sporoča, da je za stabilizacijo javnih financ nujno, da proračun uravnoteži že leta 2013 in ne šele leta 2014. To je vlada nato tudi storila, ko je kmalu po prejetem pismu javnosti predstavila takrat še okoli 45 milijard evrov vreden varčevalni paket. V mesecu dni, kolikor so trajala napeta znotraj koalicijska usklajevanja o ukrepih varčevalnega paketa, je prišlo do številnih sprememb, zaradi česar je bilo iz tujine tudi slišati opozorila, naj se Italija ne oddaljuje od zastavljenih ciljev. Na koncu je vlada potrdila slabih 55 milijard evrov vreden varčevalni paket, ki med drugim predvideva krčenje lokalnih proračunov za okoli devet milijard evrov, postopno zvi- Predsednik ECB Jean-ClaudeTrichet šanje upokojitvene starosti za ženske v zasebnem sektorju s 60 na 65 let in zvišanje davka za dodano vrednost za eno odstotno točko na 21 odstotkov. ECB sicer pozdravlja ukrepe, ki jih je do takrat sprejela italijanska vlada, vendar jih ocenjuje kot nezadostne. Kot ključen izziv navaja izboljšanje javnih storitev in reformo zakonodajnega okvira po meri podjetij, da bi ta lahko povečala svojo konkurenčnost. Nadalje ECB navaja potrebo po liberalizaciji lokalnih javnih storitev preko privatizacije in reformo kole- ktivnega pogajanja o plačah v smeri večje teže pogajanja na ravni posameznih podjetij ter reformo sistema odpuščanja in zaposlovanja. Italijanski vladi priporoča tudi spremembo ustave, ki bi zagotovila več proračunske discipline in ukinitev nekaterih ravni administracije, na primer pokrajin. Oboje italijanska vlada zdaj skuša izpolnjevati, saj namerava v ustavo vnesti določilo o izravnanem proračunu in ukiniti pokrajine. Državni statistični urad Istat je včeraj objavil podatke o gibanju proračunskega primanjkljaja v drugem letošnjem četrtletju. Znašal je 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je v enakem lanskem četrtletju dosegel 2,5 odstotka. Brez stroškov odplačila obresti dolga je primanjkljaj znašal 2,1 odstotka BDP. V prvi polovici leta je dosegel 5,3 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke manj kot v enakem lanskem obdobju. Po napovedih naj bi proračunski primanjkljaj letos znašal 3,9 odstotka. Berlusconi včeraj slavil 75. rojstni dan, Bersani 60. RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi in šef opozicije Pier Luigi Bersani sta včeraj slavila rojstni dan. Prvi je dopolnil 75. leto, drugi pa 60. Dvojico marsikaj razlikuje, pa ne samo na političnem področju. Berlusconi je tako rekoč utelešena sla po večni mladosti. Da bi ji zadostil, se ne pomišlja uporabljati vsa sredstva, ki jih danes nudita medicina in tehnologija, od presajanja las do spolnih dražil, obkroža pa se z mladimi in celo mladoletnimi dekleti, ne meneč se za javno etiko in niti za zakonske predpise. V primerjavi s premierjem je Ber-sani kljub svojim mlajšim letom videti mogoče bolj starikav, a tudi bolj naravno pristen. Pod javnimi žarometi se giblje tudi nekoliko bolj nerodno in sramežljivo kot njegov starejši kolega-tekmec, pa čeprav ga vodi prepričanje, da bo nekoč prišel tudi njegov čas. Tiskovni predstavnik Gelminijeve odstopil RIM - Včeraj je odstopil Massimo Zennaro, tiskovni predstavnik ministrice za šolstvo, univerzo in znanstveno raziskovanje Mariestelle Gelmini. V izstopni izjavi je napisal, da je njegov odstop nepreklicen, ni pa jasneje navedel razlogov, ki so botrovali temu njegovemu koraku. Sicer pa njegove odločitve ni težko povezati z zadnjim medijskem spodrsljajem Gel-minijeve. V noti za tisk, v kateri je ministrica pozdravila eksperiment, ki naj bi dokazoval, da so nevtrini hitrejši od svetlobe, je namreč pisalo, da je ministrstvo prispevalo 45 milijonov evrov za gradnjo predora med Ženevo in Gran Sassom, po katerem naj bi potovali ti najmanjši delci. Zaradi tega kozla je ministrica postala tarča posmehovanja v svetu znanosti in zunaj njega. Problem radikalcev ostaja odprt, Versace zapustil LS RIM - Skupina Demokratske stranke v poslanski zbornici ni še sprejela nobene odločitve glede morebitne izključitve šestih radikalnih poslancev, ki so se na sredinem glasovanju o nezaupnici ministru Romanu vzdržali. Zadevo je vzel v roke sekretar Bersani, češ da gre za odnose med dvema strankama. Včeraj pa je uradno zapustil Ljudstvo svobode poslanec Santo Ve-race iz Reggia Calabrie. Že dalj časa se je govorilo o možnosti, da bi prestopil k Finijevi stranki FLI, a za zdaj se je v poslanski zbornici vpisal v mešano skupino. SODSTVO - Premierjeve težave Preiskava v Bari Berlusconi kmalu osumljen ? - Črnogorka Katarina naj bi bila njegova zaročenka RIM - O tako imenovani aferi deklet na poziv bo odslej presojalo sodišče v Bariju. Tako je odločilo rimsko tožilstvo in sprejelo tovrstni namig neapeljskega revizijskega sodišča. Tožilci iz Barija bodo morali preučiti položaj novinarja Valter-ja Lavitole, ki se kot znano skriva v tujini, a ga v Italiji čaka preventivni zaporni nalog. Kot je pojasnil televizijskemu novinarju Enricu Mentani, pa naj bi rad začel sodelovati s preiskovalci. V Bariju naj bi tudi preverili možnost, ali gre italijanskega premiera Silvia Berlusconija vpisati v seznam osumljenih oseb. Medtem se je v medijih pojavila nova premierjeva potencialna zaročenka. Črnogorska manekenka Katarina Kneže-vic je namreč za italijanske medije zatrdila, da je dekle italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Dejala je še, da je danes 75-letnega Berlusconija spoznala v Milanu, ko je imela 18 let, italijanski premier pa je bil tedaj sveže ločen od Veronice La-rio. »Kjer je on, tam sem jaz, povsod grem z njim. Najino razmerje ni skrivnost, doslej sva le poskrbela, da naju fotografi ni- ansa koli niso ujeli skupaj,« je še razkrila črnogorska misica in manekenka. Zatrdila je še, da je velika razlika v letih med njo in njenim partnerjem ne moti. »Tako izjemna oseba bi lahko imela tudi sto let, osvojila bi me na enak način,« je dejala. Prisluhi pogovorov, ki jih ima italijansko tožilstvo, kažejo na to, da več mladih žensk, ki so se udeleževale zloglasnih zabav v Berlusconijevih vilah, meni, da je Črnogorka »nevarna norica«, ki pritiska na Berlusconija. Kneževiceva te navedbe zavrača in trdi, da gre le za ljubosumost. RAI - »Primer Ferrario« Finančni stražniki pri Minzoliniju RIM - Finančni stražniki so včeraj opravili preiskavo v uradu Augusta Minzolinija, direktorja (nekoč?) osrednjega italijanskega televizijskega dnevnika TG1. Minzolini se je v preteklosti že znašel sredi afere zaradi domnevne zlorabe službene kreditne kartice; stražniki so tokrat iskali dokumentacijo, ki bi lahko služila preiskavi o »primeru Ferrario«. Novinarko Tiziano Ferrario, dolgoletno voditeljico poročil in posebno poročevalko prvega kanala Rai je namreč Min-zolini »umaknil« z ekrana. Novinarka se je pritožila in sodišče se je dvakrat izreklo za njeno ponovno »integracijo«, kar se pa ni zgodilo. Zato se je Ferrario odločila za tožbo: od tu potreba po preiskavi, ki so jo včeraj izvedli finančni stražniki. Minzolini je ocenil, da je šlo za normalno prakso in da je prah, ki ga je dvignila zadeva, prava bedarija. Medtem pa predsednika javne radiotelevizije Garimber-tija skrbi predvsem vse manjša priljubljenost prvega Raievega kanala: v torek zvečer je kanal zabeležil posebno nizko gledanost, kar kaže, da je med gledalci vse manj priljubljen. Augusto Minzolini arhiv JAVNE FINANCE - Negotovost Vlada izdala za 7,85 milijarde evrov obveznic s krepko višjimi obrestmi MILAN - Italijanska vlada je včeraj izdala za 7,85 milijarde evrov dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Pri tem je bil Rim na kapitalskih trgih priča precej višji zahtevani donosnosti. Zvišanje obrestnih mer odraža ponovno stopnjevanje negotovosti vlagateljev. Zakladništvo pri gospodarskem ministrstvu je izdalo za 3,136 milijarde obveznic z ročnostjo treh let ter za 2,472 milijarde evrov obveznic, ki potečejo leta 2022. Poleg tega je zakladništvo izdalo še za 1,32 milijarde evrov desetletnih obveznic in za 925 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev, ki potečejo leta 2015. Zahtevana donosnost se je najbolj okrepila za obveznice z ročnostjo treh let, in sicer s 3,87 na 4,68 odstotka. S 5,22 na 5,86 odstotka se je zvišala tudi obrestna mera na obveznice, ki potečejo leta 2022, zahtevana donosnost za dolžniške vrednostne papirje z letnico 2015 pa je šla navzgor s 4,58 na 5,63 odstotka. Povpraševanje po obveznicah je doseglo 11,5 milijarde evrov, je sporočila italijanska centralna banka. Rim je sredi septembra skušal pomiriti trge s sprejetjem drugega svežnja varčevalnih ukrepov, s katerim želi znižati javni dolg do leta 2013. Ta je trenutno pri okoli 120 odstotkih bruto domačega proizvoda. 1 4 Torek, 27. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu REPENTABRSKA OBČINA - Resolucija odobrena na občinski skupščini • v v« d • d • ni mogoče enaati s partizani! Vzdržal se je le Gomizelj (LS), za katerega je »edini borec, partizan in heroj trojanski princ Enej« Repentabrska občina obsoja poskus enačenja kolaboracionističnih sil Salojske republike partizanom in sploh vse pobude, ki rušijo demokratičnost iz anti-fašizma porojene italijanske republike. V ta namen je repentabrski občinski svet na sinočnji seji odobril resolucijo, ki obvezuje župana Marka Pisanija, naj posreduje izglasovano obsodbo sedanjih revi-zionističnih poskusov predsedstvu republike in predsedstvu poslanske zbornice. Dokument so podprli vsi občinski svetniki, razen svetnika Ljudstva svobode Dorjana Gomizlja, ki se je vzdržal. Pisani je uvodoma poudaril, da je občinska skupščina dala na dnevni red resolucijo na prošnjo krajevnega vodstva Vsedržavnega združenja partizanov-Anpi. Povod za njegov protest je znan: obrambna komisija poslanske zbornice je odobrila zakonski predlog, naslovljen Določitve za organizacije oboroženih sil, »ki z namenom, da se borčevske organizacije priznavajo kot pravne osebe, priznava in financira tudi organizacije bivših borcev Salojske republike.« Levosre-dinska opozicija je k njemu predlagala popravke, da bi odpravili taka nesprejemljiva stališča, ki pa so bili zavrnjeni. V resoluciji občinskega sveta je omenjeno tudi, da je bil pred nekaj tedni v senatu predstavljen zakonski osnutek za preklic 12. ustavne predhodne določbe, ki prepoveduje ponovno ustanovitev fašistične stranke v vsakršni obliki. Te ponavljajoče se »pobude o ovrednotenju fašistične stranke in tistih, ki so se borili proti svobodi in uveljavitvi demokracije v naši državi in so zagrešili grozljive zločine in izdajalstva v korist nacističnega okupatorja,« skrbijo repenta-brske občinske svetnike, zato so se odločili, da jih uradno obsodijo z resolucijo. V razpravo je posegel le svetnik Ljudstva svobode Dorjan Gomizelj. Takole je povedal dobesedno: »V naši državi te organizacije ne bi smele obstajati več. Edini borec, partizan in heroj, za katerega je vredna slava, je bil trojanski princ Enej. Zgodovina svojim prej do novice Marko Pisani kroma podobam, pravica nobenemu. Prišel je čas, da vsak si to slavo in pravico zasluži, ne pa da to čaka, da mu ta pade z nebes.« Ob tem je najavil, da se bo pri glasovanju vzdržal, kar je - edini med občinskimi svetniki - tudi storil. Občinska skupščina je sinoči tudi odobrila rebalans proračuna. Odlok je predstavil podžupan in odbornik za finance Casimiro Cibi. Poudaril je, da sodi dokument v okvir preverjanja sta- nja programov in ravnovesja občinskega proračuna. Po eni strani so se znižala sredstva za aktivne obresti na blagajniško razpoložljivost za 3 tisoč evrov, prišlo je pa do povišanja pristojbin na kamnolome za 7 tisoč evrov, to pa zato, ker je deželna uprava bistveno povišala pristojbine za izkope kamenja, kar je izzvalo veliko nejevoljo združenja kamnosekov. Med povečanimi stroški je Cibi omenil stroške za ogrevanje županstva za 2 tisoč evrov, obresti za posojilo, najeto za popravilo telovadnice za 700 evrov, za upravljanje anafragskega urada 300 evrov, za uporabe javne razsvetljave pa za 3 tisoč evrov. Rebalans pa beleži tudi znižanje tekočih stroškov za 2 tisoč evrov: tisoč za vzdrževanje županstva, prav toliko pa za občinski praznik (ki ga letos ni bilo). V povzetku je Cibi poudaril, da bodo proračunski prihodki znašali milijon Dorjan Gomizelj : * . kroma 374.695 evrov, stroški pa milijon 374.026 evrov. Predvideni upravni presežek znaša tako 669 evrov (lani je znašal 350 evrov). »Pozitivna nula,« ga je strokovno ocenil knjigovodja Vojko Lovriha, ki se mu je Cibi - njemu in revizorju Robertu Gantarju - zahvalil za opravljeno delo. Rebalans proračuna so podprli vsi prisotni občinski svetniki, razen Gom-izlja, ki se je vzdržal. M.K. www.primorski.eu] GRETA - Maša in polaganje cvetja ob dnevu nadangela Mihaela Zavetnika policije počastili v prizadeti mestni četrti Policija obhaja 29. septembra svojega zavetnika nadangela Mihaela. Osrednja državna slovesnost je bila letos v Ferrari, v Trstu pa so slovesno mašo tokrat priredili v cerkvi Karmelske matere božje na Greti (foto Kroma). Izbira ni bila naključna, Kvestura je hotela s to potezo simbolično dokazati prisotnost institucij v mestni četrti, ki jo je konec avgusta globoko prizadel umor mladega Giovanni-ja Novacca. Mašo je daroval pokrajinski kaplan policije Paolo Rakic, navzoči so bili kvestor Giuseppe Padulano, prefekt Alessandro Giacchetti in predstavniki krajevnih uprav ter sil javnega reda. V cerkvi so bili tudi svojci nekaterih pred kratkim umrlih policistov. Rakic je v svoji ho-miliji pozval policiste, naj ponosno ščitijo najšibkejše in služijo skupnosti. Skupina policistov pa je po maši položila šop cvetja pred stanovanjski blok v bližnji Ulici Gemona, kjer se je zgodil zločin. NABREŽINA - V Grudnovi hiši periodično srečanje z občinsko upravo Srečanje z društvi Podžupan Romita podal pregled opravljenega dela in govoril o prihodnjih pobudah Srečanje je bilo v sredo popoldne v Kamnarski hiši kroma V Kamnarski hiši Iga Grudna v Na-brežini je bilo v sredo popoldne srečanje z devinsko-nabrežinskim podžupanom in občinskim odbornikom za turizem, kulturo in šport iz vrst Ljudstva svobo-de-Nacionalnega zavezništva Massi-mom Romito. Pobuda je bila v okviru že običajnih informativnih sestankov, ki jih periodično sklicuje Romita s predstavniki kulturnih in športnih društev ter društvi prostovoljcev v devinsko-nabrežinski občini in na katerih jih seznanja z delom, ki ga je opravilo oziroma ga namerava opraviti njegovo odborništvo. Na dnevnem redu je bilo še kar precej točk, med katerimi je bilo na prvem mestu poročilo Odbora Danilo Dolci. Temu je sledil pregled poletnih pobud, nakar je Romita govoril o jesenskih prireditvah, med katerih ima posebno mesto sodelovanje na Barcolani. Podžupan je nato prisluhnil predlogom glede božičnih pobud in prireditev v letu 2012. Pred zaključkom srečanja je podžupan še poročal o stanju občinskih objektov in o dejavnosti konzulte mladih. EVROPA - Posvet Turčija v EU: zakaj da, zakaj ne Na pobudo študijskega centra Dialoghi Europei bo danes popoldne v hotelu Savoia Excelsior na tržaškem nabrežju posvet na temo Turčija v Evropi: zakaj da, zakaj ne - soočanje mnenj. Posvet, ki se bo začel ob 16. uri, bo uvedel predsednik centra Dialoghi Europei Giorgio Ros-setti, nato bodo govorili častni generalni konzul Turčije v Trstu Enrico Samer, predsednik Inštituta za mednarodne zadeve iz Rima Stefano Silvestri, nekdanji generalni direktor za industrijo pri Evropski komisiji in izvršni podpredsednik Sveta za odnose med Italijo in ZDA Riccardo Pe-rissich, poslanec Demokratske stranke Alessandro Maran, poslanec Ljudstva svobode Roberto Antonione in turški veleposlanik v Italiji S. E. Hakki Akil. Posvet bo zaključil evropski poslanec Luigi Berlinguer. POKRAJINA Negativno mnenje o elektrarni Lucchini Pokrajinski svet je na sinoč-nji seji razpravljal o termoelektrarni, ki jo namerava zgraditi skupina Severstal-Lucchini na območju škedenjske železarne. Po napovedih in prej izraženih stališčih tako večine kot opozicije je mnenje pokrajinskega sveta negativno, vendar pa se je razprava zavlekla, tako da do zaprtja redakcije sklepa še niso izglasovali. Na dnevnem redu sta bili dve točki, in sicer odobritev izsledkov preverjanja izvajanja programa in projektov ter sprejetje mnenja o vplivu na okolje, ki ga je od pokrajine zahtevala Dežela Furlani-ja-Julijska krajina glede termoelektrarne. Zadeva ni od muh, ker če je po eni strani govor o nuji po spremembi dejavnosti železarne, je po drugi vprašanje, kako bi termoelektrarna delovala brez plinskega terminala, od koder naj bi črpala potreben plin. Z zadevo so že ukvarjali občinski svetniki, občinski svet pa se je o tem izrekel negativno. Sicer je predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali pred začetkom seje posredoval vest (»prišla je kot strela z jasnega«, je povedal), da je italijanska vlada odločila, da se ukine celodnevni plačani dopust za svetnike za udeležbo na sejah. To bo veljalo za vse odvisne delavce. Odslej se bo dogajalo kot z udeležbo pri delu komisij, in sicer odsotnost bo dovoljena le za čas zasedanja komisije. Temu bo treba seveda dodati čas, ki ga bo posamezni pokrajinski svetnik potreboval od delovnega mesta do dvorane pokrajinskega sveta in nazaj. To je dodaten ukrep v korist bogatih, je ocenil Vidali in poudaril, da je sam delavec in da bo odslej delavcem v bistvu onemogočeno ukvarjati se s politiko. Politika bo skratka le za tiste, ki si to lahko privoščijo. V zvezi s termoelektrarno so pokrajinski uradi vsekakor ocenili, da je dokumentacija oziroma gradivo o oceni o vplivu na okolje (VIA), ki ga je vložilo vodstvo podjetja Lucchini v zvezi s pripombami pokrajinske uprave, nejasno in pomanjkljivo, še predvsem glede vpliva na morski eko-sistem. Na tej osnovi naj bi pokrajinski svet sinoči sprejel sklep, v katerem se izraža negativno mnenje o termoelektrični centrali. Obenem je poudarjeno, da so bili postopki za izdelavo VIA, ki so jih vložili pokrajinski upravi v presojo, izdelani neupoštevajoč obveznih ocen vseh projektov, ki so v teku, in že obstoječih industrijskih struktur, kot to veleva evropska zakonodaja. Spomnimo naj, da namerava družba Lucchini zgraditi na območju škedenjske železarne novo termoelektrarno z nazivno močjo 400 MW. Proizvajala naj bi električno energijo z uporabo metana, ki bi ga v ta namen ustanovljena družba Lucchini Energia črpala iz mreže družbe SNAM in v perspektivi iz uplinjevalnika, ki ga namerava zgraditi družba Gas Natural pri Žavljah. Termoelektrarna naj bi nastala v Ul. Errera, nekje med železarno in sežigalnico. V ta projekt namerava skupina Lucchini vložiti 300 milijonov evrov, njeni izvedenci pa zagotavljajo strogo upoštevanje okolja. A.G. / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. septembra 2011 7 TRŽAŠKI ZALIV - Inštitut OGS v sodelovanju z Deželo nadzoruje biološko onesnaženost Kopanje na odprtem morju varno, nekaj več bakterij iz čistilne naprave Rezultati po ocenah biologov odlični - Meduze nenevarne - Škedenjska naprava še ni v skladu s predpisi V vodah Tržaškega zaliva je biološke onesnaženosti malo, zato je kopanje varno tudi na odprtem morju. To so ugotovili raziskovalci državnega inštituta za oceano-grafijo in eksperimentalno geofiziko OGS, ki so ob podpori Dežele Furlanije-Julijske krajine spomladi in poleti analizirali količino fekalnih bacilov in drugih mikroorganizmov v morju. Nadzor na odprtem morju je potreben, odkar je zakonski odlok št. 152 iz leta 2006 vključil Severni Jadran med občutljiva območja. »Čisto morje je tudi dober adut za deželni turizem, saj se turisti kopajo tudi na odprtem morju,« je pojasnila deželna odbor-nica za proizvodne dejavnosti in varnost Federica Seganti. Predlog inštituta OGS je v začetku leta takoj sprejela in ga finančno podprla, včeraj pa je obljubila, da se bo plodno sodelovanje nadaljevalo tudi v letu 2012. Nadzor nad biološkim onesnaženjem je dodatna storitev, ki zagotavlja kopalcem varnost, saj bi OGS in Dežela v primeru težjega onesnaženja nemudoma javno odsvetovala kopanje na določenem območju. Poročila so vsekakor redno objavljali na spletni strani Turismo FVG. Novoimenovana predsednica OGS Maria Cristina Pedicchio je podčrtala, da se inštitut s svojimi podkovanimi raziskovalci dotika treh tem, ki predstavljajo osrednje globalne izzive: to so okolje, klimatske spremembe in energija. Vodja ekipe raziskovalcev z oddelka OGS za biološko oceanografijo Paola Del Negro je poudarila, da je obračun poletnih nadzornih dejavnosti v Tržaškem zalivu odličen, »saj boljših rezultatov ne bi mogli pričakovati«. Morski biologi so v teh mesecih redno analizirali morsko vodo in dno med izlivom Tilmenta in Savudrijo, in sicer najmanj tri kilometre od kopnega, saj je pas do 3000 metrov od obale predmet rednih nadzornih dejavnosti deželne agencije za okolje ARPA. Biologi so iskali razne bakterije, v prvi vrsti Escherichio coli (na kratko E. co-li), rezultati analiz vode in morskega dna Meduz je v Tržaškem zalivu veliko, večinoma pa so »miroljubne« kroma pa so razveseljivi. Edino konec avgusta so nekaj več bakterij zaznali na morskem dnu območja, kjer svoje odpadne vode spušča v morje škedenjska čistilna naprava. Del Negrova se v podrobnosti ni spuščala, ker za to ni pristojna, dejala je samo, da bakterije niso ogrožale ekosistema, omenjeno območje pa vsekakor ni namenjeno kopanju. Škedenjska čistilna naprava, kot znano, ni povsem v skladu z evropskimi predpisi (lani se je znašla na črnem seznamu evropskega komisarja Janeza Potočnika) in zahteva od tržaške občinske uprave nadaljnje investicije. Raziskovalci so mimogrede opazovali tudi različne skupine meduz, ki živijo v našem zalivu. Del Negrova je povedala, da je teh nevretenčarjev veliko, skoraj vsi pa so za človeka nenevarni, saj ga ne opečejo. Opazovanje se bo vsekakor nadaljevalo. (af) Za varnost na Barcolani mogočno ekipno delo Na tržaški prefekturi so včeraj opisali varnostne ukrepe, s katerimi bodo pristojni organi zagotavljali varnost na 43. Barcolani. Sodelovali bodo obalna straža, policija, karabinjerji, finančna straža in gasilci ter seveda služba 118, rdeči križ in civilna zaščita, ki bo navzoča tudi s helikopterjem. Pristaniška kapitanija bo ob tej priložnosti uporabljala najnovejšo tehnologijo za nadzor nad dogajanjem na morju, v nedeljo, 9. oktobra, pa bo med regato v vodi 27 motornih plovil. »Trst je mesto Barcolane, občani so nanjo ponosni. Pričakujemo 200.000 obiskovalcev in skoraj 30.000 ljudi na morju. Za zagotavljanje varnosti mora biti sistem učinkovit, v njem morajo sodelovati vsi,« je povedal prefekt Giacchetti. Kraja na valobranu Na tržaškem valobranu je med večerno zabavo prišlo do poskusa tatvine, ko sta 19-letni hrvaški državljan iz Trsta in njegov prijatelj iz torbice izmaknila telefon i-phone. Ostali gostje so njuno početje opazili, 19-letniku so preprečili, da bi se vkrcal na barko in se vrnil na kopno. Njegovemu prijatelju se je uspelo izmuzniti. Policija je zasačenega mladeniča prijavila sodstvu Madeži povzročali skrbi Mestni redarji so imeli sinoči polne roke dela, saj so se po številnih ulicah pojavili madeži goriva, ki je lahko kot znano zelo nevarno, v prvi vrsti za motoriste. Večjih težav v prometu ni bilo, specializirane ekipe so poskrbele za čiščenje cestišča, krivca pa so izsledili. Konji in vonjave mošta od danes v Medji vasi Drevi se v Medji vasi začenja tridnevni praznik Konji in vonjave mošta. Ob 18.30 bo na sporedu otvoritveni kulturni program, ki ga bo oblikoval nastop srbske plesne folklorne skupine Vuk Karadžič iz Trsta, ki se bo predstavila s tremi plesi treh srbskih geografskih pokrajin. Nastopu mladih srbskih plesalcev bo sledil že tradicionalni nastop plesne skupine društva Timava pod mentorstvom Ivane Ban. Za ples in dobro voljo bo na vaškem trgu nato poskrbela skupina The Maff. Forum 101 ženska v Trgovinski zbornici Danes v Trsgovinski zbornici začenja dvodnevni forum žensk - 101 ženska - podjetnic, raziskovalk, zdravnic, novinark, gledaliških igralk, kulturnic, športnic in res številnih drugih. Svoje življenjske zgodbe in izkušnje bodo danes od 9. ure dalje z udeleženci delile med drugimi alpinistka in raziskovalka Nives Meroi, psihanalistka in podjetniška svetovalka Laura Girelli ter pobudnica foruma Patrizia Rigoni. Sledili bodo delavnice in pogovori. Nocoj na Opčinah še zadnjič »You live« V openskem baru Vatta se nocoj zaključuje projekt You live, to je karaoke z bendom v živo: tiste, ki se odločijo, da zapojejo pred občinstvom, spremljajo namreč profesionalni glasbeniki. Tako bo tudi nocoj, ko bodo najpogumnejše spremljali Elisa Maiellaro, Toni Kozina, Walter Grison, Ivan »basso«, Giu-lio Roselli in Aljoša Saksida. RAJONSKI SVET - Prioritetna posega na območju Kontovela, Proseka, Križa in Naselja S. Nazario Zahodni Kras: kanalizacija in plin Rajonski svet pripravil seznam javnih posegov, ki naj bi jih občinska uprava vključila v triletni načrt javnih del - Prejšnja uprava ni imela posluha Dokončati kanalizacijsko omrežje in plinsko omrežje v vseh vaseh Zahodnega Krasa. To sta prioritetna posega, ki ju je zahodnokraški rajonski svet postavil na vrh seznama potrebnih javnih del, ki bi jih morala tržaška občina izpeljati na območju Kontovela, Proseka, Križa in Naselja S.Nazario. Rajonska skupščina je odobrila seznam na seji pretekli teden, vključuje pa celo vrsto javnih del, na katera na Zahodnem Krasu čakajo že leta. Rajonski svetniki so že v preteklih letih na pragu jeseni pripravili seznam posegov, ki naj bi jih občinska uprava upoštevala in vključila v proračun za naslednje leto in v triletni seznam javnih del. Vsi njihovi napori pa so v zadnjem desetletju obrodili manj sadov od pričakovanih. Dipiazzova uprava je sicer vključevala številne posege v triletni načrt del, a jih je nato - skoraj vse -prelagala iz leta v leto. Rajonski svet je izluščil prednostne posege v posameznih vaseh. Kontovel Rajonski svet se zavzema za arhitektonsko obnovo notranjih ulic, uličic in potk v zgodovinskem središču vasi. Ulice in poti naj bi tlakovali z laporjem. Drugo potrebno javno delo je sanacija potoka, ki se steka proti Čedasu in območja Skdjanca ob stopnišču za Miramar. Pomembna je tudi sanacija Mlake. Rajonski svet predlaga urbanistično ureditev tega območja in takšno ureditev Mlake, ki bi zagotavljala dotok podtalnice, kar je bila do pred nekaj let ena od njenih značilnosti, saj je zagotavljala pretok vode. Kontovelska Mlaka je potrebna urbanistične ureditve in sanacije kroma Cerkvica sv. Roka v Križu že leta čaka na popravila kroma Nadalje je nujno potrebna dopolnitev omrežja javne razsvetljave, in sicer na območju od restavracije Slavko pod Ključem do središča vasi. Prosek Za Prosek je rajonski svet predvidel dve pomembni prioritetni deli. V prvi vrsti ustanovitev jasli s slovensko sekcijo in ureditev prostora za popoldanske dejavnosti slovenskih učencev. Oboje bi lahko namestili v poslopju nekdanjega rajonskega sveta ob otroškem vrtcu in nasproti nižje srednje šole Frana Levstika. Ko bi tam ne bilo to mogoče, pa je rajonski svet predlagal alternativno lokacijo: opuščeno poslopje nekdanjega doma za ostarele Don Marzari v naselju S. Nazario. Drugo pomembno javno delo, na katerega Prosečani čakajo že več kot desetletje, je razširitev pokopališča. Pred nekaj tedni si je pokopališče ogledala občinska komisija za javna dela. Seznanila se je z vprašanjem, izvedela za dolgoletna prizadevanja domačinov za razširitev »žegna«, ki pa ni - pod Dipiazzovo desnosredinsko upravo - obrodila zaželenih sadov. Rajonski svetniki (in z njimi vsi krajani) sedaj pričakujejo, da bodo občinski svetniki levosredinske večine na občini podprli izvedbo tega dela. Križ V Križu imajo ... križ s parkirišči. Zato je rajonski svet predlagal ureditev dveh parkirišč. Eno ob nogometnem igrišču Vesne (ob cesti v bližini nekdanjega Ljudskega doma), drugo v bližini območja, kjer so nekoč potekale vaške prireditve. Poleg tega se je zavzel za odstranitev arhitektonskih ovir na ob- močju pokopališča in osrednje vaške cerkve ob njem, nujno potrebna pa je tudi obnova strehe cerkvice sv. Roka. Domačini so že večkrat posegli, rajonska svetnica Maria Grazia Villi je vložila v ta namen že več vprašanj in opozorila, da nameščeni zidarski oder ovira promet v središču vasi, nazadnje se je tudi podžupanja Fabiana Martini seznanila z zadevo in zagotovila, da bo nova levosredinska uprava storila to, kar prejšnja, desnosre-dinska ni zmogla. Naselje S. Nazario V seznam prioritetnih posegov je vključeno izredno vzdrževanje razglednega stolpa na Vejni in ureditev poti, ki vodijo z Napoleonske ceste do njega. Na desni strani Ul. S. Nazario, v smeri proti Napoleonski cesti, bi morali urediti nov pločnik, medtem ko bi morali pločnik na levi strani ceste popraviti. Tudi v Naselju S. Nazario potrebujejo parkirišča. Rajonski svet predlaga ureditev dveh: eno naj bi nastalo nasproti občinskih jasli Silvestri, drugo med tamkajšnjo cerkvijo in otroškim vrtcem. Na seznamu javnih del je še cela vrsta posegov, ki zadevajo vse vasi Zahodnega Krasa. V prvi vrsti šole in vrtce, rekreacijske in skrbstvene strukture, ceste in pločnike, javno razsvetljavo, kanalizacijo, pokopališča in cerkve. Rajonski svet se je sinoči spet sestal. Na dnevnem redu je imel med drugim tudi vprašanje uporabe prostorov nekdanjega rekreacijskega središča v Križu, o čemer bomo še poročali. M.K. 8 Petek, 30. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / RAZ/SELJENI - V središču bo letos Sredozemsko morje Kako postati Italijan v šriridesetih minutah? V nizu dogodkov, posvečenih migraciji, tudi filmi, predstave ...in debata o slovenski večkulturnosti Sabrina Morena, Mariella Magistri De Francesco in Sergej Verč med včerajšnjo predstavitvijo kroma ZGODOVINA - Nova knjiga Alessandra Marza Magna Kako so Benečani leta 1687 uničili atenski Partenon Alessandro Marzo Magno (na fotografiji Kroma v sredini) je novinar, popotnik in predvsem pisatelj. Njegova zadnja knjiga (založba Saggiatore) nosi naslov Atene 1687. Venezia, i turchi e la distruzione del Partenone (Atene 1687. Benetke, Turki in uničenje Partenona) govori o malo poznanem dogajanju, ko so kristjani (v glavnem Benečani) napadli Atene in uničili slavni antični spomenik. V uničevalnem napadu na Partenon, ki je gorel dva dni in ki je je od takrat ruševina, je umrlo več ljudi (po nekaterih virih dvesto, po drugih tristo). Knjigo Marza Magna so predsinočnjim predstavili na sedežu grške pravoslavne skupnosti v Trstu. Ob avtorju sta o njej spregovorila predsednik skupnosti Antonio Sofianopulo in arhitekt Gino Pavan, ki je tudi predsednik združenja Minerva. Kako postati Italijan v štiridesetih minutah? Tudi na to vprašanje bo poskusil odgovoriti letošnji niz S/Pae-sati - Raz/seljeni, ki bo od prihodnjega tedna do srede decembra potekal v Trstu. Spored so včeraj dopoldne predstavili v gledališču Miela, ki je s Slovenskim stalnim gledališčem in zadrugo Bonawentura glavni organizator niza dogodkov, posvečenih migraciji. O njem so spregovorili »duša« prireditve, koordinatorka Sabrina Morena, pokrajinska odbornica Mariella Magistri De Francesco in umetniški vodja SSG Sergej Verč. Kako postati Italijan v 40 minutah je naslov monologu, ki ga je napisala Laila Wadia, indijska pisateljica, ki živi v Trstu, v njem pa nastopa itali-jansko-argentinska komična igralka Marcela Serli. Tekst ponuja praktične nasvete o italijanskem načinu življenja, zato ga bodo 12. oktobra uprizorili pred tujimi študenti, ki so v Trst prišli v sklopu programa Erasmus. Predstavlja pa tudi zanimivo ogledalo, v katerem lahko vidimo, kakšni smo, je opozorila odbornica. Med res številnimi dogodki velja omeniti uvodnega: posvet, na katerem bodo 5. oktobra analizirali Trst in njegove različne morske kulture. A tudi nastop kantavtorja Giacoma Sferlazza, ki bo 18. oktobra predstavil svojo najnovejšo ploščo Lampemusa; v njej se zrcali tudi Sferlazzovo delo z migran-ti, ki so v zadnjih mesecih množično pripluli na otok Lampedusa. Bogat izbor filmov s festivala afriškega filma v Veroni, ali predstavitev dokumentarca Porrajmos, ki ga je italijanski deželni sedež Rai posvetil holokavstu Romov (oboje 15. novembra). Kar nekaj dogodkov že dvanajstega niza Raz/seljeni bo steklo v Kulturnem domu. Kot je pojasnil Verč, se posebno veseli debate o slovenskih paradoksih večkulturnosti »od izbrisanih do piranskega župana Petra Bos-smana«; 23. novembra se bodo na to temo pogovarjali Marta Verginella, Ervin Hladnik-Milharčič in drugi slovenski intelektualci in politiki. 25. oktobra bodo v SSG predstavili italijanski prevod knjige Lea ide u Hollywood hrvaške pisateljice in režiserke Nine Mimica. 3. decembra pa bo tu potekal zaključni del dvodnevnega posveta Državljani Sredozemlja, na katerem bo govor o demokraciji, pravicah in državljanstvu na obeh obalah Mediterana. POKRAJINA Pozitiven obračun Gledališč v gledališču V Trstu je pred nedavnim vrata za eno leto zaprla še ena zelo uspešna izdaja žanrsko raznolike prireditve Gledališča v gledališču, ki je na različnih prizoriščih ponudila skoraj 50 prireditev. Vrhunec razgibanega poletnega dogajanja je 16. septembra zaključil koncert v Miramarskem gradu, poleg glasbe pa je festival, ki se je letos imenoval Itinerari/Routes, ponudil tudi gledališke predstave in filmske projekcije. Več o pozitivni bilanci letošnje izvedbe je na včerajšnji novinarski konferenci spregovorila predsednica tržaške Pokrajine Maria Theresa Bassa Poropat, ki je poudarila, da so še eno uspešno izdajo prireditve Gledališča v gledališču izpeljali z gmotno podporo Fundacije CRTrieste in v sodelovanju z drugimi javnimi in privatnimi ustanovami. Bassa Poropatova je včeraj spomnila, da je bila rdeča nit letošnje izdaje povezana s potovanji med realnostjo in domišljijo, dogodke, ki so se odvili v Devinskem, Mira-marskem in Miljskem gradu, v Zgoniku, Repnu in Dolini, del prireditve pa je potekal tudi v svetoi-vanskem parku, pa je obiskalo okrog 6.500 ljudi, kar je odličen obisk. Pestro kulturno ponudbo, ki je občinstvo popeljala v svet drugačnih kultur, v druga časovna obdobja in različne sezone, so po besedah predsednice ponujala različne lokalne gledališke skupine, zahvala pa gre tudi številnim združenjem, je dejala Bassa Poropatova. Festival je ponudil zelo lepe koncerte in zanimive gledališke predstave, je menila govornica in dodala, da je celotno dogajanje imelo med drugim tudi dobrodelno poslanstvo, saj so med junijem in septembrom zbrali okrog 5.700 evrov, ki jih bo Pokrajina namenila trem neprofitnim organizacijam. Prispevke bodo prejela združenja ABIO, Azzura in Sklad Mitja Čuk. Na predstavitvi pozitivne bilance so spregovorili tudi predstavniki sodelujočih združenj. Vsi so bili zadovoljni, da jih je pokrajinska uprava povabila k sodelovanju, obenem pa so izrazili tudi željo, da bi sooblikovali tudi prihodnjo izdajo poletne prireditve, ki večino svojih dogodkov ponuja brezplačno. (sč) SSG - Nekatere novosti Poskrbljeno za parkirišče in prevoz Slovensko stalno gledališče je v novi sezoni poskrbelo za nekatere novosti. Med slednje spada tudi to, da bo za gledalce predstav v tržaškem Kulturnem domu poskrbljeno za novo parkirišče in prevoz v gledališče. Abonenti Reda C bodo imeli na razpolago avtobus, ki bo ob nedeljah brezplačno vozil po okoliških vaseh do gledališča in nazaj. Prijava je obvezna ob vpisu abonmaja, avtobus pa bo na razpolago za sledeče predstave: Miro Gavran: Šoferji za vse čase (SSG), Jean-Baptiste Poquelin Molière: Tartuffe (SSG), Dušan Jelinčič: Kobarid '38 - Kronika atentata (SSG), William Shakespeare: Kar hočete (Drama SNG Maribor), Dario Fo: Vse zastonj! Vse zastonj! (Mestno gledališče ljubljansko). Urnik avtobusov in progo bodo organizatorji naknadno javili glede na prijave. Abonenti redov A, B, F, K , T in Prosti pa imajo na razpolago parkirne listke za parkirno hišo ParkSi v Ulici Pietà 7 po izjemni ceni 1,50 € (za štiri ure). Parkirni listki so na razpolago vsem abonentom za vse abonmajske sklope. Listke lahko abonent odkupi pri gledališki blagajni. Ob petkih in sobotah bo avtobus brezplačno vozil iz parkirne hiše v gledališče in nazaj za vse zgoraj omenjene predstave, ki so vključene v osnovni abonma in se odvijajo v Veliki dvorani. STARO PRISTANIŠČE - Razstava o razvoju potovanj v letih 1815-1915 Srednješolski vodiči Didaktični in izobraževalni projekt - Spoznavanje zgodovine in zemljepisa skozi razstavo Signori, si parte! Sredi avgusta so v pritličnih prostorih skladišča 26 v starem pristanišču odprli razstavo .Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 1815-1915, ki prikazuje razvoj potovanj za časa avstro-ogrskega cesarstva v srednji Evropi. Doslej si jo je ogledalo kakih šest tisoč obiskovalcev, ki jih je tja privabil seveda tudi sosednji Razpršeni bienale oz. dela 172 slikarjev, kiparjev, fotografov, grafikov in drugih ustvarjalcev iz Furlanije-Ju-lijske krajine ter iz držav Srednjeevropske pobude. Število obiskovalcev pa želijo pobudniki še razširiti, še zlasti pa računajo na mlade, pravzaprav na dijake, ki bi na razstavi spoznali del zgodovine tega našega prostora. V ta namen si je Pokrajina Trst zamislila didaktični in izobraževalni projekt za višjesrednje-šolce. Na včerajšnjem srečanju v skladišču 26 je o njem spregovorila pokrajinska odbornica Adele Pino, ki je opozorila na številne vzgojne izzive, ki jih sama razstava ponuja. Marsikaj se namreč lahko naučijo med sprehajanjem mimo razstavljenih slik, fotografij, zemljevidov, knjig, vodnikov in posameznih prevoznih eksponatov, je ocenila odbor-nica. »Spoznali bodo lahko, kakšno je bilo takrat življenje pri nas, svoje znanje pa nato ponudili še ostalim sovrstnikom.« V načrtih je namreč vrsta sre- čanj z vsemi višjimi srednjimi šolami na Tržaškem in uvajanje nove didaktične ponudbe, ki bi dijake nato spremenila v turistične vodiče po razstavi. Za samo razstavo sta kuratorja Marino De Grassi in Marina Bressan poudarila, da gre za realno sliko iz preteklosti, ki danes lahko spet oživi. Včeraj so si bili vsi edini, da je ureditev skladišča - čudovitega primera pristaniške arhitek- ture 19. stoletja - ki je bil doslej javnosti nedostopen, enkratna obogatitev za mesto in ponuja mu številne razvojne izzive, ne le razstavne narave. Seveda ni razstava nostalgične narave, saj obiskovalcu vliva zaupanje v mesto in v njegovo prihodnost: Trst je bil namreč za časa avstro-ogrskega cesarstva veliko mesto in tako lahko spet postane s pomočjo Evropske unije. (sas) / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. septembra 2011 9 TREBČE - Obisk pri učencih COŠ P. Tomažič Življenje pod fašizmom Pripoved Stanke Hrovatin in Anice Kralj o naših krajih v času fašizma - V trajen opomin Na COŠ Pinka Tomažiča v Treb-čah se pripravljamo na proslavo ob 65-letnici postavitve spomenika padlim. V četrtek, 29. septembra, sta nas obiskali bivši učiteljici, predsednica VZPI - ANPI-ja Stanka Hrovatin in domačinka Anica Kralj, ki sta nam pripovedovali, kako je bilo v naših krajih v dobi fašizma in kako so kurirke skrivaj prenašale pošto po naših vaseh. Mi smo jih Malčki z gostjama z zanimanjem poslušali in obljubili, da ne bomo pozabili, kar so naši predniki pretrpeli, da lahko mi danes svobodno uživamo naše otroštvo. Učenci COŠ P. Tomažič VZPI-ANPI 18. april namesto 25. aprila? Ob nedeljski proslavi v Treb-čah, ob 65-letnici postavitve spomenika bodo člani VZPI-ANPI med drugim opozorili tudi na nedopustno desnosredinsko vladno provokacijo, ki zahteva, da bi praznik osvoboditve, 25. april, premaknili na 18. april. Vlada se je praznika prvič lotila s svežnjem ukrepov za stabilizacijo javnih financ, tokrat pa spet skuša osvoboditev zamaskirati za primernejšim praznikom 18. aprilom v spomin na leto 1948, ko so potekale prve parlamentarne volitve v republiki. Srečanje o počutju otrok v slovenskem vrtcu Na sedežu Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu, v Ulici Frausin 12, bo danes ob 16. uri srečanje ob predstavitvi publikacije in projekta Za dobro počutje naših malčkov - Vloga otroškega vrtca s slovenskim učnim jezikom pri razvoju otroka v večkulturnem okolju. Srečanje bo priložnost, da se prisotne seznani z izsledki projekta, ki je bil izveden v letih 2009 - 2010v vrtcih šentjakobskega Didaktičnega ravnateljstva na pobudo Sklada Libero in Zora Polojaz. Projekt je bil zasnovan na nizu srečanj s starši, ki so se pogovarjali o počutju svojih otrok v slovenskem vrtcu in o vtisih glede tega okolja. Na srečanjih, ki sta jih povezovali psihologinji, so starši izpostavili več zanimivih tem, ki med drugim obravnavajo uvajanje v vrtec, razloge za izbiro tega vrtca, integracijo priseljencev, odnos staršev do jezika in so razčlenjene ter poglobljene v omenjeni knjigi. Mitja Kosmina in Barkovljanka Tržaški krožek Fotovideo Trst 80 prireja danes ob 19. uri v Narodnem domu prvo pobudo v novi sezoni - srečanje s slovenskim jadralcem Mitjo Kosmino. Pobuda se vključuje v vrsto prireditev, ki se bodo v mestu zvrstile pred slavno tržaško regato Barcola-no. Večer Mitja Kosmina in Barkovljanka bo poklon slovenskemu tekmovalnemu jadranju. Ugledni jadralec Mitja Kosmina bo z očetom Jankom ponudil svojo jadralno in tekmovalno zgodbo; predvajali bodo tudi dokumentarec, ki je nastal ob splavitvi jadrnice Maxi Jena na slovenski obali. Pogovoru bo nato v mali dvorani sledilo odprtje razstave fotografij o Barkovljanki, ki sta jih v svoj objektiv ujela člana krožka Luka Vu-ga in Miloš Zidarič. Razstava bo na ogled od 3. do 7. oktobra, od 17. do 19. ure. Včeraj danes Danes, PETEK, 30. septembra 2011 SONJA Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 18.48 - Dolžina dneva 11.47 - Luna vzide ob 10.55 in zatone ob 20.20 Jutri, SOBOTA, 1. oktobra 2011 JULIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1025,9 mb ustaljen, vlaga 30-odstotna, veter 29 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. CI3 Lekarne U Kino Do sobote, 1. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'alba del pianeta delle scim-mie«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »A Dangerous Method«. CINECITY - 16.30 »I Puffi 3D«; 15.50, 17.55, 20.00 »I Puffi«; 19.50 »Crazy stupid love«; 22.15 »Super 8«; 22.10 »Niente da dichiarare?«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ma come fa a far tutto?«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »L'alba del pianeta delle scimmie«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Drive«; 16.30, 19.05, 21.40 »Blood Story«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Baciato dalla fortuna«. FELLINI - 17.00, 20.20 »Terraferma«; 18.40, 22.00 »Ma come fa a far tutto?«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 17.55, 19.20, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Drive«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Baciato dalla fortuna«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10, 20.10, 22.10, 0.10 »Johnny English 2«; 19.20 »Kavboji in vesoljci«; 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Lahko noč, gospodična«; 16.20, 17.50 »Medvedek Pu«; 21.40, 0.00 »Ta nora ljubezen«; 16.00 »Zelena svetilka«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 17.00 »Smrkci (sinhr.)«; 9.00, 20.15, 22.45 »Ta nora ljubezen«; 16.30 »Oskrbnik«; 11.30, 16.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40, 23.59 »Johnny English 2«; 16.15, 18.45, 21.15, 23.45 »Prijatelja samo za seks«; 15.00, 16.40, 18.25 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 18.40, 20.50, 23.05 »Lahko noč, gospodična«; 19.10, 21.30, 23.50 »Noč morskih psov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 20.15, 22.15 »Niente da dichiarare?«; Dvorana 2: 16.40 »I Puffi 2D«; 18.00 »I Puffi 3D«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Blood story«; Dvorana 4: 16.30, 20.30, 22.15 »Sex and Zen 3D«; 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »La pelle che abito«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.15 »Drive«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »I Puffi - 3D (dig.)«; 22.00 »La pelle che abito«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie; Dvorana 4: 17.45, 19.50, 22.00 »Blood story«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Baciato dalla fortuna«. M Izleti O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 1. oktobra, celodnevni izlet v domovino Prosecca z obiskom kleti, kosilom in obiskom gradu Castelbrando. Info in prijave na www.onav.it,trieste@onav.it ali tel. št. 333-4219540 (Luciano), 3406294863 (Elio). 50-LETNIKI KRASA POZOR! Odhod izleta na Koroško je v nedeljo, 2. oktobra: 6.30 Repen, 6.40 Prosek - Kržada, 6.50 Opčine (Dunajska cesta, pred piceri-jo). Prosimo za točnost. KRUT vabi v soboto, 8. oktobra, na Bled na ogled razstave »Leta na Azurni obali - Pablo Picasso in njegov keramični opus« in razstave »Slovenski impres-sionisti: Jakopič, Jama, Grohar in Sternen« z okoli 50. deli iz zasebnih zbirk, prirejene v počastitev 1000. letnice prve omembe Blejskega gradu. Pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ROMANJE V PADOVO V soboto, 8. oktobra, bomo poromali v Padovo. V baziliki sv. Antona bomo imeli sv. mašo, nato pa ogled vsega, kar spominja na svetnika. Šli bomo h kapucinom, kjer je živel in umrl svetnik Leopold Mandič. Po kosilu bomo obiskali še kraje v okolici Padove, ki spominjajo na sv. Antona: Camposampiero in Pado-va Arcella. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 3479322123. KMEČKA ZVEZA prireja 9. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Podrobne informacije lahko dobite v uradih Kmečke zveze ali po tel. 040-362941. H Prireditve FOTOVIDEO TRST 80 vabi na večer »Mitja Kosmina in Barkovljanka« danes, 30. septembra, ob 19. uri v veliko dvorano Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Gost večera bo jadralec Mitja Kosmi-na z videom o Maxi Jeni. Sledilo bo odprtje razstave fotografij, ki sta jih posnela L. Vuga in M. Zidarič. Toplo vabljeni! 65. OBLETNICA POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V TREBČAH: VZPI-ANPI sekcija Trebče in vaške organizacije vabijo na osrednjo proslavo pred spomenikom padlim, ki bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 15. uri. Sledi koncert TPPZ Pinko Tomažič in odprtje razstave otrok trebenskega vrtca in osnovne šole »Naše pravice in dolžnosti. Naša ustava«, ki bosta v Ljudskem domu. SDD JAKA ŠTOKA vabi na srečanje z Jožetom Pirjevcem, avtorjem knjige »Tito in tovariši«, ki bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. RAZSTAVA v osmici družine Fabec v Mavhinjah. V obratovalnem času osmice do 16. oktobra so na ogled fotografije zgodovinarke Mirte Čok in naravoslovne ilustracije (akvareli) akad. slikarke Katerine Kalc. Vabljeni. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na svečano podelitev nagrad in priznanj Natečaja za nagrado Ignacij Ota, ki bo v nedeljo, 16. oktobra, ob 18. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu v okviru počastitve 80-letnice rojstva in 10-letnice smrti skladatelja Ignacija Ote, ki jo pripravljajo društvo SKD Valentin Vodnik, skladateljeva družina in prijatelji. Prispevki Ob 20. obletnici smrti predragega moža in očeta Kamila Košute daruje družina 30,00 evrov za Ribiški muzej tržaškega Primorja in 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Rudija Škabarja darujeta Marica in Roberta 25,00 evrov za Združenje AS.TR.A. V spomin na Iva Gregorettija darujejo Verica, Tamara in Milan Škabar 40,00 evrov za Združenje AS.TR.A. Ob smrti dragega sina daruje mama Jul-ka 40,00 evrov za repentabrsko svetišče. V spomin na nečaka Rudija Škabarja daruje Romana Hrovatič (Repen 94) 20,00 evrov za repentabrsko svetišče. Namesto cvetja na grob Rudija Škabar-ja daruje Marija Guštin (Repen 154) 20,00 evrov za repentabrsko svetišče. Namesto cvetja na grob Rudija Škabar-ja in Iva Grgiča darujejo: Verica Ška-bar (Repen 29) 20,00 evrov, Alojz Mi-lič (Repen 49) 40,00 evrov in Albina Škabar (Repen 160) 20,00 evrov za re-pentabrsko svetišče. Sonce je razbleščalo svoj sijaj. Odšlo je čez grič. Zvezda je bila. Ni je nazaj. Čau, JANA Monika, Veruška in Biserka Ob preranem odhodu mlade Jane žalujeta z njenimi dragimi teti Marica in Olga z družinama Dragi Nadja, Janez in vsi ostali domači, zla usoda je udarila tja, kjer najbolj boli. Z vami v tej težki preizkušnji Ani, Rado, Andrejka in Fanika Ob izgubi drage Jane izrekava Janu in družini iskreno sožalje. Uroš in Ivana Draga Noel in Maja, tisoč lučk na nebu sveti, a ena je najsvetlejša in bo vedno svetila le za vaju. Občuteno sožalje vsem v družini otroci, starši, učiteljice in šolske sodelavke na šempolajski osnovni šoli. Ob izgubi drage Jane izrekata Janu in družini iskreno sožalje Stanko in Elza Ob izgubi drage Jane izreka svojcem iskreno sožalje Suzi z družino Z Noelom in Majo pa sočustvujejo Petra, Lara in Tanja Ob bridki izgubi drage Jane sva ob strani Janu in družini Marko in Valentina. Deva in Samuel pa toplo objameta Noela in Majo. ŠKD Cerovlje Mavhinje izraža občuteno sožalje prizadetim svojcem ob prerani izgubi Jane Umek. AŠD Sokol izreka Janu in družini občuteno sožalje ob bridki izgubi sestre Jane. 30.9.1991 30.9.2011 Avgust Castellani Dvajset let je minilo, a spomin nate je vedno živ. Vsi tvoji Zvezdica najina zlata, vedno in povsod si z nama. Z ljubeznijo mami in tati 10 Petek, 30. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / TRÍT SQ 'afof ¡lo F0T0VIDE0 TRST 80 vabi danes, 30. septembra, ¡■i&fl ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14 na večer »Mitja Kosmina in Barkovljanka« Gost večera bo jadralec Mitja Kosmina z videom o Maxi Jeni. Sledilo bo odprtje RAZSTAVE FOTOGRAFIJ, ki sta jih posnela L. Vuga in M. Zidarič. Toplo vabljeni I Ü3 Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2011/12. Informacije na tel. št. 040251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). JOGA - SKD France Prešeren iz Boljun-ca sporoča, da se vadba joge vrši v društvenih prostorih gledališča ob sredah, od 18.30 do 20.00. Vabljeni. JOGA: v novem središču, na Repentabr-ski 66, se bo v oktobru pričel tečaj joge. Ob torkih 19.30-21.00; ob četrtkih 18.30-20.00. Če bo dovolj prijav tudi ob ponedeljkih zjutraj 9.00-10.30. Informacije in prijave: Sklad Mitja Čuk 040212289 ali 349-0981408 (Bruna). MLADINSKI KROŽEK DOLINA prireja tečaj kitare za malčke in manj mlade. Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 338-7438682. PILATES - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da vadba Pilatesa poteka v društvenih prostorih v občinskem gledališču po sledečem urniku: torek od 18. do 19. ure začetnice in lanske začetnice, od 19. do 21. ure izkušene telovadke; petek: od 18. do 20. ure izkušene telovadke. Vabljene. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011/12 s krajšim skečem »Ma me prou provo-ciraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila vpis abonmaja. Info na tel. št. 040-632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. MEŠANI PEVSKI ZBOR SEŽANA vabi k sodelovanju člane in članice. Najbolj zaželeni so tenoristi in baritonisti, enako povabilo pa velja tudi za članice. Vaje potekajo vsak torek ob 20. uri v Vrabčevi dvorani Glasbene šole v Sežani. Informacije: 00386-41-952966. 60-LETNIKI OBČINE DOLINA se dobimo danes, 30. septembra, ob 20. uri v obrtni coni Dolina, da skupaj organiziramo naše praznovanje. 70-LETNIKI občine Dolina se pripravljajo na prijetno slavljenje okrogle letnice. Zbrali se bomo v Boljuncu danes, 30. septembra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-6843573. CCYJ, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje, vabi ob 19.30 na konferenco, ki bo danes, 30. septembra: Vis medicatrix naturae, vabilo k študiju zdravilnih rastlin. Info: 333-4236902, 040-2602395. NATIVITAS 2011 - deželno zborovsko združenje USCI sporoča, da se lahko SZSO Trst Slovenska zamejska skavtska organizacija - Trst vabi na DAN ODPRTIH VRAT jutri, 1. oktobra, od 15.00 do 18.00 v Marijanišču na Opčinah szso@skavt.net zainteresirani zbori prijavijo na 11. božično zborovsko revijo Nativitas do danes, 30. septembra. Info na tel. št. 040635626 ali v uradih ZSKD. OBČINA ZGONIK obvešča, da bosta anagrafski in matični urad zaprta javnosti danes, 30. septembra, zaradi iz-popolnjevalnega tečaja osebja. Zagotovljene bodo nujne storitve. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbe-ro Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: danes, 30. septembra: »Kreativna škatla«, »Majhne živalice s pon-ponov«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica obveščata, da so odprti vpisi za glasbeno šolo. Informacije na tel. št.: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe od 20.30 dalje. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih: danes, 30. septembra, 7. in 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Pro-seku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden se bodo začeli v oktobru, 28 lekcij, enkrat tedensko po uro in pol, vpisovanje v Kavarni Gruden in v občinski knjižnici N. Pertot v Na-brežini. Info 040-299632 ali 3395281729 (Vera Tuta). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 30. septembra, ob 20.45 generalka za nastop, ki bo v nedeljo, 2. oktobra, ob 15. uri na proslavi v Trebčah. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 3. oktobra, ob ponedeljkih in petkih ob 21.00; rekreacija odrasli, od 6. oktobra, ob torkih in četrtkih ob 8.30; otroška telovadba od 1. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9.30 in skupina mlajših ob 10.30. Prisrčno vabljeni! BALETNO DRUŠTVO SEŽANA organizira baletne vaje (od 4. leta dalje), jazz balet (od 11. leta), balet in telovadbo za odrasle (brez omejitve). Novost letošnjega programa je balet z mamo (deklice, stare 3 leta osvajajo prve baletne korake s svojimi mamicami). Vpis do 1. oktobra ob ponedeljkih, od 15. do 17. ure v garderobi Kosovelovega doma (Službeni vhod) v Sežani. Informacije: 00386-41-524 310 (Evgen To-dor) in 00386-40-601 554 in 40-900091 (Maja Oblak). SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 1. oktobra, ob 15. Pizzeria Birreria Kariš Pesek 69/A t. 040 226889 w uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Toplo vabljeni. ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela v soboto, 1. oktobra, na stadionu 1. maja: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do 11.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta št. 7, od 15. do 18. ure, tel. 040-51377, urad.bor@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 3. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na prvo srečanje v sezoni 2011/12. Na večeru o »zamujenem italijanskem Nurnbergu« bo predaval inž. Peter Merku. V iskanju razlogov za različno ravnanje nasprotnih strani pri procesih proti vojnim kriminalcem iz 2. svetovne vojne je inž. Merku preučil veliko tozadevne literature, ki je izšla predvsem v zadnjem desetletju, ter strnil svoje informativne ugotovitve v obliki predavanja. Začetek ob 20.30. KK ADRIA - telovadba za odrasle vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje v ponedeljek, 3. oktobra. Informacije na tel. št. 040-910339 (Pierina). MAČKOLJE - Spomin na tragične vojne dogodke ob 68. obletnici požiga vasi in usmrtitve številnih vaščanov 2. in 3. oktobra 1943: počastili bomo žrtve tistih dni s sv. mašo, ki bo v ponedeljek, 3. oktobra, v Mačkoljah ob 18. uri. SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da se bodo redni treningi v lonjerski telovadnici začeli v ponedeljek, 3. oktobra: ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure začetniki, od 18. do 19. ure otroci/barvani pasovi, od 19. do 20. ure odrasli. Info: 349-0861971. Več na www.shinkaikarate.it. TEČAJI TAI CHI pri Skladu Mitja Čuk ob ponedeljkih in petkih: prvo srečanje v ponedeljek, 3. oktobra, ob 19. uri v Večnamenskem središču na Repentabrski 66, Opčine. Informacije na tel. 040212289, info@skladmc.org. Š.Z. BOR obvešča, da se bo telovadba za odrasle začela v ponedeljek, 3. oktobra: ponedeljek in petek od 9. do 10. in od 10. do 11. ure, torek in četrtek od 17.30 do 18.30. Informacije: urad.bor@gmail.com ali tel. št. 040251377 od 15. do 19. ure. JOGA V ŠKCV LONJERJU se bo pričela v torek, 4. oktobra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi vse svoje stare in nove kle-kljarice na sestanek v torek, 4. oktobra, ob 19.30 v prostorih Bazovskega doma. ŽENSKA TELOVADBA V REPNU: Klasična telovadba bo potekala dvakrat tedensko: ob sredah 20.00-21.00 in petkih 17.3018.30. Prvo srečanje bo v telovadnici v Repnu v sredo, 5. oktobra, ob 20. uri. Potrebni sta blazina za telovadbo in mala brisača. Prijave in informacije na tel. št. 00386-31687290 (Tanja). Število mest je omejeno zaradi strokovnega pristopa in opazovanja posameznika. KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunja-nu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kondicije za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Informacije in prijave na tel. št. 335-6123484. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 5. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. TELOVADBA V BAZENU v organizaciji MD Boljunec se bo pričela v sredo, 5. oktobra. Odhod društvenega kombi-ja ob 9. uri iz trga v Boljuncu. Telovadba pod vodstvom strokovne vadi-teljice bo potekala ob sredah v bazenu s segreto morsko vodo v ankaran-skem centru dobrega počutja Adria. Število mest je omejeno. Vpisi in informacije na tel. št. 335-8045700 ali mdboljunec@gmail.com. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Mladika in Tržaška knjigarna vabijo na kavo s knjigo. V sredo, 5. oktobra, ob 10. uri bodo v Tržaški knjigarni na obisku slovenski pesniki, avtorji nove dvojezične pesniške antologije Loro tornano la sera, ki je ravnokar izšla. ŠC M. KLEIN - »Tečaj za nosečnice v bazenu« se bo začel 6. oktobra od 10.00 do 11.30. Informativno srečanje 5. oktobra ob 18.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8; »Acquafitness«, primeren tečaj za vse starosti. Urniki: torek 19.30-20.10 in 20.15-20.55; četrtek 19.30-20.10 in 20.15-20.55. Prvo srečanje bo 6. oktobra; »Tečaj za dojenčke v bazenu« od 1. do 18. meseca ob petkih od 10.00 do 10.45 in sobotah od 10.00 do 10.45 ter od 10.45 do 11.30, od 18. meseca do 4. leta ob sobotah v dvojni izmeni od 17.00 do 17.45 in od 17.45 do 18.30. Začeli se bodo 14. oz. 15. oktobra. Prijave in informacije na tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org. KARAIBSKI IN LATINOAMERIŠKI SKUPINSKI PLES - v organizaciji MD Bo-ljunec bo pričel v četrtek, 6. oktobra, ob 20.30. Tečaj je namenjen vsem ljubiteljem plesa ne glede na starostno dobo. Na prvem srečanju bomo preizkusili kako to gre. Prijave na tel. 3292126570 Roberta ali na naslov mdbo-ljunec@gmail.com. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja, ki bo vsak četrtek z gospo Marico Pahor. Prvo srečanje bo v četrtek, 6. oktobra, ob 16. uri. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v prostorih bara v Razdrtem v petek, 7. oktobra, ob 18. uri potopisno predavanje »Po svileni poti skozi Osrednjo Azijo«, ki ga je pripravila Ksenija Čermelj, mag. etnologije in kulturne antropologije. Ob 20. uri se bo odvijal tradicionalen »Nočni pohod pred polno luno na Nanos«, izpred bara. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvijal se bo vsak petek, ki je najbližji polni luni po potopisnem predavanju. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 8. oktobra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja pohod »Zoro Starec« 8. oktobra. Po barkovljanskih klancih bo pohodnike vodila prof. Marinka Pertot. Start izpred društva ob 14.30. Hoje bo okrog 3 ure. Priporočamo primerno obutev. Po pohodu bo v društvu »paštašuta« za katero se je treba najaviti na tel. št. 040411635, 040-415797. JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Divna Slavec, začetek 10. oktobra. Urnik: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.3012.00; ponedeljek in sreda, 18.3020.00. Info 040-299632 ali 3395281729 (Vera Tuta). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040327327, 340 4835610 (Anica), 0038640285930 (Mateja). KRUT - za sprostitev in dobro počutje -vabi na tečaj »Ustvarjanje mandale«. Prvo srečanje bo v torek, 11. oktobra, ob 16. uri na društvenem sedežu. Dodatna pojasnila in prijave na Krutu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo 11. oktobra uradi zaprti. GLASBENA KAMBRCA - SKD Barkovlje sprejema vpise v glasbeno delavnico oz. v tečaj solopetja za otroke in najstnike do nedelje, 9. oktobra. Dejavnosti bodo potekale ob sredah, četrtkih ali petkih popoldne (po možnem dogovoru). Začetek 12. oktobra. Informacije na tel. št.: 339-6543410. SK DEVIN prireja do 4. decembra tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini pod vodstvom društvenih učiteljev. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, 0402908195, 348-1334086 (Erika). S Mali oglasi 37-LETNIK z vozniškima dovoljenjema C in D, nujno išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. 26-LETNICA išče delo v devinsko-na-brežinski občini kot hišna pomočnica ter pomaga pri učenju angleščine. Tel. št.: 340-6314234. 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v tovarni kot skladiščnik išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882 ali 3281740877. GOSPA srednjih let z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat-tedensko delo kot hi- ö Poslovni oglasi CONTACT CENTER TRIESTE IŠČE za takojšnjo vključitev operaterje z izrazito komunikativnostjo, ciljno usmerjenostjo, poznavanjem PC-ja. Prijave: 040.0648.649 od ponedeljka do sobote 8.00-21.00 šna pomočnica. Klicati na tel. št. 3279969360 (v večernih urah). IŠČEM v najem enosobno stanovanje na Opčinah v mirni okolici. Tel. št.: 3356158792. PODARIM televizijo z dekoderjem, znamke toshiba, 28''. Tel. 040-44631. PRODAM domač, neškropljen krompir. Tel. št.: 040-212633. PRODAM drva za kurjavo po ugodni ceni. Tel. št.: 040-214412. PRODAM AVTO fiat 500. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-910148 ali 040-226847. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO CFB, cena 1.200 evrov. Tel. št. 3355387249. PRODAM kraško skrinjo z oreha. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM na novo prebarvan 50 special, letnik '80, nov motor, cena 1.500,00 evrov. Tel. št.: 338-4966680. PRODAM posode rostfrei z 10 cm izolacije, izpustnim ventilom in odprtino z vratci (valvola di scarico e boccaporto), zmogljivosti 8 in 10 tisoč litrov. Tel. 3471423651. PRODAM suha hrastova drva. Možnost razreza na 25-33 cm in dostava na dom. Tel. št.: 348-4438341. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V BARKOVLJAH prodam štirisobno hišo na 1000 kv. m. zemljišča. Tel. št. 3336194326. V PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče s projektom. Tel. št.: 335-6322701. V VIŽOVLJAH, blizu železniške postaje, dajemo v najem opremljeno mansardo s pogledom na morje. Tel. št.: 040299820. in Osmice DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Prapro-tu. Tel. 040-200156. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040229224. Vabljeni! Loterija 29. septembra 2011 Bari 83 59 30 4 74 Cagliari 48 36 38 1 43 Firence 32 55 18 58 88 Genova 23 52 76 12 19 Milan 48 26 75 61 70 Neapelj 24 30 70 12 13 Palermo 33 70 77 89 20 Rim 57 10 38 36 21 Turin 15 69 49 20 65 Benetke 82 18 24 3 47 Nazionale 59 42 15 55 63 Super Enalotto Št. 117 11 26 41 45 75 77 jolly 46 Nagradni sklad 2.495.683,14 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 17.543.580,28 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 37.435,25 € 1.215 dobitnikov s 4 točkami 308,10 € 44.527 dobitnikov s 3 točkami 16,81 € Superstar 60 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 30.810,00 € 181 dobitnikov s 3 točkami 1.681,00 € 2.968 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.536 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.318 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € DANES ZVEČER GLASBA V ŽIVO - BAIVDOMAT 01.10.1011 velik žur s KAAŠKIMI MUZIKANTI 02.10.1011 velik finale z MITICHC PIPIE TIPIČNE BAUARSKE JEDI use pod pohrlllm šotorom AUGUSjTilNEI / SVET Petek, 30. septembra 2011 1 1 evro - Za glasovalo 523 poslancev, proti 85, trije so se vzdržali Bundestag prepričljivo potrdil krepitev EFSF Merklova prejela t.i. kanclersko večino,, kar je njeni vladavini znova povrnilo nekaj trdnosti BERLIN - Spodnji dom nemškega parlamenta, bundestag, je včeraj pričakovano potrdil krepitev začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). Za krepitev je od 611 prisotnih glasovalo 523 poslancev, proti pa 85 poslancev. Trije so se vzdržali, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nemčija je s tem postala 11. država članica evroobmočja, ki je potrdila krepitev mehanizma. To so doslej storile Belgija, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Finska, v torek pa tudi Slovenija. Mehanizem EFSF bo imel po novem 779,8 milijarde evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. Nemčija bo - če bodo spremembe podprle vse članice območja z evrom - vanj prispevala 211 milijard evrov, potem ko je po prvem načrtu njen delež znašal 123 milijard evrov. Včeraj je bilo sicer pomembno tudi to, koliko koalicijskih poslancev je di v njenih lastnih vrstah ne strinjajo z načinom reševanja evropske dolžniške krize. EFSF je pri tem procesu ena ključnih rešitev, njegova krepitev pa eden najpomembnejših projektov Mer-klove v tem času. Če bi se morala Merklova pri sprejetju tako pomembnega zakona zanašati na glasove opozicije, bi to pomenilo, da ni sposobna več učinkovito vladati, so menili nekateri opozicijski poslanci. A po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je po dolgi noči intenzivnega lobiranja za predlog glasovalo 315 poslancev iz koalicijskih vrst. Le 15 jih je bilo torej proti ali pa niso glasovali. V 620-članskem bun-destagu je tako Merklova prejela t.i. kanclersko večino, kar je njeni vladavini znova povrnilo nekaj trdnosti. "S tem smo jasno izkazali odločnost koalicije pri tem vprašanju," je dejal vodja poslanske skupine koalicijskih liberalcev (FDP) Rainer Bruderle. "Sprejeli smo pomembno odločitev za Evropo." Tudi Merklova je v razpravi v sredo poudarila, da gre za "našo skupno prihodnost" ter da je potrditev krepitve mehanizma "največjega pomena". Zgornji dom nemškega parlamenta, bundesrat, naj bi zakon potrdil v petek. Sicer pa je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble včeraj v parlamentu napovedal, da se bodo finančni ministri 17-članskega območja z evrom sestali 13. oktobra in takrat odločili o izplačilu osem milijard evrov vredne tranše posojila Grčiji. "Odločitev je odprta," je dejal in s tem poudaril, da države še čakajo na poročilo strokovnjakov trojke - Mednarodnega denarnega sklada (IMF), EU in Evropske centralne banke (ECB), ki so se včeraj vrnili v Atene, kjer bodo nadaljevali skrben pregled javnofinančnega stanja te močno zadolžene države. Je pa Schäuble poudaril, da EFSF po tej krepitvi ne bodo več širili. "Ne bo več povečan. To ni več stvar razprave," je zatrdil poslancem. (STA) grčija - Premier Papandreu danes v Franciji Državni uslužbenci pred prihodom trojke protestno zasedli ministrstva PARIZ - Grški premier George Pa-pandreu bo danes obiskal Pariz, kjer se bo srečal s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Kot so sporočili iz urada francoskega predsednika, bosta voditelja govorila o trenutnem položaju v globoko zadolženi Grčiji, ki čaka na naslednjo tranšo dogovorjenega posojila za izhod iz dolžniške krize. Srečanje med Sarkozyjem in Pa-pandreujem je predvideno ob 17. uri po srednjeevropskem času. Grški premier se je sicer v torek v Berlinu že sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel, katere država se boji, da bi kot članica evroobmočja v primeru plačilne nesposobnosti Grčije morala prevzeti precejšen del finančnega bremena. Francija in Nemčija sta močno zainteresirani, da bi Grčija splavala iz hude dolžniške krize, ki bi lahko ogrozila stabilnost območja evra. Tako francoske kot nemške banke, ki so močno izpostavljene grškemu dolgu, pa se v primeru bankrota Grčije bojijo, da bi morale odpisati dolgove in bi s tem utrpele hude izgube. V Atene je sicer včeraj prispela t.i. trojka, sestavljena iz predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki bo opravila pregled grških javnih financ, od njihovih ugotovitev pa bo odvisna odločitev, ali bodo Atene prejele naslednjo tranšo maja lani dogovorjenega posojila ali ne. Na kocki je posojilna tranša v višini osmih milijard evrov, ki jo Grčija nujno potrebuje, da se izogne plačilni nesposobnosti. Grški državni uslužbenci, ki nasprotujejo napovedanim varčevalnim ukrepom, pa so včeraj v pričakovanju prihoda trojke protestno zasedli stavbe ključnih ministrstev. Protestni uslužbenci so zasedli sedeže vseh glavnih ministrstev, med drugim resorjev za finance, razvoj, pravosodje, delo, zdravje, notranje zadeve in kmetijstvo. S protestom in blokado stavb so državni uslužbenci začeli pred začetkom uradnih ur ministrstev. Te se sicer začno ob 5.30 po srednjeevropskem času. Grki na ta način protestirajo proti novemu svežnju varčevalnih ukrepov, ki jih je pred nedavnim s ciljem zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja napovedala grška vlada. Med njimi so znižanje plač javnih uslužbencev za petino, dodatno krčenje pokojnin, odpuščanje državnih uslužbencev in nov nepremičninski davek. (STA) Upokojenci protestirajo pred finančnim ministrstvom v Atenah ansa madžarska Greenpeace svari pred novo katastrofo BUDIMPEŠTA - Aktivisti mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace so včeraj protestirali v bližini zbiralnika nevarnih odpadnih snovi iz tovarne aluminija v kraju Almas-fuzito na severozahodu Madžarske. S protestom so želeli opozoriti na nevarnost izlitja rdeče gošče in ponovitev okoljske katastrofe, kakršna se je v državi zgodila oktobra lani. Več deset aktivistov iz Avstrije, Nizozemske, Poljske in Nove Zelandije je nad zbiralnikom razvilo velik napis z besedo "STOP", poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Zbiralnik, v katerem je shranjena odpadna rdeča gošča, se nahaja v bližini Donave, stene zbiralnika pa služijo kot nasip pred poplavami. Zgradba in trdnost (zbiralnika) sta, kolikor nam je znano, vse prej kot ustrezna," je dejal aktivist Gre-enpeacea Balazs Tomori, ki je organiziral protest. Po njegovih besedah ima tovarna dovoljenje za proizvodnjo okoli 132.000 do 280.000 ton tako nevarnih kot nenevarnih odpadkov letno. (STA) Ameriški veleposlanikv Siriji tarča podpornikov režima DAMASK - Ameriškemu veleposlaniku v Siriji Robertu Fordu so včeraj privrženci režima sirskega predsednika Ba-šarja Asada skušali preprečiti srečanje s predstavnikom sirske opozicije ter ga pri tem obmetavali s paradižniki. Ford se je sestal z vodjo prepovedane Arabske socialistične demokratske stranke Hasanom Abdelazimom. Ko je prišel do njegovega urada v Damasku, ga je napadla skupina kakih sto protestnikov, ki so nato skušali vdreti tudi v Abdelazi-zovo pisarno. To jim ni uspelo. Ameriški veleposlanik v Damasku je sicer že večkrat izrazil svoje nestrinjanje s tem, kako skuša sirski režim krvavo zatreti proteste. Sirsko zunanje ministrstvo pa je ZDA obtožilo, da spodbujajo "oborožene skupine" k nasilnim dejanjem nad pripadniki sirske vojske. Spopadi v Jemnu včeraj terjali nove žrtve SANA - Spopadi med vladnimi silami in uporniki v Jemnu so včeraj terjali najmanj tri smrtne žrtve. V zadnjem izbruhu nasilja je od 18. septembra življenje skupaj izgubilo že več kot 100 ljudi, večina v glavnem mestu Sana. V spopadu med vladnimi silami in silami disidentskega generala Alija Moh-sena al Ahmarja v Sani je bil včeraj ubit en človek, pet pa jih je bilo ranjenih. Lokalni mediji poročajo o silovitih eksplozijah v prestolnici, od katerih naj bi ena odjeknila tudi v bližini predsedniške palače v središču mesta. Po eksplozijah naj bi z območja umaknili vojake in orožje ter jih razporedili po različnih lokacijah v prestolnici. Opozicijske sile so sporočile, da sta bili v drugem največjem jemenskem mestu Taiz med obstreljevanjem stanovanjskih predelov mesta s strani vladnih sil ubiti najmanj dve osebi. Poročajo tudi, da je obstreljevanje povzročilo množično bežanje prebivalstva iz teh delov mesta. Umrl izumitelj srčnega spodbujevalnika BUFFALO - V starosti 92 let je ta teden umrl izumitelj srčnega spodbujevalni-ka Wilson Greatbatch. Prvi srčni spod-bujevalnik so vgradili leta 1960 in 77-letni pacient je z njim živel še 18 mesecev po posegu. Danes s spodbujevalni-kom živijo milijoni ljudi po vsem svetu. Greatbatch je umrl v domu za ostarele v Buffalu, vzroka smrti pa niso sporočili. Poleg srčnega spodbujevalnika je prijavil še prek 150 različnih patentov. Po izobrazbi je bil sicer inženir elektrotehnike. Srčni spodbujevalnik spodbuja srce k utripanju v želenem ritmu, izum pa je ameriško inženirsko združenje leta 1983 uvrstilo med deset največjih inženirskih prispevkov družbi v zadnjega pol stoletja. (STA) libijska kriza Interpol izdal nalog za aretacijo Sadija Gadafija LYON - Interpol je včeraj objavil nalog za aretacijo sina nekdanjega libijskega voditelja Sadija Gadafija zaradi domnevnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešil kot vodja libijske nogometne zveze. Objavo naloga za aretacijo za Sadija Gadafija, ki naj bi bil v Nigru, so zahtevale nove libijske oblasti. Libijske prehodne oblasti trdijo, da je Sadi Gadafi na položaju vodje libijske nogometne zveze poneveril premoženje in z orožjem ustrahoval ljudi. Interpol v rdečem obvestilu poziva države v tem delu Afrike, naj pomagajo poiskati in aretirati Gadafi-ja mlajšega in ga vrniti Libiji. Opozarja tudi, da za Gadafija kot poveljnika vojaških enot, domnevno vpletenih v zatiranje pro-tivladnih protestnikov, v skladu z resolucijo ZN velja prepoved potovanj. Interpol je še sporočil, da je to prvo rdeče obvestilo, ki ga je izdal na zahtevo libijskega nacionalnega prehodnega sveta. Pred tem je rdeče obvestilo za nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija in druge člane njegove družine izdal na zahtevo Mednarodnega kazenskega sodišča. združeni narodi - Evropski parlament za priznanje Palestine Palestinci v Varnostnem svetu zbrali osem glasov podpore RAMALA/STRASBOURG - Palestinci so si v Varnostnem svetu Združenih narodov doslej zagotovili osem glasov podpore za svojo prošnjo za članstvo v ZN, kar pomeni, da jim za potrditev manjka samo še eden, je včeraj sporočil palestinski zunanji minister Rijad al Malki. Da je zahteva Palestincev po državnosti legitimna, je včeraj ocenil tudi Evropski parlament. Kot je novinarjem v Ramali dejal al Malki, so doslej podporo njihovi prošnji za članstvo zagotovili Libanon, Rusija, Kitajska, Indija, Južnoafriška republika, Brazilija, Nigerija in Gabon. Prizadevali si bodo zagotoviti podporo še vsaj devete in desete države v 15-članskem VS ZN, pri čemer ciljajo predvsem na BiH, Kolumbijo in Portugalsko, je dejal. Al Malki tako v kratkem načrtuje obisk v BiH, palestinski predsednik Mahmud Abas pa naj bi oktobra obiskal Kolumbijo, Portugalsko, Honduras in Dominikansko republiko. Poleg tega bo Abas, ki je prošnjo za članstvo minuli pe- tek osebno predal generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu, 6. oktobra spregovoril na zasedanju Sveta Evrope v Strasbourgu. Palestinci morajo za potrditev svoje prošnje v VS ZN zbrati vsaj devet glasov, a tudi če jim to uspe, so ZDA že vnaprej napovedala veto na tovrstno odločitev. Kljub temu Palestinci računajo na to, da si bodo lahko z zagotovitvijo večine v VS ZN lastili diplomatsko zmago, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podporo palestinskim prizadevanjem za dosego državnosti so včeraj izrazili tudi poslanci Evropskega parlamenta, ki so v resoluciji pozvali, da je treba to vprašanje rešiti v letu dni. "Pravica Palestincev do samoodločbe in do lastne države ni sporna, prav tako pa ni sporna pravica Izraela do obstoja v okviru varnih meja," poudarja resolucija, ki so jo poslanci sprejeli z veliko večino. Poslanci so poleg tega poudarili, da podpirajo rešitev z dvema državama, ki bi temeljila na mejah iz leta 1967 z Jeru- zalemom kot glavnim mestom obeh držav. Po njihovem prepričanju bi bilo treba brez odlašanja znova začeti neposredna pogajanja, ki bi pripeljala do rešitve s soobstojem dveh državi. Dokument dodaja, da se je treba izogniti vsem korakom, ki bi lahko ogrozili sprejetje sporazuma, in da ne bi smela biti sprejeta nobena sprememba meja izpred leta 1967, niti v Jeruzalemu, razen sprememb, o katerih se dogovorita obe strani. Parlament poziva visoko predstavnico za skupno zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton ter vlade članic EU, naj si še naprej prizadevajo oblikovati skupno stališče unije glede palestinske prošnje in preprečijo razhajanja med državami članicami. Poleg tega so poslanci pozvali Izrael, naj opusti gradnjo in širitev na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu, hkrati pa resolucija poziva tudi k prenehanju raketnih napadov na Izrael iz Gaze. (STA) 12 Petek, 30. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Sezona centra L. Bratuž in Kogojevi dnevi Poklon Franzu Lisztu in priložnost za mlade Nastopila nizozemski študentski orkester MIRA in pianist Danijel Brecelj 60-članski študentski simfonični orkester MIRA iz nizozemskega Gro-ningena je bil minule dni gost dveh primorskih koncertih prizorišč. V Avditoriju Portorož je s sestavom kot solist nastopil pianist Denys Masliuk, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici pa goriški pianist Danijel Brecelj. Oba odlična glasbenika sta se predstavila v izvedbi monumentalnega Koncerta za klavir in orkester št. 1 Franza Liszta. V orkestru MIRA, ki ima skoraj petdesetletno tradicijo, so študentje glasbe v manjšini, saj med člani prevladujejo študentje z različnih naravoslovnih in družboslovnih področij, amaterski glasbeniki torej, ki so se nekoč za daljše obdobje posvečali svojim instrumentom. Že ta podatek je marsikoga na koncertu prijetno presenetil, nam pa tudi sugeriral, da bodo tu ostre kritike odveč, saj je že sama namera delovanja tovrstne glasbene družine dovolj plemenita, žlahtna, in v današnjem času tudi zelo redka. Občinstvo goriškega Centra Bratuž in zvesti sopotniki Kogojevih dni (koncert je namreč potekal v sodelovanju z letošnjim mednarodnim festivalom sodobne glasbe) pa so bili z obiskom orkestra Kraljevine Nizozemske navdušeni tudi zaradi izrazito romantičnega programa: ob uvodni Uverturi iz opere Oberon Carla Marie von Webra in zaključni Simfoniji št. 4 Roberta Schumanna, še večno slaven Lisztov Klavirski koncert. Skladbe mojstrov romantičnega obdobja pa tudi sicer sodijo med priljubljene izvajalske podvige orkestra MIRS, orkestra, ki od lani nastopa pod vodstvom dirigenta Petra Stama: »Ja, zelo radi imamo romantično glasbo. Pogosto jo izvajamo pa tudi zato, ker je mnogo bolj primerna, lažje razumljiva za neprofesionalni sestav kot je naš. Igranje sodobne glasbene literature bi bilo za nas preprosto predrago zaradi avtorskih pravic. Orkester danes nima toliko sredstev, da bi jih plačeval. Radi pa izvajamo tudi skladbe Beethovna in Mozarta.« In če sta izvedbi uvodne Uverture C. M. von Webra in zaključne Simfonije Schu-manna še razkrivali tudi kakšna ritmična razhajanja in intonančne netočnosti, in če je marsikdaj ob velikem zamahu dirigenta zadonelo, in si pianissimi nikakor niso uspeli izboriti svojega ustreznega mesta v skladbah, pa smo na vse predsodke pred muziciranjem neprofesionalnega simfoničnega orkestra pozabili ob izvedbi Liszto-vega Koncerta. Danijel Brecelj, komaj 23-letni pianist, ki je letos magistriral na slovitem državnem konservatoriju (Conser-vatorie National Superieur de Musique et de Danse de Paris) v Parizu in hkrati že Pianist Danijel Brecelj med goriškim nastopom f.lk opravil tudi sprejemni izpit iz kompozicije v Salzburgu, je v Gorici blestel. Pianist, doma iz Šempetra pri Gorici, je zelo jasno in kristalno čisto razvijal tematski material, ki ga je skladatelj v koncertu večkrat predelal v neskončno raznolike podobe, ga do poslušalcev prenašal brez vsakršne sentimentalnosti, prenapetosti, teatralnosti - sicer tako zelo pogosto uporabljene izvajalske prakse pri Lisztovih klavirskih skladbah. Brecljeva pripoved je bila tekoča, suverena, prav nič vihrava ali pretirano silovita, bila je brez ognjenih zubljev in žvenkljanja, bila je glasbena izpoved, v kateri ni bilo nikakršnih sledi večkrat opevanega prisiljenega in izumetničenega Lisztovega sloga. Danijel Brecelj je v interpretacijo vdahnil samosvojo noto, nas očaral s svojimi spretnimi prsti in navdušil v bravuroznih pasažah, nam predstavil Lisztov koncert kot glasbeno umetnino, ki ima resnično edinstveno glasbeno formo in precej izvirnih kompozicijskim domislic. In pri tem so mladega virtuoza zelo korektno spremljali in dopolnjevali člani študentskega simfoničnega orkestra, pa čeprav so se z Brec-ljem srečali prvič na dan goriškega koncerta in imeli zgolj eno samo skupno vajo. Uvod v letošnjo koncertno sezono Centra Bratuž v Gorici je tako resnično prinesel ».. .potrebno svežino in nove glasbene izkušnje, ki naj nas bogatijo in navdihujejo naš prostor« (kot je v programski knjižici v uvodu zapisal David Bandelj). Tatjana Gregorič Britney jutri v Zagrebu (Nekdanja) kraljica popa Britney Spears bo jutri (ob 21. uri) v sklopu turneje Femme Fatale nastopila tudi v Zagrebu. Pevka obljublja pravi vizualni spektakel na ogromnem odru, ki je prisilil hrvaške organizatorje, da so število vstopnic v prodaji omejili na 12.000, to se pravi 3.000 manj od običajne kapacitete dvorane. Vstopnice so še na razpolago (od 28,53 € do 96,06 €) 30-letna Britney Jean Spears je pričela nastopati že kot otrok, pri 18 letih pa izdala svoj prvi album ...Baby One More Time in takoj zaslovela kot svetovna pop zvezdnica. S prvima dvema albuma je podrla več rekordov v največji in najhitrejši prodaji, singla ...Baby One More Time in Oops!... I Did It Again pa sta postala mednarodni uspešnici. Sledila sta manj uspešna albuma, Britney se je nato zaradi osebnih (zdravstvenih) težav za nekaj časa umaknila. Njen peti glasbeni album, Blackout (leta 2007) je kazal na gotov zaton nekdanje pop ikone, a šesti glasbeni album, Circus je odločilno prispeval k njenemu - ne samo glasbenem - preporodu. Marca letos je izšel še sedmi glasbeni album, Femme Fatale, z glavno uspešnico Hold It Against Me. Album in pesem sta takoj zasedla prvo mesto na lestvici najbolj prodajanih. Britney Spears je po svetu prodala več kot 100 milijonov izvodov albumov. (I.F.) TRST - Niz Glasbeni september zaključili Beograjčani Koncert najstarejšega srbsko-pravoslavnega zbora PREJELI SMO - Vittorio Sgarbi odgovarja Primorskemu dnevniku »Provincialno novinarstvo« Umetnostni kritik nam je poslal slovenski dopis, v katerem izraža kritike na račun našega poročanja Kdor vidi »bunga-bunga« povsod, bi ga morda rad imel na svojem domu. Vittorio Sgarbi Vittorio Sgarbi, umetnostni kritik, kustos beneškega Paviljona Italija in pobudnik tako imenovanega Razpršenega bienala, nam je poslal dopis, s katerim odgovorja na članek, ki smo ga objavili na sredini kulturni strani; ob poročilu o odprtju nove razstave v starem pristanišču, ki se je je v torek popoldne udeležil tudi Sgarbi, smo namreč objavili tudi krajši komentar z vtisi, ki so novinarko našega dnevnika navdajali na torkovem odprtju. Pismo, ki nam ga je Sgarbi poslal v slovenščini, kar posebno cenimo, objavljamo v celoti in v izvirni obliki. Verjamem, da v nekaterih zaprtih skupnostih, ne vem, če v slovenski skupnosti v Trstu ali v Sloveniji, se nekaterih stvari nikdar ni videlo ali storilo, in da se spolno svobodo, ki se jo priznava Pier Paolu Pasoliniju ali Nichiju Vendoli ne more priznati prostim heteroseksualcem. S presenečenjem pa ugotavljam, da se javni izrazi zabave in užitka mladih žensk, ki ničesar in nikomur ne skrivajo, in ja- vni dokazi razpoložljivosti do vseh, tako moških kot žensk, mladih in starih, lepih in grdih, se razumejo kot »bunga bunga«. Menim, da tako ravnanje nima druge obrazložitve, kot da je oblika pro-vincialnega novinarstva in pomanjkanja spoštovanja do resnice. Nihče se ni sle-kel, nihče se ni javno ljubil in nihče ni to storil niti za zaprtimi vrati domov, po katerih naj bi se odvijal »bunga bunga«. Moji izrazi svobode se ne bojijo lažnih moralizmov in pobeljenih grobov brez vsakršne veljavnosti, da bi lahko dovolili soditi nekoga, ki nima nič kaj skrivati. Vidne pozornosti ali izrazi užitka so tipični za človeka, ki ni ne frustriran ne hinavski, za razliko od tistega, ki jih zamenjuje za drugo in ki jih nagovarja z drugim imenom. Brez nobene hinavščine in nobene nesramnosti. Točno tako kot sem včeraj ravnal na predstavitvi kataloga Beneške bienale v tržaškem starem pristanišču. Pripis: Na sredinem odprtju razstave v skladišču 26 se me je ob obnašanju gospoda Sgarbija in njegovih spremljevalk polastil občutek nelagodja. Podobno so občutili tudi nekateri sogovorniki in sogovornice, zato sem tiste vtise pre-lila v krajši komentar in pri tem uporabila tudi barvito besedno zvezo »bunga bunga«, ki je žal že sestavni del našega življenja. Nisem imela in nimam občutka, da bi bilo v mojem pisanju kaj žaljivega, česar pa ne morem trditi za zgornji zapis: njegov avtor me je označil za provincial-no novinarko, ki ne spoštuje resnice in je istočasnofrustrirana, hinavska ...in željna »bunga bunga« na svojem domu. Profesorju Sgarbiju se vsekakor zahvaljujem za brezplačno psihoanalizo: moj bančni račun mu je posebno hvaležen ... Poljanka Dolhar Znamenit dedič zgodovine srbske zborovske glasbe je v ponedeljek gostoval v stolnici svetega Justa, kjer je lepa priložnost povezala v prijateljskem duhu tržaško pravoslavno in katoliško skupnost. Koncertni niz Glasbenega septembra je sklenil namreč celovečerni nastop Prvega beograjskega zborovskega društva; stolni zbor ima za seboj skoraj 160-letno zgodovino in je kot najstarejši srbski zbor nastopil ob mnogih slovesnih priložnostih. Bil je kraljevski zbor in je deloval pod taktirko znanih dirigentov in skladateljev, med katerimi ima posebno mesto Stevan Mokra-njac. Danes ga vodi ruska zborovodki-nja Svetlana Vilic, ki je za ta koncert izbrala program pretežno sakralnega značaja z dopadljivimi skladbami slovanskih skladateljev 19. in 20. stoletja. Zbor je bizarno uporabil izvedbo Bachovega preludija za orgle kot uvodno »špico« za postavitev pevcev in po-klon zborovodkinje med ploskanjem, ki je preglasilo igranje organista Dušana Vilica. Med klasičnimi pravoslavnimi skladbami Mokranjaca, Stankovica in Česnokovega, so prevladujočo stilno usmeritev občasno razgibali priredba Arcadeltove Ave Marie, Bartoluccijev Agnus Dei in bolgarska ljudska pesem. Izstopal je tudi anonimni spev iz 18. stoletja v poklon svetemu Savi, ki je z arhaično eksotičnimi prizvoki solistične melodije ovrednotil petje odličnega solista. Pevci in njihova zborovodkinja so potrdili obvladanje tega repertoarja, kar se je odražalo v dolgih legatih in v homogenosti mehkega zvoka, ki pa se ni nikoli razvil skozi bogato dinamično paleto in niti s posebno intenzivnostjo izražanja. Umetniške in duhovne vsebine tega večera so privabile v stolnico številno publiko, ki je bila na koncu deležna tudi prisrčnega pevskega voščila gostov »na mnoga leta«. Nastopu zbora je sledila prijazna zahvala župnika patriarhalne beograjske cerkve sv. Mihaela Petra Lukica, ki je v svojem pozdravu omenil, da je srbski zbor v svoji dolgi zgodovini petkrat nastopil v našem mestu. Največje zahvale in posebnega poklona sta bila deležna stolni župnik in umetniški vodja koncertne sezone Marco Sofia-nopulo, za katerega je bil ta večer nadaljevanje vpeljanega sodelovanja. »Ze tretjič gostimo srbske zbore v tem okviru, kar utrjuje našo dolgoletno, prijateljsko povezavo s srbsko pravoslavno skupnostjo, ki je tudi tokrat sodelovala pri tem projektu. Končala se je tako 34. izvedba našega tradicionalnega, septembrskega niza, ki smo ga izvedli kljub veliki finančni stiski. Letos smo lahko priredili štiri koncerte; upam, da bomo v prihodnjem letu imeli več sredstev.« (ROP) / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. septembra 2011 13 NAŠ INTERVJU - Slikar Bogdan Grom »Pri ustvarjanju sta potrebna tako fantazija kot spomin ...« 93-letni umetniki iz Devinščine o svojem otroštvu, študijskih letih, konfinaciji, življenju in ustvarjanju v ZDA Majhna prometna nezgoda ni prekrižala načrtov mojstra Bogdana Groma: leden obkladek na poškodovani nogi, v očeh pa iskrivost, radovednost, obenem modra preudarnost, s katero mojster presoja sogovornika in izbira besede, ki bi najbolj primerno stregle njegovim mislim. Umetnik je živa zakladnica, iz katere bi lahko črpali roman, triindevetdeset let dolgo in vznemirljivo pripoved, v kateri se zgodovinske danosti prepletajo z osebnimi izbirami, pa tudi z igro usode, ki je bila Gromu vsaj naklonjena, če že ne mila. Ključ uspeha je mojster našel v kombinaciji različnih faktorjev, ki so se prepletali: samozavest, podjetništvo in sreča. Ključ pogovora pa sem našla v literaturi, v romanih Karla Maya, ki so zaznamovali tudi moje otroštvo, mojstru pa navdihnili celo vrsto ilustracij. Karla Maya, ki se nikoli ni premaknil iz svoje domovine, je pa znal opisati z neverjetno natančnostjo najrazličnejše svetove, od Divjega zahoda, kjer je živel junak Winnetou, do črne Afrike, kjer so trpeli njegovi Sužnji. Karl May dokazuje, da lahko pisatelj potuje zgolj s fantazijo, Vi pa ste mnogo potovali in v svoj opus prelili vtise in odtise Starega in Novega sveta. Kakšno vlogo igra v Vašem delu fantazija, kakšno pa živi vtisi? Pri ustvarjanju sta potrebna tako fantazija kot spomin: gre za čuden proces, ki se najlepše sproži, kadar si zaljubljen v to, kar ustvarjaš. Fantazija in spomin sta mi pomagala, da sem v Ameriki obnavljal vizijo svojega Krasa - kot bi ga gledal skozi mikroskop ali povečevalno steklo -, vtisi pa so se stapljali z novo pokrajino, z deželo Winnetouja, s previsnimi skalami v kanjonih, kamor sem zahajal zgodaj zjutraj, da sem lovil igro senc, ki so se premikale po stenah in ustvarjale venomer nove vzorce. Hitro moraš beležiti to nemirno lepoto, ki jo lahko podaljšaš z novimi igrami ... V Vašem opusu bi težko našli stalnico, saj ste prehodili transverzalno pot, ki se je dotaknila glavnih umetniških smernic 20. stoletja, se preizkusila v najrazličnejših tehnikah in se neprestano obnavljala. Katero pa je bilo izhodišče, kateri umetnik Vas je najprej očaral? Bil sem deset let star, ko mi je oče podaril nemški mladinski almanah: zelo zanimivo čtivo, ki je v meni vzbudilo celo vrsto radovednosti, najmočnejši vtis pa mi je naredila reprodukcija Jezdecev Maxa Ernsta, ki je krasila prvo stran. Kombinacija barv in nekako divje kompozicije me je povsem fascinirala, v almanahu pa sem izbrskal še celo vrsto zanimivosti: možnost, da bi na leteči zmaj obesil kamero, ki bi slikala pokrajino, se mi je zdela naravnost čudovita ... spoznal sem tudi Lindbergha, ki je v mojih očeh postal nedosegljiv junak. Ko sem kasneje v Subotici našel njegovo sliko, sem jo izrezal, ročno povečal ter prilepil na črno podlago-to je bila moja prva iz-rezanka, star sem bil štirinajst let in od takrat dalje so papirnate konstrukcije postale stalnica mojega ustvarjanja. Tudi velike skulpture se najprej rodijo kot papirnate konstrukcije, z uporabo laserja sem si delo olajšal, a postopek ostaja isti. Zemljepis pogojuje zgodovino in Vaša zgodovina je začrtana na obširnem atlasu, ki gre od Krasa do Amerike. Ja, rodil sem se v Devinščini, v hiši, kjer še danes stoji gostilna Dolenc; med predniki (mojster mi pokaže skrbno izdelan rodovnik, op.p.) Zgoniška občina je Bogdanu Gromu 20. septembra podelila prvi občinski pečat (levo), naslednji dan je likovnik prvošolčkom predal slikanico Pravljica o vetru (desno), spodaj pa Gromov akvarel Kontovel Prosek 1955 kroma je znameniti Ivan Nabergoj, deželni in državni poslanec, član avstrijskega državnega zbora, oče pa je bil bančni funkcionar, ki se je službeno večkrat selil: ko sem bil dve leti star, smo živeli v Pragi in sem se tudi naučil češčine, nato smo se vrnili v domači kraj, več let sem preživel v Barkovljah, kjer sem govoril slovensko in italijansko. Moje okolje se je stalno spreminjalo, zaradi fašizma smo se odselili v Jugoslavijo in nekaj let ostali v Subotici: spominjam se res krasnih prijateljev, ki nas je združila nogometna strast, toda v naši družbi so bila že takrat občutena verska razhajanja. To je bilo najbolj opazno med uro verouka, kajti v razredu smo bili katoličani, pravoslavci, judje, duhovnik pa je bil hrvaški Madžar in nas je hujskal proti Jugoslaviji. Doma smo bili narodnjaki, Jugoslavijo smo imeli radi in to se me je vedno držalo. Ko smo se iz Subotice preselili v Ljubljano, so med gimnazijci zacvetele drugačne razprtije: liberalci proti klerikalcem, enkrat mesečno pa so nam profesorji omogočili debatno uro, med katero smo prosto izražali svoje ideje. Za maturo sem izbral nekoliko delikatno temo »Papež Pij XI. in njegova protislovanska gonja«: posledica so bili cveki v predmetih, v katerih sem odlično uspeval in takrat je posegla moja mati, ki se je obrnila do kateheta. Mož je dejal, da sem žal pod močnim vplivom profesorja Lava Čermelja, kljub temu pa so mi greh odpustili in po maturi sem se vpisal na univerzo. Oče je želel, da bi se posvetil ekonomskim vedam, jaz pa sem takrat že spoznal Zorana Mušiča in sem si vroče želel študirati na zagrebški umetnostni akademiji. Sporazumela sva se za kompromis, tako da sem pri Mateju Strnedu privatno študiral portreturo, že od otroštva dalje pa sem delal tudi sam, vedno sem imel pri sebi pastele in akvarele. Bližala se je 2. svetovna vojna, ki je marsikomu bridko zasukala življenje. Kako se je obrnilo Vaše življenje? Bili smo zelo živahni študentje, pozorni na politično dogajanje. Že od l.1930 dalje sem s Sa-vom Čermeljem in svojim bratom prirejal majhne slovesnosti ob plošči, ki je obeleževala zasedena slovenska ozemlja: vsako leto smo 6. septembra slavili bazoviške talce, 9. oktobra pa proslavljali obletnico plebiscita, s katerim smo izgubili Koroško. Zalotili so nas 9. oktobra 1934, ko je odjeknila vest o atentatu na kralja Aleksandra v Marseillu. Bili smo zaznamovani kot nevarni elementi in ko so Ljubljano l.1941 okupirali Italijani, so nas brž odvedli v zapor: kake tri mesece sem bil zaprt na Miklošičevi, mama pa je spet uspešno posegla pri italijanskem zasliševalcu. Leto kasneje sem se vpisal na ekonomsko fakulteto tržaške univerze, tudi tam pa sem bil aretiran, skupaj z vrsto Jugoslovanov. Zasliševalec me je imenoval kot Bogdana, čeprav so mi na italijanskih dokumentih zapisali Diodato. Pošteno sem mu povedal, da ne bom nikdar postal ne Italijan niti fašist in istega dne so me poslali z vlakom v Firenze. Tam je študiral moj brat, toda vročina je bila neznosna in lahko sem za konfinacijo izbiral med Pe-rugio in Sieno. Odločil sem se za Umbrijo, v Pe-rugii se vpisal na univerzo za tujce, ko pa sem zvedel za umetnostno akademijo, sem se takoj prepisal. Politični komisar me je označil kot člana nevarne druščine sinov bogatih ljubljanskih trgovcev, ki radi povzročajo škandale, in mi je svetoval previdno obnašanje. Na Akademiji me je poučeval Gerardo Dottori, vnet fašist, ki se je vključil v futuristično strujo kot »aeropittore«, bil pa je poštenjak in ne glede na različna svetovna nazora in različno umetniško usmeritev - jaz sem se takrat spogledoval z impresionizmom - sva postala prijatelja. Po kapitulaciji Italije sem dva meseca preživel v Rimu, diplomiral pa sem na beneški Akademiji. V Benetke se je zateklo veliko Jugoslovanov, Židov in drugih, ki so na laguni našli relativno varno zavetje; našel sem prijatelja Mušiča in posredno sem mu tudi predstavil dekle, ki je postalo njegova žena. Ko sem diplomiral, sem šel na kratek obisk k staršem v Trst, ob povratku pa me je na beneški železniški postaji ustavil nemški oficir: zahteval je, naj mu izročim dokumente, jaz pa sem ga zaprosil, naj mi jih pusti, sicer bi me lahko zajeli - in brez zadržkov tudi ustrelili - pripadniki zloglasne X.Mas. Zaslutil sem nevarnost ter takoj odpotoval v Perugio: naslednjega dne je bil pravi pogrom, aretirali so tudi Mušiča in ga odpeljali v Dachau. Osvoboditev sem dočakal v Pe-rugii: na Korzu Vannucci je 1. maja ogromna množica žalostno reagirala na novico, da je v Trst vkorakala jugoslovanska armada, jaz pa sem bil presrečen ...bilo je nekaj nepozabnega!!! Vrnili ste se v Jugoslavijo in se prvič zaposlili kot profesor ... Ja, v Perugii sem se poročil s Ptujčanko in v štajerskem mestu sem začel poučevati na gimnaziji, ki je veljala za gnezdo komunistov - tam je študirala tudi Zofka Kveder. Organiziral sem prvo razstavo slovenskih partizanskih umetnikov, med katerimi so bili France Mihelič in Božidar Jakac, okolje pa ni bilo najbolj prijazno in sem si dolgo prizadeval, da bi lahko dobil potni list. Nameraval sem v Prago, da bi študiral lutke z mojstrom Trnekom, prišel pa sem v Trst, kjer sem najprej začel delati kot ilustrator, tudi tokrat po srečnem naključju: umrl je mojster Albert Sirk in urednica Ljudskega tednika, mamina sestri-čna Nada Rupel, me je zaprosila, da bi nadaljeval Sirkovo delo. Začel sem sodelovati tudi s Primorskim dnevnikom, istočasno tudi poučevati. Čeprav je bil šolski nadzornik Mizerit belogardist, je spregledal moje politično ozadje ter me sprejel v službo. Ostali ste zvesti svojemu svetovnemu nazoru, to pa Vam ni preprečilo, da ste pozneje v ZDA sodelovali s skupino katoliških izseljencev pri obnovitvi cerkve Sv.Cirila. Nisem imel nikakršnih predsodkov, cerkvena umetnost me je privlačila in sprejel sem najrazličnejša naročila, od katoliških cerkev do armenskih, pa sinagog ...brez predsodkov sem delal za različne odjemalce, od velikih komercialnih centrov do kulturnih spomenikov, lotil sem se tudi tako imenovane uporabne umetnosti, ko sem študiral tehniko sitotiska v podjetju, ki je izdelovalo tapiserije in svilene šale . Postali ste tipični self-made man, od 1.1957 Vas je v ZDA spremljal uspeh, ustvarjalni nemir pa nikoli ni pojemal ... Veste, ko se lotim novega sloga ali nove tehnike, imam občutek, da se po petnajstih komadih interes izčrpa ...pa spet poiščem nekaj novega. Moja delavnica zrcali ta nemir, radovednost, ki me še vedno spodbuja k ustvarjanju. Radi se vračate v domače kraje, tokrat tudi zaradi projekta, ki Vam je posebno pri srcu . Zgoniški župan Mirko Sardoč je svojčas sprožil idejo, da bi v Repnu ali Devinščini uredili galerijo, stalno zbirko mojih del. Načrt se dobro razvija, tudi predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat se je zanj navdušila in upam, da bom to lepo priznanje kmalu dočakal. Istočasno si tudi minister RS Boštjan Žekš prizadeva za stalno zbirko, ki naj bi zrasla v Ljubljani. Vesel sem teh priznanj, kot sem bil tudi ponosen, ko mi je predsednik RS Danilo Tiirk podelil visoko odlikovanje za umetniške zasluge. Predsednik je otvoril tudi mojo razstavo v Ljubljani, kajti poznal in cenil me je kot ilustratorja že v študentskih letih. Tu imam še sorodnike, žal so mnogi prijatelji in kolegi že zdavnaj pod rušo, spomini pa so topli in blagodejni. Katja Kralj 1 4 Torek, 27. septembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Demokratska stranka izbrala kandidata na primarnih volitvah Cingolani »ustoličen«, trenja v stranki ostajajo Za Cingolanija 122 preferenc na 133 oddanih glasov - Ceccotti pozval k upoštevanju vseh možnosti Brussa: »Napaka« »Podpirati kandidata, ki združuje stranko, a bo na koncu poražen, je napaka.« Franco Brussa, deželni svetnik DS, naslavlja ostro kritiko na deželno tajnico lastne stranke Deboro Ser-racchiani, ki bi morala sprejeti - tako Brussa - drugačne odločitve v zvezi z izbiro kandidata za primarne volitve v Gorici, na katerih bo barve DS branil Giuseppe Cingolani. Brussa je namreč med tistimi v DS, ki bi vlogo županskega kandidata leve sredine v Gorici radi zaupali Robertu Colliniju. »Če je to njena vizija politike, Serracchia-nijeva ne opravlja svoje vloge tajnika, ki mora imeti sposobnost sinteze.« Mala dvorana Kulturnega doma se je ob sredini skupščini napolnila bumbaca Giuseppe Cingolani bo kandidat Demokratske stranke (DS) na primarnih volitvah goriške leve sredine, ki bodo 6. novembra. Odločitev o njegovem »ustoliče-nju« je padla v sredo, ko se je v mali dvorani Kulturnega doma sestala skupščina članov DS. Občinski tajnik je bil edini kandidat za udeležbo na primarnih volitvah, saj je Silvano Ceccotti tik pred skupščino umaknil svojo kandidaturo. Za Cingolani-ja se je izrekla velika večina udeležencev, kljub temu dogajanje na sredini seji potrjuje ugotovitev, da so v stranki prisotna trenja in da presenečenj še ni mogoče izključiti. Na obzorju namreč ostaja kandidatura Roberta Collinija, ki jo bolj ali manj odkrito podpira marsikateri predstavnik DS tako na krajevni kot tudi na deželni ravni. Da se nekateri v vrstah DS še niso znebili dvomov, kljub temu da priznavajo Cin-golaniju zasluge pri opravljanju vloge občinskega tajnika, je bilo jasno že iz posega nekdanjega Brancatijevega odbornika in vodje goriške družinske posvetovalnice Cec-cottija. Ta je najprej pojasnil vzroke za umik svoje kandidature: po njegovem je imel Cin-golani kot občinski tajnik več vidljivosti in »naravno« podporo v stranki, zato bi vsak drugi kandidat v bistvu ne imel nobene možnosti za izvolitev. »S tem nočem reči, da Cin-golani ni dober kandidat ali da si ni zaslužil popularnosti, ki jo uživa znotraj stranke, pač pa le to, da je na ves postopek za določitev kandidata vplivalo pomanjkanje časa,« je povedal Ceccotti, ki je nato ocenil, da mora DS paziti na »temne oblake«, ki se zgrinjajo nad njenim nebom: »Cingolanijeva vrednost ni pod vprašajem, kljub temu pa se mi zdi, da bi se morali za trenutek ustaviti, pretehtati vse možnosti in umirjeno preučiti strategijo, s katero lahko zmagamo volitve.« Cingolani je v svojem posegu izpostavil, da ga je skupščina stranke že julija izbrala za kandidata, ponudbo pa je sprejel, ker verjame v participacijo in transparenten postopek, ki je privedel do njegovega dokončnega imenovanja, ter v pomen enotnosti leve sredine. Po njegovem govoru je bilo na vrsti glasovanje: Cingolanija je podprla velika večina članov skupščine, ki so se udeležili zasedanja. Glas je oddalo 133 včlanjenih v stranko, Cingolani pa je prejel 122 preferenc. Belih glasovnic je bilo osem, tri so bile neveljavne. Nekateri člani stranke, ki očitno ne soglašajo z dosedanjimi odločitvami in z naklonjenostjo gledajo na možnost Col-linijeve kandidature, so polemično zapustili dvorano. Med njimi sta bila Giulio Mo-setti, županski kandidat Oljke na upravnih volitvah leta 2007, in Maurizio Di Matteo, nekdanji Brancatijev odbornik in pokrajinski odbornik v minulem mandatu Enrica Gherghette, ki je nedavno za krajevni časopis jasno povedal, da podpira Collinija in da bi direktor deželnega sedeža RAI bil najboljši kandidat leve sredine na volitvah prihodnjega leta. Collinijevi »navijači« med drugim menijo, da 122 preferenc, ki jih je dobil Cingolani, ne predstavljajo ravno plebi-scitarnega rezultata, saj šteje stranka v Gorici čez 500 članov. (Ale) GORICA - Giuseppe Cingolani o izidu skupščine »Razkola v stranki ni, Roberto Collini bo dobrodošel na primarnih volitvah « »Zmagal je naš projekt, ki temelji na participaciji in transparentnosti.« O tem je prepričan Giuseppe Cingolani, kandidat Demokratske stranke na primarnih volitvah goriške leve sredine, s katerih bo novembra izšel županski kandidat koalicije. Cingolani, ki je po »ustoličenju« začasno odstopil z mesta goriškega občinskega tajnika, verjame v pravilnost in vrednost postopka, iz katerega se je rodila njegova kandidatura, bistvena pa je po njegovem mnenju tudi ohranitev enotnosti leve sredine, ki so jo ravno tako zgradili »s konfrontacijo programov in mnenj«. Skupščina članov se je kot pričakovano zaključila z vašim imenovanjem. Kako ocenjujete izid glasovanja? Rezultat glasovanja je bil odličen. Dvorana Kulturnega doma ni bila med skupščinami Demokratske stranke še nikoli tako natrpana. Razveseljivo in pomenljivo je dejstvo, da je za enega samega kandidata prišlo glasovat 133 ljudi. To veliko navdušenje je zame najboljši začetek poti, ki me bo pripeljala do primarnih volitev. Številni člani stranke so mi s tem pokazali, da želijo nadaljevati s postopkom transparentnosti, participacije in skupnega odločanja, ki smo ga vodili doslej. V stranki ni popolnega soglasja, govori se o notranjem razkolu ... Glede na to, da je zame glasovalo 122 članov skupščine na 133, se mi zdi, da ni mogoče govoriti o nikakršnem razkolu. Spravni stisk rok med Cingolanijem in Ceccottijem med sredino skupščino bumbaca Silvano Ceccotti je v svojem govoru povabil k razmisleku. Razmišljali smo veliko mesecev. Da bi imeli več časa, smo tudi prenesli datum skupščine. Stranka je že zdavnaj določila postopek, ki bi moral privesti do imenovanja kandidata. Menim, da smo vse to, kar je Ceccotti svetoval v svojem posegu, že naredili. Ne nazadnje bi izpostavil, da so tudi tisti, ki so izrazili drugačno mnenje, pokazali veliko odgovornost. Ceccotti je v sredo izrecno potrdil svojo zvestobo stranki. Katere bodo nosilne teme vaše volilne kampanje? Osredotočil se bom na projekt, ki ga imamo za gospodarsko oživitev mesta in ki temelji na t.i. »green economy« (zeleni ekonomiji, op.ur.). Mislite, da se bo Roberto Collini odločil za kandidaturo? Se ga bojite? Ne bojim se ga. Nasprotno. Resnično upam, da se bo udeležil primarnih volitev. Če se bo za to odločil, bo dobrodošel. (Ale) SLOVENCI V DS Stranka ima kandidata, v politiki nič dorečenega »Giuseppe Cingolani je kandidat cele Demokratske stranke. Kdo bo kandidat leve sredine na goriških občinskih volitvah prihodnjega leta, pa bo znano čez šest tednov, ne prej,« poudarja Aleš Waltritsch, koordinator slovenske komponente Demokratske stranke (DS) na Goriškem. »DS je že pred časom ubrala demokratično pot konfrontacije, ki je privedla do tega, da je bil za kandidata izbran Cingola-ni. Izglasovan je bil z dobrim številom glasov in zdi se mi, da je udeležba 133 včlanjenih v stranko na skupščini, kjer se je glasovalo o enem samem kandidatu, spodbudno število. Cingolani je sedaj kandidat cele stranke: prepričani smo, da bo znal tudi v tej novi vlogi tako kot doslej predstavljati in upoštevati bogastvo in pluralnost goriške DS, ki ima v slovenski komponenti eno od bistvenih in ustanovnih vrlin,« pravi Wal-tritsch, ki pa ne nasprotuje nadaljnji razpravi in razmisleku, h katerima je v svojem nagovoru - namigujoč na Roberta Collinija -pozval Silvano Cec-cotti: »V politiki ni nič dokončno dorečenega, potrebno pa je seveda imeti določeno vizijo. Konfrontacija znotraj stranke je pomembna. Čeprav to ni enostavno, je treba dopustiti možnost, da se preveri in razpravlja o morebitnih novostih.« Waltritsch je potrdil, da ostaja Collinijeva kandidatura »resurs« za levo sredino, edina možnost, da bi jo v celoti zastopal prihodnje leto na volitvah, pa je njegova udeležba na primarnih volitvah. »Menim, da lahko postane Collini župan le v primeru, da postane kandidat leve sredine. Levosredinske stranke so po dolgem postopku pogajanja sklenile, da gredo skupno na primarne volitve, za katere velja pravilo, da so odprte vsem.« Collini ima zato po Waltritschevem mnenju še vedno možnost, da postane kandidat vseh, čeprav ni prišlo do dogovora med njim in DS. Cingolani je torej tretji uradni kandidat, ki bo novembra nastopil na primarnih volitvah levosredinske koalicije. Svojega kandidata je prvi predstavil Forum za Gorico, ki bo kandidiral Andreo Bellaviteja -tega podpira tudi SKP -, Italijo vrednot pa bo na primarnih volitvah zastopal Mauro Valentinsig. Stranka Slovenske skupnosti bo po napovedih koordinatorja občinske sekcije Bernarda Spazzapana odločala med 7. in 8. oktobrom, nejasen pa je položaj Levice, ekologije in svobode: ime kandidata bi morali izbrati 5. oktobra, po suspenziji koordinatorja Ferdinanda De Sarna pa se je zadeva zapletla. (Ale) Aleš Waltritsch GORICA - Ljudstvo svobode in Liga Zahtevajo ustanovitev bolnišničnega podjetja Brandolin in Brussa:»Pobuda je naravnost smešna« Varčevalni ukrepi na področju zdravstva, ki jih je v torek napovedal predsednik deželne vlade Renzo Tondo, niso po godu desnosredinskim deželnim svetnikom iz goriške pokrajine. V Tondovem osnutku zakona je predvidena ukinitev štirih zdravstvenih podjetij in ustanovitev enega samega deželnega podjetja, po drugi strani pa je predvideno delovanje treh bolnišničnih podjetij, in sicer v Trstu, Por-denonu in Vidmu. Ker je na dlani, da bi goriška pokrajina ob tovrstni reorganizaciji deželnega zdravstvenega podjetja ostala brez svojega podjetja, so deželni svetniki Severne lige Federico Razzini ter Ljudstva svobode Gaetano Valenti in Ro- berto Marin odločili za pripravo svojega zakonskega osnutka. V njem je tako predvidena ustanovitev bolnišničnega podjetja, v katerem bi sobivali goriška in trži-ška bolnišnica, Razzini, Marin in Valen-ti pa bodo danes pojasnili njegove cilje. Pobuda treh desnosredinskih svetnikov je naravnost smešna za deželna svetnika Demokratske stranke Giorgia Bran-dolina in Franca Brusse. »Desnosredin-ski svetniki zahtevajo ustanovitev bolnišničnega podjetja, potem ko je se je Ton-do zavzel za ukinitev zdravstvenega. Sprašujemo se, zakaj so podprli Tondov sklep, potem pa zahtevajo dejanski korak nazaj,« poudarjata Brandolin in Brussa. ZAGRAJ - Jutri uradno odprtje V mladinskem centru tudi tečaj slovenščine Ob občinski telovadnici za županstvom v Zagraju bodo jutri ob 18.45 odprli mladinsko središče, v katerem bo svoje dejavnosti vodilo združenje Incontriamo. Obnovitvena dela, za katera so prejeli 42.000 evrov deželnega prispevka, so trajala več mesecev, zdaj pa je končno središče na-red, da bodo v njem lahko prirejali popoldanske tečaje angleščine, slovenščine in računalništva. Vsak popoldan bo mladim na voljo vzgojiteljica, ki jim bo v pomoč pri pisanju domačih nalog, za kar bodo na razpolago tudi domači prostovoljci. V središču bodo uredili tudi prostor za preživljanje pro- stega časa, za branje in za igranje družabnih iger, poleg tega pa bodo 400 članom združenja ponudili tudi fotografske in likovne delavnice. V mladinskem središču bodo delovne izkušnje nabirali tudi trije mladi prostovoljci, ki opravljajo državno civilno službo. V združenju Incontriamo si želijo, da bi središče obiskovali tudi odrasli, tako da bi se v njem srečevali pripadniki vseh generacij. Ob jutrišnjem odprtju prirejajo tudi družabno srečanje z večerjo, zato udeležence prosijo, naj se prijavijo na telefonski številki 333-9603483 (Romana Deve-tak) in 329-8023360 (Alessio Zavaldi). / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. septembra 2011 15 doberdob - Po zasedanju občinskega sveta Ovrednoten bo tudi vodnjak na Palkišču Skupaj z drugimi kali naj bi ga obnovili v okviru evropskega projekta Doberdobski občinski odbor je osvojil predlog za obnovo in ovrednotenje vodnjaka na Palkišču. Kot znano so v občini Doberdob partnerji evropskega projekta »Living fountains - Oživljanje vodnjakov in kalov na čezmej-nem«, katerega cilj je ovrednotenje kulturne dediščine vodnjakov in kalov, kjer so nekoč napajali živino. Vodilni partner pri projektu »Living fountains« je občina Miren-Kostanjevica, ostali partnerji pa so občine Sovodnje, Šem-peter-Vrtojba in Portomaggiore, Turistična zveza iz Nove Gorice, nižja srednja šola Večstopenjske šole Doberdob ter osnovni šoli Miren in Branik. V doberdobski občini so že evidentirali nekaj kalov in vodnjakov, ki so vredni obnove, predlog, da bi mednje vključili še vodnjak na Palkišču, pa je med sredinim občinskim svetom izne-sel občinski svetnik Jordan Radetič. Vodnjak na Palkišču foto dr Vodnjak na Palkišču je leta 1910 zgradil domačin Štefan Vižintin, ki je bil več let občinski svetnik in podžupan občine Opatje selo, pod katero je takrat spadal Dol. Iz vodnjaka, ki ga je zgradil so nekoč črpali vodo domala vsi Doljani, njegove ostaline pa so še danes vidne ob državni cesti št. 55, čeprav jih je z leti rastilnje že močno zaraslo. »Vodnjak na Palkišču je v zasebni lasti, zato pa se bomo srečali z lastniki zemljišča, da bi ga nato lahko obnovili v javno korist,« napoveduje do-berdobski župan Paolo Vizintin, ki je med sredinim občinskim svetom skupaj z ostalimi člani občinskega odbora osvojil še en predlog Jordana Rade-tiča. Le-ta je namreč predlagal, naj na občini preverijo, ali bi bilo mogoče fo-tovoltaične panele namestiti tudi na večnamensko središče v Jamljah, v katerem ima sedež društvo Kremenjak. Župan je napovedal, da bo sprožil potrebno tehnično preverjanje, zatem pa se bodo odločili o morebitni namestitvi sončnih panelov v Jamljah, potem ko so ravno med sredinim občinskim svetom podaljšali z desetih na petnajst let trajanje posojila za namestitev fo-tovoltaličnih naprav na nekatere druge stavbe v občinski lasti. Med občinskim svetom so odobrili tudi spremembo proračuna, ki beleži 58.000 evrov presežka. »Čemu bo denar namenjen, bomo določili na enem izmed prihodnjih zasedanj,« pojasnjuje župan Paolo Vizintin. Med občinsim svetom so poleg tega potrdili sklep, na podlagi katerega bo kiosk ob večnamenskem središču v Jamljah prešel v občinsko last, nazadnje pa so imenovali Fa-bia Vizintina za predstavnika doberd-obske občine v pokrajinski konzulti za vprašanja slovenske narodne skupnosti. ajdovščina-santa rosa Pipistrel v lovu za tretjo nagrado agencije NASA Taurus G4, katerega razpon kril meri 21,4 metrov, je po zagotovilih Pipistrelovih strokovnjakov trenutno najmočnejše, največje in najhitrejše električno letalo na svetu foto nasa Na letališču Santa Rosa v Kaliforniji v ZDA poteka te dni tekmovanje agencije NASA - CAFE Green Flight Challenge 2011. Udeležuje se ga tudi ekipa ajdovskega Pipi-strela, ki je na podobnem tekmovanju zmagal že leta 2007 in 2008, takrat z letalom virus SW. V boj za tretjo zmago so se podali s taurusom G4, prvim štirisedežnim letalom na električni pogon na svetu, ki so ga začeli razvijati šele lani decembra, a so ga uspeli, kot pravi direktor Pipistrela Ivo Boscarol, po ti- štandrež - Ob koncu prihodnjega tedna zapora na hitri cesti Gorica-Vileš Lok z enomesečno zamudo Promet pod krožiščem bo zaradi njegovega nameščanja zaprt petindvajset ur - V petek bodo odprli nov nadvoz v Gradišču Z enomesečno zamudo glede na predvideni časovni plan bodo prihodnji konec tedna namestili še drugi jekleni lok na novi most štandreškega krožišča. Med poletjem so predvidevali, da bo nameščanje loka potekalo konec avgusta oziroma v začetku septembra, potem pa so se pripravljalna gradbena dela zavlekla, tako da bo poseg stekel v petek, 7. oktobra, ob 20. uri. Takrat bodo zaprli promet pod štandre-škim krožiščem, saj bodo cestišče zasedli žerjavi, s katerimi bodo dvignili jekleni lok v zrak. Gradbena dela bodo trajala celo noč in se nadaljevala v soboto, 8. oktobra; njihov zaključek je predviden okrog 21. ure, kar pomeni, da bo za namestitev jeklenega loka potrebnih petindvajset ur dela. Po- tem ko bo jekleno ogrodje pritrjeno na podlago, bodo v prihodnjih tednih na most namestili betonske bloke, ki jih bodo prekrili z asfaltom. Komaj bo most dograjen, bodo po njem uredili obvoznico in se nato lotili gradnje še drugega mostu na nasprotni strani štandreškega krožišča. Na hitri cesti Gorica-Vileš bo ob koncu prihodnjega tedna veljala še ena nočna zapora, ki bo potrebna zaradi odprtja novega nadvoza pri avtocestnem izhodu v Gradišču. V četrtek, 6. oktobra, ob 21. uri bodo zaprli odsek med Gradiščem in Štandrežem v smeri Gorice ter še odsek med Gradiščem in Vilešem v smeri avtoceste A4; zapora bo trajala do 6. ure v petek, 7. oktobra. Jekleni lok pod mostom čaka, da ga dvignejo v zrak bumbaca jeremitišče - sKultura Na kiparskem simpoziju prvič tudi mozaik Na Jeremitišču se jutri začenja 6. kiparsko srečanje društva sKultura, na katerem bodo poleg lesenih in kamnitih kipov prvič ustvarjali tudi mozaik. Društvo sKultura je v prejšnjih letih vzpostavilo stike in sodelovanje s šolo mozaika iz Spilimberga, dve udeleženki ene izmed štandreških kiparskih kolonij pa sta nato izrazili željo, da bi se še enkrat vrnili v Štandrež zaradi prijetnega in ustvarjalnega okolja. Obema je bilo ugodeno, tako da bosta od jutri naprej ustvarjali na Jeremitišču skupaj z ostalimi kiparji. Umetniki bodo vsak dan na delu med 10. in 12.30 ter med 14. in 17. uro, zaključna prireditev bo v soboto, 8. oktobra, ob 19.30; ob slabem vremenu bo zaključni večer v župnijski dvorani v Štandrežu. Udeleženci kiparskega srečanja so Valentina Agnesone, Vittorio Balcone, Giulia Crainich, Jure Fingušt, Aurora Folloni, Sisto Lombardo, Michele Pe-truz, Bojan Puklavec, Giada Salice in Nika Šimac. sočih urah dela, veliko neprespanih nočeh in po zaslugi entuziazma več kot tridesetčlan-ske ekipe pravočasno pripraviti za največjo preizkušnjo. Taurus G4 je bil namreč narejen prav za kalifornijsko tekmovanje. Da bi zmanjšali stroške so v Pipistre-lu za ta projekt združili dva taurusa G2. Gre za letalo, ki je leta 2007 poletelo kot prvo dvo-sedežno letalo na električni pogon. Taurus G4, katerega razpon kril meri kar 21,4 metrov, je po zagotovilih Pipistrelovih strokovnjakov trenutno najmočnejše, največje in najhitrejše električno letalo na svetu. Poganja ga 145 kW brezkrtačni motor z dvesto konjskimi močmi, nameščen na centralno sekcijo med obema kabinama. Na letošnje tekmovanje se je prijavilo trinajst ekip, zaradi strogih kriterijev pa so organizatorji skozi prvi krog, ki je vključeval podroben pregled dokumentacije in letal na tleh, spustili le štiri ekipe. V teh dneh se vrstijo različni preizkusi v zraku, kjer so organizatorji tekmovanja, katerega nagradni sklad je težak 1,65 milijona evrov, pozorni na hitrost, glasnost, odzivnost letala in podobno, predvsem pa na porabo, saj je eden glavnih kriterijev tekmovanja poraba goriva na osebo na sto prevoženih milj. Rezultati tekmovanja bodo znani 3. oktobra, taurus G4 pa bo po zaključku tekmovanja, v katerem si »pipistrelovci« močno želijo nove zmage, najverjetneje pristal pri kakem zasebnem zbiratelju, saj je v ZDA deležen velikega zanimanja. V Pipistrelu so ga izkoristili tudi za preizkus številnih novih tehnologij, ki jih bodo v praksi uporabili tudi pri štirisedu Panthera, ki ga nameravajo izdelovati na goriškem letališču. Nace Novak sovodnje - Odpadki v naravi »Oddaljenost odlagališča v Moraru ne pomaga« Občina preverja, ali bi lahko občani uporabljali center v Ul. Gregorčič »Na bregovih Soče in v drugih samotnih krajih v občini Sovodnje pogosto najdemo divja odlagališča, kjer se zbirajo raznovrstni materiali, tudi gradbeni. Odlaganje odpadkov na območjih, ld temu niso namenjeni, seveda ni spoštljivo do okolja, hkrati pa dejstvo, da morajo Sovodenjci gradbene in druge odpadke odlagati v Moraru, nikakor ne pomaga.« Tako je povedal sovodenjski občan, ki je v prejšnjih dneh pri avtocestnem mostu nedaleč od brega Soče v Sovodnjah fotografiral kup ostankov gradbenega materiala, ki so ga neznanci odložili kar sredi gozdiča. »Mo-raro ni ravno za vogalom. Skrajni čas je že, da bi se tudi prebivalci naše občine lahko posluževali odlagališča v Ulici Gregorčič,« meni občan. Na sovodenjski občini smo se zato pozanimali, ali je uprava dosegla dogovor z občino Gorica, ki je lastnica zemljišča bivše sežigalnice, kjer so pred več kot enim letom uredili nov zbirni center za odpadke, županja Alenka Florenin pa nam je povedala, da to možnost preverja. »Goriška občina nam je poslala ponudbo. Da bi ugotovili, ali bi bili stroški za uporabo centra v Ulici Gregorčič enaki ali vsaj podobni tistim, ki jih imamo za uporabo centra v Moraru, smo se obrnili na družbo Ambiente Newco, ki je lastnica in upraviteljica morarskega centra. Čakamo na odgovor,« je povedala Floreninova. Kup gradbenih odpadkov v bližini brega Soče v Sovodnjah 16 Petek, 30. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER - Sklenili pogodbo z nemško korporacijo Nexteer Iskra pridobila največji posel v svoji zgodovini Redna proizvodnja se bo začela sredi leta 2013 - Dela bo za obdobje 14 let Šempetrska Iskra Avtoelektrika je s korporacijo Nexteer Automotive sklenila posel razvoja in dobave motorjev za električne servo volanske sisteme, ki se bodo vgrajevali v osebna vozila renomi-ranega nemškega proizvajalca avtomobilov. »Gre za največji posel v zgodovini našega podjetja. Redna proizvodnja se bo začela sredi leta 2013, pogodbo smo sklenili za 14 let, njena vrednost pa znaša 240 milijonov evrov. Iskra Avtoelek-trika s tem dodatno utrjuje pozicijo razvojnega dobavitelja na najzahtevnejših segmentih avtomobilske industrije,« poudarja predsednik uprave Iskre Avtoe-lektrike, Edvin Sever. »Gre tudi za najzahtevnejši projekt v zgodovini podjetja. Motor je predmet našega lastnega razvoja. Gre za t.i. EPS, ki zamenjuje dosedanje hidravlične sisteme. Tu si obetamo velike možnosti. Izdelek temelji na popolnoma novi tehnologiji z visoko stopnjo avtomatiziranosti proizvodnje kar zagotavlja visoko stopnjo dodane vrednosti,« pojasnjuje Bojan Erjavec, vodja prodaje v Iskrini poslovni enoti Meha-tronika. Prinaša pa tudi velike prihranke goriva: tudi do 0,4 litra na 100 kilometrov prevožene poti in zmanjšane emisije CO2. Delo na projektu je trajalo leto in pol, Iskra pa je v ta projekt vložila sedem milijonov evrov. »Projekt tudi dviga ugled podjetja in odpira nove prodajne možnosti na segmentu motorjev za servo volane, kjer je rast trga ogromna,« dodaja Sever, ki končnega kupca oziroma znamke vozil, v katerih bo vgrajen njihov izdelek še ne želi izdati. »To bo znano, ko bo začela serijska proizvodnja, predvidoma sredi 2013,« pojasnjuje. Na Iskri Avtoelektriki so včeraj predstavili motor, ki je plod lastnega znanja in največji posel v zgodovini podjetja fotok.m. Kot Nexteerjev razvojni dobavitelj postaja Iskra Avtoelektrika torej ena izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev motorjev za električne servo volanske sisteme (EPS). Jedro krmilnega sistema EPS je BLPM (brushless) motor, ki v primerjavi s klasičnimi krtačnimi motorji vse bolj prodira na trg zaradi precejšnjih prednosti. Te se kažejo predvsem v tišjem delovanju, daljši življenjski dobi ter večji moči in navoru. Vse skupaj se odraža v večji učinkovitosti in udobju, ki so ga deležni vozniki, nenazadnje pa je razveseljiv podatek o prihranku pri porabi goriva, ki znaša tudi do 0,4 litra na 100 kilometrov prevožene poti. Projekt bo prinesel 30 novih zaposlitev in 150.000 evrov dodane vred-nostina zaposlenega. (km) GORICA - Jutri S fotografi tudi video ustvarjalka iz Izraela Goriški fotoklub Skupina 75 bo novo sezono uvedel s svojim 13. Fo-tosrečanjem, ki bo jutri z začetkom ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Krožek bo odmevno prireditev izpeljal v sodelovanju s Kulturnim domom, ZSKD in Glasbeno matico ter pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in občine ter slovenske in italijanske zveze fotografov FZS in FIAF. Po ustaljeni tradiciji se bodo v znamenju soočanja kultur in fotografskih tendenc predstavili ustvarjalci fotografske umetnosti iz štirih držav. Formula uveljavljene manifestacije ostaja v glavnem nespremenjena: sodeluje šest fotografov iz širšega kulturnega okolja, med temi je eden član Skupine 75. Poleg njih se Fotosrečanja udeležuje tudi fotoklub s skupinskim prikazom. Avtorje in njihova dela bo na odprtju predstavila priznana fotografinja in predavateljica fotografije Lorella Klun iz Trsta, za glasbeni utrinek bodo poskrbeli gojenci Glasbene Matice. Kot posamezniki bodo v Kulturnem domu razstavljali Primož Brecelj iz Ajdovščine, Gianluca Groppi iz Piacenze, Zoltan Nagy iz istrskega Pulja, Ljubljančanka Jasna Samarin, Francesco Sambo iz Mester in član Fotokluba Skupina75 Marko Vogrič. Gostujoči krožek prihaja iz Marghere; svoja dela bodo predstavili njegov predsednik Paolo Croci in člani Fabrizio Brugnano, Cristiano Corte, Andrea Miatto, Michele Mat-tiello, Thomas Ortolan, Nicola Ve-rardo in Roberto Vecchiato. Novost letošnjega Fotosrečanja je v tem, da se umetniška ponudba razširi tudi na umetniška okolja izven srednjeevropskega območja, saj bodo gostili tudi mlado izraelsko video ustvarjalko Shimrit Malul. Podatki vseh fotografov in predstavitve kritičarke Lorelle Klun ter nekaj reprodukcij del, bodo tudi letos zbrane v katalogu, ki so ga uredili in oblikovali člani Skupine 75. Prikazana dela si bo mogoče ogledati do 15. oktobra. (vip) GORICA - PMI Natečaj V • • 1 • razširili na šole čez mejo Pridobitev izkušnje vodenja in priprave projektov, ki bo otrokom služila tako v poklicnem kot v zasebnem življenju. To je cilj natečaja »Progetti in erba«, ki ga drugo leto zapored prireja Studio Bensa PM iz Gorice v sodelovanju z neprofitno družbo Project Management iz Milana in občino Gorica. »Novost letošnje izvedbe je sodelovanje šol iz Nove Gorice in Šem-petra-Vrtojbe, ki se bodo pridružile šolam in izobraževalnim ustanovam iz goriške občine,« pravi inženir Giorgio Bensa, ki je na goriška tla presadil inovativni pristop posredovanja otrokom dobrih praks projektnega vodenja in letos privabil k sodelovanju tudi Project Management Institut iz Ljubljane, ki bo med drugim zagotavljal rabo slovenskega jezika. Lani sta se natečaja udeležila osnovna šola iz Bračana in Dijaški dom Simon Gregorčič iz Gorice - skupno okrog sto otrok -, letos pa se nadejajo, da bodo povečali krog sodelujočih. V ta namen so izbrali območje Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe, ki sovpada z ozemljem goriškega EZTS-ja. Rok za prijave zapade 28. oktobra, prošnje pa je treba oddati v Studiu Bensa PM na Korzu Italia 86 v Gorici. Po prijavi bo organizator poskrbel za dve informativni srečanji z učitelji oz. vzgojitelji, nakar bo v obliki mentorstva spremljal celotno izvajanje od nastavitve zamisli mimo vmesnih stopenj do zaključnega proizvoda, ki bo lahko gledališka predstava, naravovarstvena raziskava, razstava fotografij in podobno. Sodelujoče skupine otrok med 6. in 11. letom starosti bodo projekt morale razviti do 16. marca 2012, do 31. marca pa bodo razglasili zmagovalca; nagrajevanje bo v deželnem avditoriju v Gorici. Od vseh prijavljenih projektov bosta nagrajena dva s po 1.500 evri v obliki gradiva oz. računalniške opreme. Podrobnejše informacije nudi Giorgio Bensa na tel. 0481-30236 in 348-2334298 ali po elektronski pošti na naslov formazione@bensapm.it. ŠTEVERJAN - Za vedno odšel v 92. letu Poslednje slovo od Alojza Hledeta V svojem 92. letu se je za vedno poslovil Alojz Hlede iz Ščednega, Lojze za svojce in domačine. Še do letošnje trgatve ga častitljiva starost in občasne težave z zdravjem niso ovirale, naenkrat pa so moči začele popuščati. Dan za dnem je ugašal. V soboto so ga odpeljali v goriško bolnišnico, umrl je v sredo v oddelku za intenzivno nego. Rojen je bil 27. januarja 1919 v vojaški baraki v Dragah. Očetu je bilo ime Jernej, mami pa Emilja Humar. Bil je eden izmed šestih njunih otrok; danes nihče med njimi ni več živ. V italijansko vojsko je bil vpoklican 31. marca 1939. Poslali so ga k topničarskim enotam v Turin, kjer je bil signalist, nato v kraj Claviers na francosko mejo, zatem pa še v notranjost Francije. Po polomu Francije so Lojzeta odposlali v posebne bataljone v Avellino; tu je preživel mesec dni, nakar je bil premeščen na Sicilijo. Po izkrcanju angloameriške vojske leta 1940 je moral v ujetništvo, najprej v bližino Sirakuze, nato v Tunis v severno Afriko, kjer se je pridružil Prekomorskim brigadam. Skupaj z drugimi slovenskimi fanti je bil z ladjo odpeljan v Dubrovnik. Dodeljen je bil topničarskim enotam in se z njimi bojeval po nekdanji Jugoslaviji. Konec aprila 1945 se je boril v Istri, v začetku maja je s svojo enoto vkorakal v osvobojeni Trst. Ob koncu vojne je bil premeščen v vojašnico Alojz Hlede v Novi Sad, od koder se je decembra 1945 - po sedmih letih - vrnil domov. Odločil se je, da bo pomagal očetu na kmetiji. Sprva zemlje ni bilo veliko, zato je Lojze prevzel nekaj zemljišč kot kolon - polovinar; z leti si je uredil srednje veliko kmetijo. Dne 19. oktobra 1946 je stopil v zakon z Danico Ciglič z Bukovja. Rodili so se jima Silvester, ki je v odraslih letih prevzel kmetijo, Zora, ki je v štirinajstem mesecu podlegla meningitisu, Lilijana, Lucija in Nadja. Lojze je bil član kmečko-delavske zveze; devetnajst let je bil občinski svetnik v Šte-verjanu (1951-1970) in v tem obdobju enajst let podžupan (1954-1965). Bil je tudi član prosvetnega društva, preko 40 let je pel kot tenor pri nedeljskih mašah. Krsto s pokojnikom bodo pripeljali danes iz bolnišnice v števerjansko cerkev, kjer bo ob 11.30 pogrebna maša. Družini izrekamo sožalje. NOVA GORICA - V organizaciji poljskega veleposlanika Srečanje veleposlanikov bo priložnost za promocijo goriškega gospodarstva Udeležbo do včeraj napovedalo 23 veleposlanikov - Tovrstno srečanje prvič izven Ljubljane V Novi Gorici bo v ponedeljek delovno srečanje veleposlanikov držav članic Evropske unije v Sloveniji, ki ga v času predsedovanja Poljske Evropski uniji organizira poljski veleposlanik v Sloveniji Cezary Krol. Gre za prvo tovrstno srečanje izven Ljubljane. »Udeležili se ga bodo skoraj vsi tuji veleposlaniki v Sloveniji, še nikoli doslej se v Ljubljani niso zbrali v tako polnem številu,« je zadovoljen Krol. Delovnega srečanja se bo udeležil tudi slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Novogoriška mestna občina bo to priložnost izrabila predvsem za predstavitev goriškega gospodarstva, v ta namen bo vsem veleposlanikom razdelila predstavitveno gradivo s podatki domačih podjetij, ki bi rada navezala stike s podjetji iz drugih držav članic EU. Doslej se je za sodelovanje v predstavitvenem gradivu prijavilo 20 podjetij. »To je velika priložnost in promocija za nas. V ponedeljek bo center Slovenije Nova Gorica. Veliko truda vlagamo v gospodarsko diplomacijo in to bo priložnost za našo predstavitev predvsem pa za navezovanje konkretnih stikov za nadaljnje sodelovanje z veleposlaništvi,« je prepričan novogoriški župan Matej Arčon. Zaenkrat je svojo udeležbo napovedalo 23 veleposlanikov iz posameznih evropskih držav, seznam pa še ni popoln. »V ponedeljek imamo lepo priložnost, da našo regijo predstavimo vsej Evropi,« poudarja Nedjan Brataševec, konzul Republike Poljske v Sloveniji. »To bo prvič, da Poljski veleposlanik Cezary Król in novogoriški župan Matej Arčon foto k.m. nekdo organizira srečanje na taki ravni izven Ljubljane. Običajno se na takšnih srečanjih sestanemo med sabo ambasadorji Evropske unije in razpravljamo o tekoči problematiki. Tokrat bomo imeli še priložnost, da spoznamo vašo regijo in možnosti poslovnega sodelovanja,« dodaja Krol, ki je v Slovenijo prišel pred pol leta. Trgovinska bilanca med Slovenijo in Poljsko znaša nekaj več kot milijardo evrov letno, kar je primerljivo z izmenjavo med Slovenijo in Rusijo. »Žal pa gre predvsem za enosmerni promet iz Slovenije na Poljsko: velik delež ustvarita Lek, Gorenje. Mo- ja naloga bo tudi ta, da to uravnotežimo in da vzpodbudim več poljskih podjetij, da bi postala bolj aktivna v Sloveniji,« dodaja gostitelj srečanja. Veleposlaniki se bodo v Novi Gorici na delovnem srečanju sestali v veliki dvorani mestne hiše, nato bodo kosili v hotelu Perla, sledil bo obisk Goriških Brd. Tam si bodo ogledali Vinsko klet Goriška Brda in obiskali Poljsko ambasado kulture. Iz Ljubljane se bodo vsi veleposlaniki v Novo Gorico pripeljali z avtobusom, ki jih bo odpeljal tudi na omenjene oglede. Katja Munih / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. septembra 2011 17 Danes Regeneracija Na Bevkovem trgu v Novi Gorici, natančneje pred Modnim domom, bo danes prvi odjem in prodaja rabljenih oblačil. Gre za družbeno akcijo Regeneracija, ki v mesto uvaja »vintage« trend oblačenja, obenem pa ima tudi dobrodelno noto. Podarjena rabljena oblačila bodo na prodaj po simbolični ceni, izkupiček pa bo namenjen Šentu - Slovenskemu združenju za duševno zdravje. Tisti, ki bodo svoje rabljene obleke podarili, bodo glede na kategorijo oblačila prejeli vrednostni kupon za popust pri nakupih v Ma-nufakturi. Prodajna stojnica Regeneracije bo postavljena med 10. in 17. uro. Še posebej bo zanimivo ob 17. uri, ko bodo svoje rabljene obleke podarili znani obrazi Goriške: politiki, gospodarstveniki in drugi. Svojo udeležbo je potrdil tudi župan Gorice Et-tore Romoli, ki bo daroval eno od svojih oblačil. Dogodek prireja Manu-faktura ob 50. obletnici obstoja. (km) Zamikala so ga kolesa V noči na sredo se je v Novi Gorici zgodilo več tatvin različnih koles. Štiri kolesa so izginila izpred stanovanjskih blokov v Ulici Gradnikove brigade, dve sta izginili iz Cankarjeve ulice, eno pa izpod balkona stanovanjskega bloka v Ulici Ivana Regenta. Neznani storilec je med vsemi izbral sicer starejša, vendar dobro ohranjena kolesa, sporočajo iz novogoriške policije. Kolesa so bila zaklenjena s ple-tenico; storilec jo je preščipnil ter kolesa odpeljal neznano kam in z neznanim namenom. (km) Združevanje občin Na Tržiškem se pogosto govori o združitvi občin Tržič, Ronke in Šta-rancan, zato pa tej temi gibanje Sta-ranzano partecipa in krajevna sekcija Komunistične prenove-Zveze levice posvečata okroglo mizo, ki bo danes ob 18. uri na štarancanskem županstvu. Spregovorili bodo pravna izvedenka Mirella Di Donna, tržiški občinski odbornik Massimo Schiavo in sociolog Alberto Gasparini. Odkrivanje vodnjakov Inštitut za socialno in versko zgodovino iz Gorice v sodelovanju s spletno stranjo Bora.La prireja niz vodenih ogledov goriških vodnjakov. Jutri ob 15.30 se bodo zbrali pred cerkvijo sv. Roka v Podturnu, kjer od leta 1909 stoji fontana-obelisk Antona Laščaka, od koder se bodo pod vodstvom Liliane Mlakar odpravili na odkrivanje vodnjakov in fontan. Klet z odprtimi vrati Vinarsko posestvo Castelvecchio iz Zagraja bo jutri v sodelovanju z ustanovo Movimento Turismo del Vino odprlo svoje kleti obiskovalcem; za ogled je potrebna predhodna najava na telefonski številki 0481-99742. Gradež »v rumenem« V Gradežu bodo v okviru festivala »Grado giallo« prišli na svoj račun tudi ljubitelji filmov. V kinu Cristallo bodo drevi ob 21. uri predvajali filma »Il giorno della civetta« iz leta 1967 in »Un maledetto imbroglio« iz leta 1958. Jutri ob 21. uri bo pa projekcija dokumentarnega filma »Scerbane-co by numbers« in filma »Momento due«; slednjega je režiral Giorgio Pressburger, ki bo ob zaključku predvajanja odgovarjal na vprašanja Pao-la Bonacellija. Invazivne vrste V centru Konver pri Prelosnem jezeru bo jutri ob 9.30 javno srečanje na temo invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; o njih in o škodi, ki jo povzročajo, bo predaval naravoslovec Pierpaolo Merluzzi. Vedute iz Laškega Na županstvu v Štarancanu bodo jutri ob 11. uri odprli razstavo del, ki so na temo vedut iz Laškega nastala na letošnjem prazniku grozdja. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »I Puffi«; 19.50 - 22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Drive«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Carnage«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Drive«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »I Puffi« (digital 3D); 22.00 »La pelle che abito«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »L'al-ba del pianeta delle scimmie«. Dvorana 4: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Blood Story«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Ba-ciato dalla fortuna«. il Razstave RUŠTVO ARS vabi v galerijo Ars na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave slik Aleksandra Pece. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo do 2. oktobra na ogled razstava Franca Duga. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava del Adriane Maraž; do 7. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. Mali oglasi PRODAJAM suha gozdna drva z dostavo na dom; tel. 0481-390238 ob uri obedov. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. IH Osmice OSMICO je odprl Marko Ferfolja (Be-lota) v Doberdobu pri Dolincah v Ul. Bratuž 12; tel. 329-6483970. ~M Koncerti DRUŽBA ROGOS prireja danes, 30. septembra, ob 20.30 koncert skupine »The Blues Followers« v centru Gradina v Doberdobu; informacije in rezervacije miz po tel. 333-4056800, in-forogos@gmail.com. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, ob 20.15 koncert skupine Carmina Slovenica z naslovom »Zvoki Azije«; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo. DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA BODEČA NEŽA z Vrha prireja ob izidu svoje prve zgoščenke z naslovom »Bodečenežno« niz treh koncertov: v torek, 4. oktobra, ob 19. uri v Lokan-di Devetak na Vrhu namenjena predvsem predstavnikom organizacij, društev in medijev ter krogu vabljenih gostov. V nedeljo, 9. oktobra, ob 19. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici celovečerni koncert, ki je nastal v sodelovanju z režiserjem Frankom Žerjalom. Prva dva večera bo predstavil Mirko Ferlan. Zbor bo predstavil skladbe s cd-ja in tudi novejši repertoar. V soboto, 15. oktobra, ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu bo zadnja v nizu koncertnih predstavitev, ki nastaja ob organizacijski pomoči devinskega zbora Fantje izpod Grmade. Draga nona E1VIA Zvezdice smo takrat na nebu stale, ko se je Vajin "DA" dvigal v višave; danes, ko 50 jih je že mimo, se v ljubečem objemu z Vama veselimo Marco, Karin, Erika, Jan Čestitkam se pridružujejo tudi Adriana, Betty, Bogdana, Claudio, Giovanna, Aleks ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 9. oktobra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Markolfa« (Dario Fo) v režiji Sergeja Verča, nastopa KD Rudija Jedretiča - Ribno pri Bledu; prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža 2. in 9. oktobra od 11. do 12. ure pri blagajni, informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 20112012; informacije od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na sedežu Glasbene matice v Gorici na Korzu Verdi 51 ali po tel. 0481-531508. SCGV EMIL KOMEL sprejema nove vpise za šolsko leto 2011-12; informacije na tajništvu od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163 ali na in-fo@emilkomel.eu. M Izleti KRUT vabi v soboto, 8. oktobra, na Bled na ogled razstave »Leta na Azurni obali - Pablo Picasso in njegov keramični opus« in razstave »Slovenski impresionisti: Jakopič, Jama, Grohar in Sternen« z okoli 50 deli iz zasebnih zbirk, prirejeni v počastitev tisočletnice prve omembe Blejskega gradu; informacije po tel. 0481-530927. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem dvodnevnega izleta na Hrvaško, da bo v soboto, 8. oktobra, odpeljal avtobus iz Doberdoba ob 5.50, nato s postanki v Sovodnjah, Štandrežu, Podgori, pri vagi in s trga Me-daglie d'oro. Društvo priporoča točnost in veljaven osebni dokument za tujino ter prosi, naj udeleženci poravnajo strošek za izlet. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). □ Obvestila AŠZ OLYMPIA vpisuje v novo šolsko leto: predšolska telovadba, športna gimnastika, športno ritmična gimnastika, športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). KRUT začenja v sredo, 5. oktobra, jesenski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje po tel. 0481-530927. KULTURNO DRUŠTVO ZDRAVŠČI-NE prireja v oktobru tečaje slovenskega jezika za odrasle v občinski dvo- rani v Zdravščinah ob ponedeljkih in sredah v večernih urah; informacije in vpisovanje po tel. 339-6145592 (Aleksandra Devetak). OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do novega sporočila. OK VAL obvešča, da treningi mini odbojke in splošne telovadbe že potekajo v štandreški telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure za letnike od 2000 do 2003, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 17. do 18.30 ure za letnike 2004 in 2005; informacije po tel. 347-3237444 (Sandro) in 3284133974 (Tjaša) ali na okval@virgi-lio.it, tjasas@hotmail.it. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481-383459 (slovenščina) in tel. 0481-383451 (furlanščina). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OK VAL obvešča, da treningi odbojke za deklice in dečke potekajo v telovadnici v Doberdobu ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 17. uro za mikrovol-ley (letniki 2004-2005-2006), ob ponedeljkih in četrtkih med 17. in 18.30 za minivolley (letniki 2001-2002-2003), ob torkih in petkih med 15. in 17. uro za under 12-13 dečki, ob torkih in petkih med 17. in 19. uro za under 12-13 deklice; informacije po 345-9527302 (Ingrid, Tjaša) ali na okval@virgilio.it. KŠD KRAS DOL-POLJANE sklicuje izredni občni zbor, ki bo v zadružnih prostorih na Palkišču danes, 30. septembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 30. septembra, goriški urad zaprt. OTROŠKI PEVSKI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE začenja spet s svojim delovanjem. Prve vaje bodo v soboto, 1. oktobra: za otroke vrtca in prvega razreda osnovne šole od 10.45 do 11.30, za otroke od drugega do petega razreda osnovne šole pa od 11.30 do 12.30. Zbor bo vodila tudi letos Jana Drašič. Društvo vabi vse lanskoletne pevce in pevke ter nove prijatelje in prijateljice. V PRENOVLJENIH PROSTORIH DOMA ANDREJA BUDALA v Štandrežu začenjajo oktobra v organizaciji KD Oton Župančič in v sodelovanju s slovenskim športnim društvom Vadba+ sezono raznovrstnih vadb: sprostilna telovadba (Dorella, ob sredah, 17.30-18.30), joga (Alessandra, ob sredah, 20.30-22.00), pilates (predstavitev v ponedeljek, 3. oktobra, med 19. in 20. uro), zumba (skupinska vadba, ki spaja latinsko ameriške in pop ritme, predstavitev v torek, 4. oktobra, med 19. in 20. uro) in spinning (skupinska vadba na kolesih, predstavitev v sredo, 5. oktobra, med 18.45 in 19.40). Za nove discipline sta organizirali društvi brezplačne predstavitvene dneve, zaradi omejenega števila mest pa je nujna prijava (tel. 3478800556 ali suzana.komel@tmail.si). AŠZ DOM obvešča, da ktivnosti v telovadnici Kulturnega doma, Ul. I. Brass 20 (tel. 0481-33288) že potekajo: motorika in navijaška skupina -cheerleading (1. - 5. razred osnovne šole) ponedeljek in sreda od 16.30 do 18. ure; cheerleading (nižja in višja šola) sreda od 16.30 do 18. ure ter petek od 15. do 16.30; minibasket (letniki 2003-2005) torek in četrtek od 16.30 do 17.45; under 12 košarka (letniki 2000-2002) torek in četrtek od 17.45 do 19.15, petek od 16.30 do 18. ure. Vadba za vrtec se bo pričela 3. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Poskrbljeno bo tudi za prevoz otrok iz vrtca v telovadnico. DRUŠTVO VIPAVA obvešča, da že potekajo ob torkih treningi hip-hopa na društvenem sedežu na Peči, in sicer od 17. do 18. ure za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, in za učence prvih treh razredov osnovne šole, od 18. do 19. ure pa za otroke četrtih in petih razredov osnovne in vseh razredov nižje srednje šole. Ob petkih med 19. in 20. uro poteka nov tečaj hip-hop plesa za odrasle; informacije po tel. 348-3047021 (Barbara). S 3. in 6. oktobrom pa se začenja tudi letni kotalkarski tečaj, ki je namenjen otrokom vseh starosti. Potekal bo ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah; otrokom bodo priskrbeli vso opremo. Nadaljeval se bo tudi tečaj za odrasle, in sicer ob ponedeljkih od 20. do 21. ure na istem mestu; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 4. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). SLOVENSKA SKUPNOST vabi na 16. pokrajinski kongres za Goriško, ki bo v petek, 7. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in v soboto, 8. oktobra, ob 9.30 na pokrajinskem sedežu SSk v Gorici. H Prireditve PRAZNIK ROŽENVENSKE MATERE BOŽJE v Podgori: danes, 30. septembra, in v soboto, 1. oktobra, bo ob 18.30 tridnevnica; v nedeljo, 2. oktobra, bo ob 8.30 rožni venec, ob 9. uri maša, ob 14.30 rožni venec, ob 15. uri procesija po vasi. Vodil bo župnik iz Devina Giorgio Giannini. Sodelovali bodo krajevna skupnost Podgora, prosvetno društvo Podgora, rekreacijsko društvo Calvario, mešani pevski zbor Podgo-ra in pihalni orkester Kras iz Doberdoba. Ob prazniku bo potekala prodaja srečk in tradicionalnih štrukljev. V ŠTEVERJANU bo v soboto, 1. oktobra, ob 16. uri slovesnost, med katero bodo predali namenu obnovljeni osrednji vaški trg, obenem pa bodo obeležili 60-letnico obnove občinske samostojnosti. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE GORICA IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabita na srečanje, ki bo v nedeljo, 2. oktobra. Ob 10. uri bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici med mašo sodelovala vokalna skupina Cantate domino iz Kočevja, po maši pa bosta v domu F. Močnik zakonca Helena in Franc Štefanič predstavila slovensko kolesarsko Jakobovo pot. LOKANDA DEVETAK Z VRHA prireja dva večera z naslovom »Prva Svetovna vojna med Krasom in Sočo« v sodelovanju s kmetijskima podjetjema Bellanotte in Rubijski grad, z odsekom krvodajalcev Sovodnje, društvom Ju-li@est in s skupino za raziskovanje in študije prve svetovne vojne. V ponedeljek, 3. oktobra, ob 19.30 bo predstavitev knjige »Pozabljeni Kras. Ofenzive v jeseni 1916«, ki so jo napisali Mitja Juren, Paolo Pizzamus in Nicola Persegati; na večeru, ki ga bo vodil Renato Podberšič, bodo prisotni avtorji. Drugi večer bo v ponedeljek, 17. oktobra, ob 19.30 s predstavitvijo knjige Marca Mantinija »Da Tolmino a Caporetto. Percorsi della Grande Guerra tra Italia e Slovenia (Od Tolmina do Kobarida. Poti prve svetovne vojne med Italijo in Slovenijo)«; z avtorjem se bo pogovarjal Željko Cimprič. Na večerih bodo zbirali sredstva za CRO v Avianu. ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 »ISONTINA« prireja v torek, 4. oktobra, ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici predstavitev seznama zdravstvenih storitev (»Carta dei Servizi«). LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 10. in 24. oktobra ter 7. in 21. novembra ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Maria Braidot vd. Del Zotto iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče. DANES V ŠTEVERJANU: 11.30, Alojz Hlede (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Lionello Altran iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 11.00, Bruna Vanon vd. Furlan v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. Sporočamo, da bo pogreb Alojza Hledeta danes ob 11.30 v cerkvi v Števerjanu. Njegovi dragi j 8 Petek, Bö. septembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V 2. krogu evropske lige Maribor še brez točk Handanovič rešil Udinese Mariborčani praznih rok proti »drugoligašu« - Videmčani izenačili v zadnjih minutah Lars Ekstrand in Dušan Basta (Udinese) ter Gary Hooper (Celtic) ansa MARIB OR/GLASG OW - Maribor je tudi v drugem krogu evropske lige ostal praznih rok. Tokrat v domačem Ljudskem vrtu. Videmski Udinese pa je na Škotskem iztrgal pomembno točko. Bratranca, vratarja Samir in Jasmin Handanovič sta bila pozitivni in tragični junak tekme. Prvi je branil, kar se je braniti dalo, drugi pa tokrat ni bil najboljše razpoložen. Drugoligaš Birmingham City si je pravico nastopa v tem tekmovanju izboril z zmago v ligaškem pokalu, kjer je bil boljši od slovitega Arsenala. Obe ekipi sta imeli v Ljudskem vrtu glasno podporo navijačev, a na koncu so se veselili Otočani po golih Christopher-ja Burka in Wada Elliotta, ki sta v drugem polčasu izničila prednost Maribora, za katero je v prvem delu po ogromni napaki gostujočega vratarja poskrbel Dalibor Volaš. Uvodni del tekme je minil brez pretresov, z nekaj polpriložnostmi na obeh straneh, so pa gosti pokazali, da bi lahko bili nevarni pri visokih podajah v kazenski prostor. Mariborčani so prvič resneje zapretili v 14. mi- nuti, ko je Tavares lepo prišel do strela, a s 15 metrov zgrešil cilj. V 29. minuti pa veselje domačih navijačev - ki so pred tem s prepevanjem «ponaro-dele» pesmi V dolini tihi počastili tudi spomin na umrlo legendo slovenske narodnozabavne glasbe Lojzeta Slaka -, saj je Irec v Birminghamovih vratih po slabi povratni podaji Jonat-hana Spectorja zgrešil celo žogo, kar je izkoristil Volaš in zadel za 1:0. Precej bleda predstava gostov, ki pa so ob podajah v kazenski prostor vseeno znali malce zmesti domače branilce, je dala slutiti spremembe v angleški ekipi, ki pa jih v uvodu drugega polčasa še ni bilo. V tem so imeli domači vse pod nadzorom, prek Aleša Mertlja tudi poskusili od daleč, a v 64. minuti po nepazljivosti Lesjaka in protinapadu dobili gol, za katerega je poskrbel Burke. V 79. minuti so Angleži povedli, po dolgi žogi je slabo izbijal Potokar, odprl strel Elliottu, kar je ta tudi unovčil z udarcem po tleh. Tri točke so tako odšle v Anglijo. Z Otoka pa so odnesli domov pomembno točko Guidolinovi varovanci. Trener Videmčanov je bil pred tekmo precej zaskrbljen, saj je kapetana Di Nataleja pustil kar doma, na klopi pa so sedeli Floro Flores, Barreto, Be-natia, Armero, Pinzi in Asamoah. Igrali so mlajši igralci, ki niso razočarali. Najboljši na igrišču pa je bil slovenski vratar Samir Handanovič, ki je sinoči branil res izvrstno. Nič ni sicer mogel pri golu gostiteljev iz enajstmetrovke v uvodnih minutah, potem ko je Ekstrand v kazenskem prostoru podrl Hooperja. V prvem polčasu so bili boljši Škoti. Udinese se je nato prebudil in v 62. minuti so Benatii razveljavili gol zaradi nedovoljenega polo- žaja. Črno-beli so izenačili tik pred iztekom tekme. Hooper je s prekrškom zaustavil Neutona in sodnik je pokazal na belo točko. Za Udinese je bil pri najstrožji kazni natančen Abdi. V sodnikovem dodatku je moral še enkrat odločilno poseči Handanovič. PORAZ LAZIA - Skupina D: Sporting Lizbona - Lazio 2:1 (Klose), Vaslui - Zurich 2:2. Vrstni red: Sporting 6, Va-slui 2, Lazio in Zurich 1. Skupina I IZIDA 2. KROGA Celtic - Udinese 1:1, Rennes - Atletico 1:1 Atletico Madrid 2 1 1 0 3:1 4 Udinese 2 1 1 0 3:2 4 Rennes 2 0 1 1 2:3 1 Celtic 2 0 1 1 1:3 1 PRIHODNJI KROG (20.10.): Rennes - Celtic, Udinese - Atletico Skupina H IZIDA 2. KROGA Braga - Brugge 1:2, Maribor - Birmingham 1:2 Brugge 2 2 0 0 4:1 6 Sporting Braga 2 10 1 4:3 3 Birmingham 2 10 1 3:4 3 Maribor 2 0 0 2 1:4 0 PRIHODNJI KROG (20.10.): Maribor - Braga, Brugge - Birmingham Postavi in strelci Maribor - Birmingham City 1:2 (1:0) Strelci: Volaš v 29., Burke 64., Elliott 79. Maribor: J. Handanovič, Milec, Potokar, Arghus, Viler, Mertelj (od 81. Beric), Lesjak, Mezga (od 87. Črnic), Cvijanovic (od 71. Ibraimi), Tavares, Volaš. Trener: Milanič Celtic Glasgow - Udinese 1:1 (1:0) Strelca: v 3. Ki Sung Yong (11-m) in v 88. Abdi (11-m) Udinese: S. Handanovič, Basta (Benatia), Danilo, Ekstrand, Pereyra (Isla), Doubai, Battocchio, Badu, Neuton, Fabbrini (Armero), Abdi. Trener: Guidolin. ODBOJKA - EP Polfinala Italija-Nemčija in Srbija-Turčija BEOGRAD - V srbski prestolnici so včeraj odigrali še preostali četrtfinalni tekmi ženskega odbojkarskega prvenstva, ki ga skupaj organizirata Italija in Srbija. Nemčija (trenira jo Italijan Guidetti) je s 3:0 (18, 20, 17) premagala Češko in bo jutrišnji (ob 17.00) nasprotnik »azzur« v polfinalu. Srbija je bila s 3:0 (14, 20, 24) boljša od Poljske in bo jutri v Hali Pionir igrala proti Turčiji. »NAJVIŠJI« GIRO - Prireditelji kolesarske dirke po Italiji bodo celotno traso za leto 2012 predstavili 16. oktobra, bolj ali manj pa je jasno, da bo ena najtežjih v zgodovini Gira. Kolesarsko karavano bo pot med drugim vodila do 2757 metrov visokega prelaza Stelvio, kraljevska etapa v dolžini 218 kilometrov pa bo predzadnja na 95. italijanski pentlji. Prireditelji dirke so izpolnili željo domačih kolesarskih navdušencev in dirko pripeljali do prelaza Stelvio, kar bo najvišji etapni cilj v zgodovini Gira. Kolesarska karavana bo na poti do prelaza Stelvio, ki je najvišji asfaltirani gorski prelaz v vzhodnih Alpah in drugi najvišji v celotnih Alpah, takoj za 2770 metrov visokim Col de l'lseranom, morala »premagati« kar 48 serpentin. Giro se bo prihodnje leto začel 5. maja v danskem Her-ningu, končal pa 27. maja v Milanu. TUDI VIDIC - Selektor srbske nogometne reprezentance Vladimir Petrovič je objavil seznam igralcev za kvalfikacijski tekmi za EP proti Italiji in Sloveniji. Na seznamu je tudi prvi zvezdnik srbske reprezentance in ka-petan Manchester Uniteda Nemanja Vidič. Med 27 nogometaši sta tudi dva debitanta. Marko Simič iz beloruskega BATE Borisova in Luka Milivojevič, ki igra za Rad iz Beograda. Srbi se bodo najprej 7. oktobra v Beogradu pomerili z Italijo, štiri dni pozneje pa bodo gostovali v mariborskem Ljudskem vrtu. NOVI PREDSEDNIK - Predstavniki alpskih smučarskih klubov so na izrednem zboru za alpske discipline izvolili novega predsednika, ki je 48-letni Janez Dekleva. Avgusta je s tega položaja nepreklicno odstopil Jure Košir. LJUBLJANSKI MARATON - Na 16. Ljubljanski maraton, ki bo 23. oktobra, se je prijavilo že 12.000 tekačev. Prijave zbirajo do 10. oktobra. KOŠARKA Superpokal uvod v prvenstvo LJUBLJANA - S tekmo košarkarskega superpokala med Krko in Union Olimpijo se bo začelo košarkarsko državno prvenstvo. Olimpija bo v torek ob 20. uri v Rogaški Slatini lovila svojo sedmo tovrstno lovoriko, Krka pa bo skušala ubraniti lanskoletni naslov in v svoje vitrine spraviti drugi pokal v tem tekmovanju. Krka bo v superpokalu nastopila kot državni prvak, Union Olimpija pa kot branilec naslova prvaka pokala Spar. »To je lepa priložnost, da navijačem in ljubiteljem pokažemo dva nova kluba, kajti obe moštvi imata novi igralski zasedbi z novim trenerskim vodstvom. Ekipa ni slaba,« je pred tekmo povedal Nenad Trajkovič, novi trener Krke, ki je na trenerskem stolčku zamenjal Aleksandra Dži-kiča. S trenerskim kolegom se je strinjal tudi Sašo Filipovski, ki bo v letošnji sezoni vodil košarkarje Olimpije: «Naj bo to lepa športna prireditev. Gledalci bodo lahko videli novo Union Olimpijo, Krka je sestavila močno ekipo in verjamem, da bo dobra tekmica.« Moštvu iz Novega mesta bo pomagal tudi Jaka Klobučar, ki z ekipo trenira že nekaj časa, danes pa ga bodo še uradno registrirali. Igral bo lahko v vseh tekmovanjih, član Krke pa bo dokler ne najde novega kluba. ROKOMET - Včeraj se je začela liga prvakov »Champions« Koprčani Varovanci trenerja Fredija Radojkoviča jutri v Skopju - Prihodnji teden prihaja na Bonifiko poljska Wisla KOPER - Rokometaši koprskega Cimosa bodo v sezoni 2011/12 zastopali slovenske barve v evropski ligi prvakov, svojo pot pa bodo začeli v makedonski prestolnici. Tekma z Metalurgom iz Skopja se bo jutri pričela ob 18. uri. Slovenski prvak bo nastopal v skupini C. V njej so še nemški HSV Hamburg, romunska Constanta, ruski Sankt Peterburg in poljska Wisla Plock, v osmino finala pa se bodo uvrstile ekipe, ki bodo v prvem delu tekmovanja osvojile prva štiri mesta. Minula sezona je minila v prevladi koprske zasedbe, ki je na domačem prizorišču slavila v državnem in pokalnem tekmovanju, piko na i pa postavila z zmagoslavjem v evropskem klubskem tekmovanju - pokalu challenge. Koprčani se zavedajo, da jih v Skopju čaka težak psihološki preizkus, ob vročem igrišču, kakovostnem tekmecu, ki jo vodi nepredvidljivi hrvaški trener Lino Červar, pa so tu še najbolj odgovorni za regularnost tekme - hrvaški sodniški par Dalibor Jurinovic-Marko Mrvica in srbski delegat Božidar Burkovic. »Generalka za dvoboj v Skopju je bila uspešna, tako da z optimizmom pričakujemo uvodni nastop v ligi prvakov. Naša pripravljenost se počasi, a vztrajno vzpenja. Telesno smo dobro pripravljeni, tudi v tekaškem delu smo v primerjavi z minulo sezono naredili korak naprej in igramo hitreje. Naš napad počasi dobiva glavo Trener Fredi Radojkovič kroma in rep,« je uvodoma dejal koprski strateg Fredi Radojkovič, ki je pred nekaj sezonami uspešno vodil tržaško ekipo Pallamano Trieste (njegov sin Jan še igra v Trstu v elitni A-ligi), in dodal: »O naših prvih tekmecih nimamo veliko posnetkov, saj jih je težko dobiti. Vemo, da je Metalurg po igralski plati dobro sestavljena ekipa, prvi mož pa je naš nekdanji vratar Darko Stanič, ki je v tem trenutku v izjemni formi. Makedonska zunanja linija je zelo uigrana, morda nekaj manj sodeluje s krilnima igralcema. Obram- ba Metalurga je zelo raznolika, kar je zaščitni znak Červarja, ki se nikoli ne zanaša zgolj na eno obrambo, temveč jih med tekmo neprestano menjava. Mi se bomo v teh dneh pripravili na vse možne obrambne različice rokometašev Metalurga in verjamem, da nas ne bodo presenetili.« V slovenskem taboru nimajo večjih težav s poškodbami. Trenutno je izven pogona le krožni napadalec Matjaž Mlakar, a tudi ta bo odpotoval v Skopje, odločitev o njegovem nastopu pa bo padla tik pred jutrišnjo tekmo. Spored tekem Cimos Kopra v ligi prvakov: - 1. krog (1. oktober): 18.00 Metalurg Skopje - Cimos Koper - 2. krog (8. oktober): 20.00 Ci-mos Koper - Wisla Plock - 3. krog (13. oktober): 19.00 Constanta - Cimos Koper - 4. krog (23. oktober): 19.00 Cimos Koper - HSV Hamburg - 5. krog (16. november): 18.00 Sankt Peterburg - Cimos Koper - 6. krog (26. november): 17.00 Cimos Koper - Sankt Peterburg - 7. krog (3. december): 15.00 Wisla Plock - Ci-mos Koper - 8. krog (11. februar 2012): 18.00 Cimos Koper - Metalurg Skopje - 9. krog (16. februar 2012): 19.00 HSV Hamburg - Cimos Koper - 10. krog (25. februar 2012): 20.00 Cimos Koper - Constanta. VČERAJŠNJA IZIDA - Skupina A: Zagreb - Davehof 30:26; skupina C: HSV Hamburg - Sankt' Peterburg 32:20. NOGOMET Olimpijske sanje Ronaldinha SAO PAULO - Brazilski nogometni zvezdnik Ronaldinho je sporočil, da želi igrati na olimpijskih igrah v Londonu 2012. Z brazilsko reprezentanco želi osvojiti olimpijski naslov, lovoriko, ki je še nima v svoji bogati zbirki.Nekda-nji nogometaš Milana in Barcelone se je v začetku leta vrnil v Brazilijo, sedaj pa si želi izboriti mesto v ekipi za London 2012. Ronaldinho je dejal, da so njegove sanje osvojiti zlato olimpijsko medaljo, 31-letnik pa je na največjem športnem dogodku igral dvakrat, vendar še ni zaigral v finalu. Na olimpijskem turnirju nogometne ekipe sestavljajo nogometaši stari do 23 let, vsako moštvo pa lahko ima še tri nogometaše starejše od te starosti. Ronaldinho je že igral na OI v Pekingu 2008, Brazilija pa je v polfinalu klonila proti Argentini, v tekmi za tretje mesto pa je nato osvojila bron. Pred tem je igral na OI v Sydneyju 2000, kjer so Brazilci proti Kamerunu izpadli v četrtfinalu. / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. septembra 2011 19 NAŠ POGOVOR - Mitja Kosmina pred letošnjo Barcolano »Ni v športnem duhu, da odnehaš, če je nasprotnik boljši« Mitja Kosmina, krmar slovenske Maxi Jene, ste pripravljeni na letošnjo Barcolano? Pripravljamo se, kot vsako leto. Za nami je že nekaj tekmovanj, v nedeljo bo zadnje pred Barcolano, zadnji teden pa bo več intenzivnih treningov. Koliko treningov in regat opravite pred Barcolano? Jadralci seveda tekmujemo skozi celo leto, z Maxi Jeno pa nastopimo na treh regatah in imamo približno petnajst treningov. Je to dovolj za uspešno Barcolano? Da. Za izkušeno in profesionalno ekipo je to dovolj. To je kot nogometna reprezentanca: ne more trenirati skupaj celo leto. Vsak trenira v svojem klubu, potem pa, ko se združimo, posvetimo nekaj časa koordinaciji, profesionalnost in ostale kvalitete pa so že itak ponotranjene v vsakem izmed nas. Trenutno ni dovolj • I v • izkušenega zamejca Bo ekipa enaka lanski? Vedno so manjše spremembe. Upamo, da bo dobra. Rezultat pa bo seveda odvisen tudi od športne sreče in tistega jutra pred regato, od dobre volje ljudi ... Zadeva je torej kompleksna. Bo ekipa kot vedno trijezična? Tako je, večinski del ekipe je slovenski, imamo pa tudi hrvaške in italijanske jadralce. Pred leti so bili del ekipe tudi zamejci, zdaj pa jih že nekaj let več ni. Res. Zakaj pa? Tekmovalci morajo imeti določeno število izkušenj na večjih jadrnicah, takih jadralcev pa ni veliko, kot bi lahko kdo mislil. Pri izbirah pa je treba upoštevati njihovo razpoložljivost in prisotnost na treningih. Torej ni izkušenega zamejca oziroma so že vsi zasedeni na drugih jadrnicah? Vem, da sta dva obetavna fanta, ki tekmujeta v olimpijski klasi (Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, op.a.), drugih, ki bi imeli dovolj izkušenj, pa ne poznam. Kateri pa je vaš najljubši član ekipe oziroma tisti, brez katerega ne star-tate na Barcolani? Jih je kar nekaj, s katerimi že 30 let delim jadralne nastope. Med njimi je tudi najstarejši član ekipe, Lucio Fafangel: dobro se počutim, ko je on ob meni. Če bi bila Maxi Jena še hitrejša ... Že pred časom ste napovedali, da bi lahko Maxi Jeno izboljšali še za kakih 15 %. Tega pa letos najbrž ne bo še mogoče ... Tehnične rezerve so vedno, vendar zaradi pomanjkanja finančnih možnosti izboljšav ne bo. Dandanes je že velik uspeh, da lahko taka jadrnica nastopi na Barco-lani. Novosti bomo torej pustili za prihodnost, bistvo pa je to, da se trend naše prisotnosti na Barcolani ne prekine. V trenutku, ko ne bomo več nastopili, se bo najbrž marsikatera stvar spremenila. Če bi Maxi Jeno izboljšali za 15 %, bi lahko premagala katero od večjih jadrnic? Postala bi bolj kompetitivna tem jadrnicam, ki so nastale po tehnološkem razvoju. Prava revolucija, v materialih in tehnologiji, se je namreč zgodila dve leti po nastanku Maxi Jene (2002). Če bi Maxi Jena odpravila določene pomanjkljivosti, bi se lahko približala določenim jadrnicam v določenih pogojih, nikakor pa ne bi bila su-periorna. Vendar prav to je tisti čar tekmovanja, ko skušaš zmagati z manj konkurenčnim avtom ali jadrnico. Možnosti so majhne, vendar upanje nikoli ne zamre. Kdo bo vaš letošnji največji tekmec? Tudi letos bo prisoten Esimit, bivši Alfa Romeo. To je 100 čeveljska, moder- Mitja Kosmina in njegova Maxi Jena med lansko regato kroma na, hitra in tehnološko zelo napredna jadrnica, ki je skorajda na meji dovoljenega. Opremljena je s tehnologijo, ki je bila še pred osmimi leti prepovedana na tekmovanjih: nekatere stvari namreč opravlja računalnik, tam so električni in hidravlični vinči. Vendar svet se razvija in zaradi spektakla so dobile dovoljenja za nastop tudi take jadrnice. Že lani ste nam povedali, kaj se mora zgoditi, da boste vi zmagovalci. Taktika ostaja letos ista? V normalnih razmerah jih ni mogoče premagati, v ekstremnih - mislim v brezvetrju, kjer sama dolžina in velikost jadrnice nima več takega pomena, pa se lahko zgodi marsikaj. Takrat je namreč pomembno, kje se nahajaš, v trenutku, ko pride veter, pa lahko presenetimo. Naj samo spomnim, da nam pred tremi leti za zmago ni zadostovalo niti 9 minut prednosti na prvi boji. Razlike so torej velike, ampak se ne predajamo. Ni v športnem duhu, da odnehaš, če je nasprotnik boljši. Spomini, taki in drugačni Na Barcolani jadrate približno dvajsetletje. Katere se najraje spominjate? Tiste leta 1995, ko smo z Gajo Legend osvojili prvo zmago. To je bilo tek- movanje med enakimi jadrnicami, med katerimi je bila tudi ena izmed najbolj kompetitivnih italijanskih ekip, ki je zmagala tudi prestižno Fastnet (608 milj dolga regata v Veliki Britaniji, op. a.) in je prišla na Barcolano, misleč, da bo zmagala. Takrat smo Slovenci tudi prvič zmagali. Kaj pa najgrša? Četrta Barcolana z Gaio Legend, leta 1999, ko smo bili na pragu četrte zmage. Pred Riviero di Rimini, na kateri sta jadrala Mauro Pelaschier in Vasco Vascot-to, smo imeli 16 minut prednosti, a smo se ustavili 300 m pred ciljem, ko se je jugo zabil v stene in ni bilo vetra. Za nami pa so ostali zajadrali s 15 vozli. Letos se v Trst vračate, potem ko ste prejeli mestni pečat. So torej letošnji občutki drugačni? Z veseljem se vračamo v Trst in pomembno je, da odigramo svojo vlogo. Ta pozitiven odnos smo si priborili počasi, s spoštovanjem in športnim odnosom, kar se je nato prelevilo v obojestransko spoštovanje. Na dan Barcolane Povedali ste, da je na dan regate dosti odvisno tudi od tega, kako se ekipa zbudi. Kako poteka vaše jutro? Dan pred regato se vedno rad koncentriram, zato grem v soboto po treningu domov, ne ostanem v Trstu. Zjutraj pa Med 236jadrnicami tudi Maxi Jena Do včeraj se je na 41. Barcolano prijavilo 236 jadrnic. Med njimi je tudi Maxi Jena, nlanski zmagovalec Esimit Europa pa ni še prijavljen, čeprav so jadrnico že privezali v pristanišče San Rocco. VARNOST - Včerajšnji dan je minil v znamenju varnosti: na Perfektu-ri so se zbrale vse sile javnega reda, ki bodo sodelovale na Barcolani in skrbele za varnost na vodi in na morju. Soudeleženih bo približno 250 ljudi. NAGRADA V SPOMIN NA FULVIA MOLINARIJA - V spomin na dušo Barcolane Fulvia Molinarija bodo letos podelili najuspešnejšemu lastniku kategorije Old Sailors, ki združuje vse, ki so se udeležili vsaj dvajsetih Barcolan. grem vedno od doma direktno na jadrnico, ne da bi prisluhnil različnim komentarjem. Ste v nedeljo vedno vi prvi na Maxi Jeni? Med prvimi, prav gotovo. Potrebno je biti zelo koncentriran: ekipa je namreč velika, poleg tehničnih napotkov sta pomembna tudi motivacija jadralcev in psihološki vidik. Ali na krovu kdaj tudi zakričite in se razjezite? V ekipi kdaj pa kdaj moram nastopiti ostro in takrat imam močan glas. Če bi bil takrat neodločen, se lahko na jadrnici zgodi marsikaj. Odločnosti torej ne manjka. Najbrž je kdo tam zgoraj Ali ima Barcolana sploh možnosti razvoja ali je tudi vam jadralcem prav, da ostaja formula vedno enaka? Zanimivo vprašanje, ki si ga je vsak izmed nas in pa tudi organizatorji že postavljali. Nihče nima odgovora. Debat je bilo že veliko, vendar je na koncu Barcola-na mogoče taka, ker je taka. Je zelo nenavadna regata. Zaradi številnih jadrnic? Tako. Nikjer na svetu ni tekmovanja, kjer bi na istem mestu dobil tistega, ki je prišel na piknik, igral muziko, pil vino in rezal salamo, na drugi strani pa so na-brušene ekipe do onemoglosti. Z vidika tekmovalca vse to sploh ni enostavno. Meni je vsako leto težje: znajdeš se v nepredvidljivih situacijah, ki jih na normalnih tekmovanjih ni. Predvsem na startu je lahko zelo nevarno, saj nekateri izsiljujejo prednost in želijo biti protagonisti tudi tistih par sekund na začetku, čeprav je to nerealno. Vas ne moti, da je regata vedno enaka? Radi prihajamo, stresni moment pa je start. Tudi v San Tropeju so imeli maxiji dolga leta tekmovanja, dokler ni prišlo do smrtne nesreče. Strah me je, da bi se to lahko zgodilo tudi na Bar-colani. Če bi res prišlo do kake hujše nesreče, bi se prav gotovo marsikaj spremenilo. Zdi se, da je kdo tam zgoraj, ki vse to čuva ... Ali se ne bi kdaj preizkusili tudi na manjši jadrnici, tam v ozadju? Začel sem na zelo majhni jadrnici, prve Barcolane leta 1984 nisem niti dokončal ... Ne izključujem, da bi se udeležil kdaj Barcolane tudi na manjši jadrnici in bil tudi jaz tam v ozadju ... Veronika Sossa GORSKO KOLESARSTVO - Končna lestvica Junior Bike 2011 SK Devin uspešen na dveh kolesih Dobri rezultati najmlajših, ki šele spoznavajo to športno panogo - Na društveni lestvici Devin 4. med 23 klubi Mladi kolesarji SK Devin so pred kratkim zaključili letošnje nastope na trofeji Junior Bike, ki je vključevala 13 dirk v naši deželi. Od aprila do septembra je na promocijskih tekmah nastopilo 22 Devinovih gorskih kolesarjev, ki bodo čez dva tedna zaključili tudi trofejo junior cross, niz tehnično lažjih tekem: »S končnimi uvrstitvami trofeje Junior Bike smo zadovoljni. Pri analizi moramo sicer upoštevati, da so se nekateri letos šele pridružili naši ekipi, tako da so to športno panogo in tekmovanja šele spoznavali,« je pojasnil trener najmlajših Ivan Sossi. Kolesarje od šestega do trinajstega leta starosti je vodil s pomočjo Paola Godniča in nekaterih staršev, ki so se udeleževali treningov. Med društvi je SK Devin zasedel visoko 4. mesto med 23 klubi iz naše dežele: približno polovica kolesarjev je zasedla uvrstitve v zgodnji polovici lestvice, na stopničke je stopil samo naraščajnik Erik Mo-zan, ki je bil drugi. Poudariti je sicer treba, da so za starejše mladinske kategorije - začetnike in naraščajnike, do 13 do 16 leta starosti - tekme Junior Bike lažje, saj so promocijskega značaja in tudi polovico krajše od uradnih deželnih dirk, ki pa se jih Devinovi kolesarji niso redno udeleževali, saj jih je bilo letos v naši deželi letos malo. Začetnike in naraščaj-nike so letos zaupali Emilianu Paolettiju, bivšemu tekmovalcu SK Devin. Ker je bilo tudi v tej delovni skupini nekaj članov, ki so se šele letos pridružili, v klubu pričakujejo boljše rezultate v naslednji sezoni. V prvenstvu Junior Bike, ki je večinoma steklo v gori- Kolesarji Devina z letošnjimi novimi dresi ški in videmski pokrajini, so najmlajši otroci - tudi tisti, ki niso včlanjeni v kolesarsko zvezo - tekmovali ločeno po letih, s tem da so najmlajši (G1) prevozili na tekmah približno 3 minute dolgo progo, starejši pa približno četrt ure (približno 8 km), začetniki in naraščajniki pa 20 minutno traso. (V.S.) Vrstni red: G1 - (20 udeležencev): 9. Adam Ham-moussi, 10. Daniel Moimas; G2 (36): 19. Luka Sedmak, 31. Mattia Di Biagio; G3 (28): 4. Tristan Taverna, 5. Peter Chen- da, 13. Tarek Nelsom, 20. Ivan Ferfolja; G4 (36): 8. Jan God-nic, 24. Amina Hammoussi (4. deklica); G5 (44): 14. Max Za-nier, 15. Ivan Braico, 35. Goran Hammoussi; 38. Jan Sedmak; G6 (36): 21. Matteo Dutti. Zacetniki-narascajniki (46): 2. Erik Mozan, 20. Francesco Carletti, 21. Luca Goldin, 22. Alberto Di Giorgio, 39. Piermarco Griscncic; G4 - nevclanjeni: 1. Devan Sedmak; nevclanjeni zacetniki-narascajniki: 1. Danjel Sedmak. 20 Petek, 30. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / KOŠARKA - 2. krog državne C-divizije in 1. krog deželne C-lige Jadran, Breg in Bor na Videmskem Vatovčevi varovanci v Latisani - Svetoivančani in Dolinčani v okviru Basket Opening Day v Lignanu Potem ko se je prejšnji konec tedna začela državna C-liga, bodo tokrat v boj za prvenstvene točke stopili še deželni tretjeligaši. Vsi bodo zaposleni na Videmskem, saj igra Jadran Qu-bik Caffe v gosteh, Bor Radenska in Breg pa v Lignanu, kjer bodo v sklopu nove pobude Basket Opening Day v soboto in nedeljo odigrali vsa srečanja prvega kroga najvišjega deželnega tekmovanja. LATISANA BOLJ ORGANIZIRANA KOT SERVOLANA - Po zanesljivi zmagi v uvodnem krogu v pokrajinskem derbiju proti Servolani bo Jadran jutri ob 20.30 (sodnika Pavan in Barbagal-lo iz Trevisa) igral v Latisani. Nasprotniki bodo pred domačim občinstvom sploh debitirali v letošnji C-di-viziji, saj so bili prejšnji vikend prosti. Gostitelje vodi nekdanji Jadranov trener Paolo Bosini, v primerjavi z lanskim prvenstvom, ko so se Furlani kot novinci v ligi presenetljivo suvereno uvrstili v play-off, pa je igralski kader precej spremenjen. Glavni nosilci, in sicer center Franco ter zunanji igralci Celotto, De Simon in Morettuzzo, so sicer ostali na svojem mestu, novi obrazi pa so izkušeni branilec Deana, odličen za to ligo, in krili Castaldo (nekoč Jadranov mladinec) ter Moretti. Vatovčevi fantje so trenirali po normalnem ritmu in se v popolni zasedbi primerno pripravili na dvoboj. Če bodo potrdili obrambo s prve tekme, potem imajo vse možnosti, da osvojijo novi točki. Naloga bo sicer predvidoma zahtevna: če je Servolana odvisna zlasti od navdiha nekaterih posameznikov, pa igrajo tokratni tekmeci zelo organizirano in rutinirano, kar je bilo opaziti že na predprvenstvenih turnirjih. □ Obvestila Massimiliano Spigaglia je v prvem krogu izstopal, ne samo med svojimi soigralci, ampak tudi v ligi. V statističnem pregledu vseh igralcev državne C-divizije je bil na različnih lestvicah med najboljšimi; bil je tudi drugi najbolj koristen igralec (druga najboljša ocena) kroma NASPROTNIKA STA V DOBRI FORMI - Bor in Breg bosta letošnji krstni nastop imela v nedeljo v športni palači v kraju Lignano Sabbiadoro. Brežani se bodo (formalno doma) ob 19.00 (sodniški par Pellicani iz Ronk in Valentina Marusig iz Tržiča) spoprijeli z novincem Tarcentom, ki je precej vložil v sestavo konkurenčne ekipe. Na 2 V lanski sezoni je Jadran Qubik caffe' dvakrat premagal Latisa-no, prav tolikokrat je bil Bor Radenska boljši od Venezie Giulie. Bo letošnji izid tudi tako pozitiven? spisku igralcev izstopata play-maker Antena in krilo Munari, ki prihajata iz državne C-lige. Preverjeni možje pa so tudi branilec Gozzi, krilo Bellina ter mladi center Gabrici. Krašovčevi varovanci so imeli med tednom nekaj težav z bolečinami v hrbtu Štefana Samca in Saše Ferfoglia ter poškodbami mladih Bazzarinija in Schillanija. Borovi košarkarji bodo ob 21.00 (pravico bosta delila Morassutti iz Gradišča ob Soči in D'Agostino iz Fiu-micella) igrali zadnjo tekmo natrpanega sporeda prvega kroga proti milj-ski Venezii Giulii, ki bo uradno domača ekipa. Miljčani so v primerjavi z lanskim letom izgubili veterana Monticola in Galaverno, ki sta ju pod košema nadomestila sveža Acegasova mladinca Catenacci in Gordini. Prvi violini sta nedvomno beka Carlin in Schina, ostali nosilci pa branilca Germani in Scocchi ter centra Delise in Pieri. Po-povičevi fantje so še ta teden trenirali štirikrat s prijateljskim srečanjem proti Santosu. Nastopiti bi morali v kompletni zasedbi. Značilnost obeh nasprotnikov naših dveh predstavnikov je ta, da sta v pripravljalnem obdobju dokazala dobro formo. Muggia je pred tednom dni osvojila Memorial Tavčar na Prvem maju, Tarcento pa turnir na domačem parketu v Čenti. POPRAVEK - Pri Boru Radenski igra v letošnji sezoni devet slovenskih igralcev, ne pa osem, kot je bilo zapisano v včerajšnji predstavitvi prvenstva deželne C-lige. Za napako se klubu in prizadetim opravičujemo. ZSŠDI obvešča, da bo danes, v petek, 30.09., goriški urad zaprt. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 3. oktobra, ob ponedeljkih in petkih ob 21.00; rekreacija odrasli, od 6. oktobra, ob torkih in četrtkih ob 8.30; otroška telovadba od 1. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9.30 in skupina mlajših ob 10.30. Prisrčno vabljeni! MLADINSKI ODSEK SPDT prireja jutri izlet za družine na Sabotin. Zberemo se ob 8.30 v Sesljanu, na trgu. Skupno je predvidenih približno tri ure in pol zmerne hoje. Informacije in prijave pri Katji (338 5953515) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. AŠK KRAS - ODSEK ZA NAMIZNI TENIS -obvešča ,da se lahko prijavite na vadbo za začetniške in nadaljevalne skupine od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.15 v Športno kulturnem centru v Zgoniku ali pa po e-pošti na naslov sonjamilic@alice.it, kjer dobite vse ustrezne informacije AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO prireja tečaj rekreacijske gibalne aktivnosti za starejše. Prva vadba in vpis bo že v torek, 4.oktobra ob 8.30, kjer dobite vse potrebne informacije o poteku telovadbe. AŠK KRAS - ODSEK ZA NAMIZNI TENIS - obvešča, da se začenjajo treningi namiznega tenisa rekreativcev in veteranov v četrtek, 29. oktobra. Vadba bo potekala v Športno kulturnem centru v Zgoniku ob 20.00. AO SPDT prireja v mesecu oktobru tečaj plezanja za začetnike. Udeleženci bodo spoznali osnovne prvine plezanja s plezanjem v naravi in na umetni steni. Tečaj bo vključeval še zanimivi predavanji o vremenoslovju in varstvu v gorah. Prvi informativni sestanek bo v športnem centru Zarja v Bazovici danes, 29. septembra ob 20.30. Za ostale informacije 335 5316286 (Veronika). SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra 2011 začne predsmučarska telovadb , namenjena odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. AŠZ SLOGA obvešča, da so se pričeli treningi odbojke za začetnike in začetnice. Za informacije - prof. Peterlin: 338 6713379 PLAVALNI KLUB BOR sporoča, da je v teku vpisovanje v tečaje prilagajanja v bazenu hotela Daneu na Opčinah za otroke od 4. do 6. leta starosti. Za informacije pokličite na: 04051377 (vsak delavnik od 15. do 17. ure). ŠZ BOR-ŠŠ TRST obvešča, da se bo vadba za predšolske otroke začela jutri na stadionu 1. maja s sledečim urnikom: od 9.30 do 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in od 10.30 do 11.30 za otroke od 3. do 6. leta. Za info: stadion 1. maj, Vrdelska cesta, 7 od 15. do 18. ure, telefon 040 51377, e-pošta urad.bor@gmail.com. KOŠARKA - V Boljuncu pri Parovelu Breg se je predstavil Skupna predstavitev vseh Bregovih košarkarskih ekip se je drugo leto zapored izkazala za pozitiven uvod v sezono. Ne le, da so starši, politični in športni predstavniki spoznali košarkarsko (in odborniško) realnost pri dolinskem športnem društvu, ampak je predstavitev tudi najmlajšim članom košarkarskih ekip omogočila, da so spoznali najstarejše člane, hkrati pa spoznali, da so tudi oni pomemben sestavni del kluba. V kleti pri Parovelu v Boljuncu so se tako v sredo zvečer zbrali vsi košarkarji, trenerji in spremljevalci, pa tudi številni starši, simpa-tizerji kluba in predstavniki klubov, s katerimi Breg sodeluje. Letos se je dolinski klub povezal tudi z Don Boscom, konkretiziralo pa se je tudi sodelovanje z vsemi slovenskimi klubi, saj bosta letos nastopali dve združeni ekipi sedemnajstletnikov, ki jih sestavljajo košarkarji Brega, Bora in projekta Jadran. Košarkarji letnikov 1996 bodo igrali pod imenom Breg, ostali 1995 in 1997 pa v združeni ekipi, ki bo nosila ime Bor. Letos je Breg sestavil šest delovnih skupin. Najmlajše - minibasket - bo vodil neutrudljivi Tine Krašovec, začetnike Tamara Vecchiet in Borut Sila. Skupina sedemnajstih štirinajstletnikov, ki jo trenira Klemen Kladnik s pomočjo Giorgia Pa- Začetniki s trenerko Tamaro Vecchiet kroma dovana, bo sicer igrala pod imenom Don Bosco. Zaradi nezadostnega števila košarkarjev letnika 1998 pri Bregu in Boru (s tem dolinski klub že več let sodeluje), so v Dolini iskali partnerja, ki so ga dobili pri tržaškem Don Boscu, ki je prav tako razpolagal z maloštevilno skupino. Ekipa bo nastopala v prvenstvu U14 open. Nadalje pri Bregu trenirajo petnajstletniki, ki bodo igrali v prvenstvu elite in jih trenira Borut Sila s pomočjo Rogerja Zo-vatta. Največja novost pa je letošnja združena ekipa, ki bo nastopala v državnem prvenstvu U17 pod vodstvom trenerja Petra Brumna. Štirikrat tedensko trenira 13 fantov letnika 1996 na Stadionu 1. maja, v Dolini in pri Briščikih, kjer bodo ob sredah igrali tekme. Na vrhu piramide pa je članska ekipa, ki bo letos nastopala naskakovala napredovanje v državni C-ligi. Pri Parovelu se je vsaka ekipa predstavila na odru, za katerem so se vrtele fotografije o Bregovih košarkarjih Branka La-koviča. Pred osrednjim delom pa so prisotne pozdravili tudi politični in športni predstavniki, čisto vsi so Bregu čestitali za lansko sezono, ko je med drugim članski ekipi za las spodletelo napredovanje, in voščili uspešno sezono 2011/12. (V.S.) NOGOMET Disciplinski ukrepi Pet krogov kazni nogometašu Primorca Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je ostro ukrepala proti nogometašu Primorca Luci De Bernardiju. Igralec trebenskega kluba bo moral zaradi nedeljske neprimerne reakcije in rdečega kartona prisilno mirovati kar pet krogov. V 1. AL pa so do 29. decembra izključili nogometaša Ronchija Cuzzolina. Tretji opomin (s četrtim bodo kaznovani za en krog) sta v nedeljo prejela Pizzini (Kras) in Cisternino (Zarja). Že jutri bodo na sporedu nekatere tekme 4. kroga v raznih deželnih ligah. Zarja bo v okviru 2. AL v Bazovici gostila Opicino (začetek ob 15.30). Sovo-denjci (1. AL) pa bodo ob istem času igrali v gosteh v Pierisu. ODBOJKA Slogašem tokrat ni šlo od rok Futura Cordenons - Sloga Tabor 3:0 (25:9, 25:16, 25:20) Sloga Tabor: Antoni 11, Fiorelli 0, Guštin 0, Markežič 1, Sosič 13, Trento 5. Trener Ivan Peterlin. Po spodbudnem uspehu iz prvega kola, se tokrat slogašem ni izšlo. Na gostovanje v Cordenons so sicer odšli krepko okrnjeni, saj je bilo igralcev le šest, prvouvrš-čena Futura pa je seveda vsega spoštovanja vredna ekipa. Slogaši so začeli zelo slabo in v prvem setu niso domačinom nudili praktično nobenega odpora, v nadaljevanju pa so se sprostili in začeli igrati učinkoviteje. Še najbolje jim je šlo od rok v zadnjem nizu, ko so se nasprotnikom dokaj enakovredno upirali. Naši igralci so bili solidni na mreži tako v napadu kot v bloku, bolj negotovi pa v sprejemu in obrambi. ORIENTACIJSKI TEK Deželna prvaka v štafeti, v nedeljo pa v Bazovici Člani in članice orientacijske sekcije pri gropajsko-padriški Gaji so so konec tedna z deželno izbrano vrsto nastopili na Trofeji dežel v dolini Trebbio v Liguriji in se pomerili z najboljšimi v Italiji. Od gajevcev so v hudi konkurenci tekmovali Fulvio Pacor, Alessio Rozzi, Paola Pizzamus, Fiorenzo Ruzzier in Fabio Angeli, ki niso dosegli vidnejših uvrstitev. Na deželnem prvenstvu v štafeti pa sta deželni naslov v kategoriji M45 osvojila Fulvio Pacor in Renato Pelessoni. Gajevci, ki so v okviru koprsko-miljskega Evromaratona osvojili nekaj dobrih uvrstitev, se medtem pripravljajo na nedeljsko srečanje v didaktičnem centru v Bazovici, v okviru dneva gozdov, ki ga organizira dežela FJK. Člani Gajinega orientacijskega odseka bodo od 10.00 do 11.00 vodili orientacijske pohode v okolici Gropade. V okviru nedeljske pobude bo ob 16. uri v Globoki dolini pri Bazovici koncert mešane vokalne skupine Lipa iz Bazovice, mešanega pevskega zbora Slovan Skala s Padrič in iz Gro-pade ter mladinskega zbora Anacrusis. V NEDELJO Polmaraton v Nabrežini V nedeljo bo s startom na glavnem trgu v Nabrežini in ciljem na nabrežinskem igrišču Sokola na vrsti 33. kraški polmara-ton, ki šteje za Pokal narodov v polmara-toni, Trofejo Pokrajine Trst in Pokal primorskih tekov oziroma za primorsko prvenstvo na 21 km. Start bo ob 9.30. Tekači bodo tekli do Križa, Božjega polja, Ga-brovca, Samatorce ter nazaj po isti poti. Več informacij na www.marathontrieste.it. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 30. septembra 2011 2 1 ŽARIŠČE Ob 50. obletnici uzakonitve slovenske šole v Italiji Peter Černic Ni nobenega dvoma, da slovenska narodna skupnost v Italiji posveča posebno pozornost obletnicam. Letos smo v naši zamejski sredi praznovali kar štiri pomembne obletnice, in sicer 10. obletnico zaščitnega zakona, 20. obletnico osamosvojitve Slovenije, 70. obletnico drugega tržaškega procesa, 70. obletnico ustanovitve OF, lani pa smo praznovali drugi dve, in sicer 90. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu in 80. obletnico strelov v Bazovici. Z naštevanjem obletnic bi lahko nadaljevali in verjetno bi kmalu odkrili, da ni leta, ko v naši polpretekli zgodovini ne bi našli dogodka vrednega spomina, kar je očiten dokaz neke močne povezanosti naše skupnosti s svojo zgodovino. Ta ocena nedvomno drži, če jo omejimo na zanos in na prizadevanje vseh tistih, ki skrbijo, da pomembne zgodovinske datume dostojno obeležimo. Verjetno pa bi prišli do drugačnih zaključkov, če bi ocenili odnos tistega dela naše kulturne in politične srede, ki rada pozablja na svoje korenine in vedno bolj očitno obravnava omenjene zgodovinske dogodke le v stereotipnem no-stalgičnem ključu spominjanja neke preteklosti, ki je ni več in s katero naj bi danes imeli bolj malo skupnega. Ti kulturniki in politiki namreč radi obravnavajo omenjene zgodovinske dogodke kot neke vrste abstrakten mit, ki se lepo sklada z idealnimi načeli sprave med narodi (s čemer se sicer vsi strinjamo) in je torej sprejemljiv za vse, a ki nima nobene stvarne veze z realnim življenjem, z narodnostnim nabojem in torej s sedanjostjo. Rezultat take izvotljene idejne drže je danes na dlani vseh: obletnice, predvsem pa temeljna sporočila obletnic, so vse bolj oddaljena od stvarnih političnih in kulturnih usmeritev v manjšini; mladi, kultura in politika niso več sposobni iskati v omenjenih zgodovinskih dejstvih nek pozitivni naboj, prepoznati v življenju, v dejanjih in v delovanju protagonistov zgodovinskih dogodkov tisti navdih in tiste dobre prakse, ki so lahko še danes vodilo učinkovite moderne kulturne in narodnostne politike naše skupnosti. Zato ni čudno, da obletnice postajajo kamen spotike za del naše politike in kulture, saj je njihova izrazito narodnostna vsebina večkrat v popolnem nasprotju s smernicami italijanskih političnih strank, ki tej isti kulturi in poli- tiki režejo kruh. Omenjena kultura in politika skušata zato zgodovino idealizirati, mitizirati, abstrahirati, da bi zabrisala tisto pristno, živo, aktualno sporočilo narodnostne pripadnosti, ki je v očitnem protislovju z modernimi mul-tikulturnimi tezami o integraciji in spravi, tezami, ki za nas ne predvidevajo nobenih pravic, a le dolžnosti. Sprašujem se, kam vse to vodi; jasno je namreč, da integracija brez pravic ni integracija, ampak asimilacija, ki se po rezultatih ne razlikuje od tiste asimilacije, proti kateri so se predstavniki omenjenih zgodovinskih dogodkov borili. Ker pa ostaja očitno za velik del naše kulturne srede integracija najpomembnejše vprašanje, bi ob zaključku svojega razmišljanja spomnil bralce na obletnico, ki je letos v zamejstvu nismo praznovali, a ki je bila nesporno temeljnega pomena za razvoj naše skupnosti v zadnjih 50 letih. Mislim na uzakonitev slovenske šole, ki se je zgodila 19. 7. 1961 in za katero sta si ob mnogih drugih aktivno prizadevala predvsem dva velikana naše polpretekle zgodovine, dr. Kacin in dr. Sfiligoj. V obdobju konstruktivnih stikov SDZ-ja s Krščansko demokracijo, proti koncu 50 let, sta dr. Kacin in dr. Sfiligoj, v tesnem sodelovanju s poslancem Michelejem Martino, dosegla uzakonitev slovenske šole, kar je pomenilo prvo resno integracijo Slovencev v italijanski državni aparat. Tedaj smo na področju šolstva Slovenci postali enaki Italijanom, saj smo tudi mi, z našimi šolami, postali del istega sistema. Uveljavila se je torej integracija, ki je bistveno različna od tiste, ki nam jo danes ponujajo in ki nam ne nudi nobenih jamstev za preživetje. Tedaj z uzakonitvijo slovenske šole smo dobili izhodišče za bodoči razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, država je s tistim dejanjem uradno postala naš največji delodajalec, saj je zaposlila na stotine učiteljev, profesorjev, šolskih pomočnikov, slovenska šola s svojim naravnim razvojem pa je v naslednjih desetletjih postala celo dodana vrednost za italijansko večino. Če pomislim na to izkušnjo, se mi zdi, da ob 50. obletnici uzakonitve slovenske šole v Italiji bi se morala naša kultura in naša politika zamisliti v rezultate, ki jih lahko prinesejo politične izbire, ki izhajajo iz jasnih in globokih narodnostnih korenin in ki nedvomno niso bile tuje ne dr. Kacinu in ne dr. Sfiligoju. SLOVENSKA NARODNOZABAVNA GLASBA Po težki bolezni včeraj ponoči v 80. letu starosti umrl Lojze Slak Lojze Slak in njegov ansambel sta zaslužna, da je slovenska narodnozabavna glasba postala znana tudi v mednarodnem prostoru Po težki bolezni je včeraj ponoči v 80. letu starosti umrl legendarni slovenski narodnozabavni glasbenik Lojze Slak. S svojim ansamblom je dosegel izredne premike v slovenski na-rodnozabavni glasbi in poskrbel, da je postala opažena tudi v mednarodnemu prostoru. Diatonična harmonika je Slaka že v mladosti tako zelo prevzela, da se je igranja nanjo naučil kar sam, zaslužen pa je tudi za številne ponarodele skladbe. Slak se je rodil 23. julija 1932 v vasi Jordankal blizu Mirne Peči na Dolenjskem. Mladost je v glavnem preživel pri stari mami na Malem Kalu, saj je moral zaradi materine bolezni zgodaj od doma. Za igranje harmonike ga je navdušil stric in tako je Slak že pred odhodom v šolo na diatonično harmoniko odigral več kot ducat pesmi. Pri 15. letih je kot samostojni godec prvič igral na poroki. Prelomno leto v njegovi karieri je bilo 1957, ko je prvič nastopil kot samostojni harmonikar na javni radijski oddaji "Pokaži, kaj znaš!" in takoj očaral tako strokovno javnost kot radijsko občinstvo. Leta 1959 je nastal ansambel bratov Slak. V kvartetu je brat Tone igral trobento, Matija klarinet, Stane bas, Lojze pa harmoniko. Po dobrih treh letih delovanja ansambla sta morala brata Matija in Tone k vojakom, tako je kvartet razpadel. Lojze Slak je kmalu poiskal tri pevce in se prijavil na tekmovanje novih ansamblov, ki je potekalo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Njegova skladba z naslovom Domači vasici je čez noč postala prava uspešnica. V letu 1964 se je Slak na enem od svojih nastopov na radiu Ljubljana spoznal s pevsko skupino Fantje s Praprotna in takoj so si bili všeč. Kaj kmalu so poskusili nekaj pesmi in se dogovorili za skupno nastopanje. Tako je nastal eden naših najboljših in hkrati najbolj izvirnih narodnozabavnih ansamblov, še piše na Slakovi spletni strani. Lojzetu Slaku in njegovemu ansamblu gre pripisati zasluge za to, da je slovenska narodnozabavna glasba postala znana tudi v mednarodnem prostoru. V zadnjih letih se je Slak s svojimi nepričakovanimi potezami in koncertnimi nastopi skušal približal tudi mlajšim poslušalcem, ki za narodnoza-bavno glasbo niso imeli posluha. Slak je znan tudi po tem, da je izpopolnil diatonično har- moniko s šestim gumbom za igranje basov in "Slakovim" gumbom za desno roko. Njegove skladbe, med katerimi je več ponarodelih (Kadar pa mim' hiš'ce grem, Svatje že vriskajo, Raj pod Triglavom, Srečno, mlada Slovenija, Mama, Čebelar), so izšle na več kot 100 zvočnih posnetkih, je moč prebrati v Velikem slovenskem biografskem leksikonu. Za svoje delo je Slak prejel številna priznanja, doma in v tujini. Med njimi velja omeniti nagradi zlati petelin in zlata čaplja ter številna zlate in srebrne kasete in zlate plošče. Prejek je tudi priznanje "European American Music Awards" ter druga priznanja, ki so mu jih namenili v ameriških, kanadskih in avstralskih glasbenih krogih. Slak je uvrščen tudi v Dvorano slavnih polke (Polka Hall of Fame) v ameriškem Clevelandu. Na vest o njegovi smrti se je odzval tudi Slavko Avse-nik, eden od utemeljiteljev narodnozabavne glasbe v Sloveniji in ustanovitelj mednarodno priznanega Ansambla bratov Avsenik. Po njegovih besedah smo Slovenci izgubili velikega glasbenika, kar je velika žalost predvsem za ljubitelje domače glasbe. Kot je Avsenik povedal za STA, sicer zasedbi nista nikoli profesionalno sodelovali, čemur je po njegovem mnenju botrovala predvsem velika zasedenost obeh ansamblov, sta se pa s Slakom večkrat prijateljsko srečala. "Zame je bil Slak odličen človek, ki je cenil mojo glasbo, prav tako kot sem jaz njegovo," je še povedal Avsenik. Pisatelj Ivan Sivec, avtor knjige o Slaku z naslovom En godec nam gode, je dejal, da je Slak po avtorski plati eden najboljših skladateljev, ki se je znal približati ljudski pesmi in slovenski duši. Po Sivčevih besedah je umrl godec, ki je naredil največ za diatonično harmoniko na naših tleh. Pred Slakom je bilo to glasbilo, ki ga na radiu sploh niso sprejemali, je pojasnil. Slak in mnogi drugi za njim pa so naredili iz nekdanje "lesene škatle" povsem enakovredno glasbilo vsem drugim. Sivec je še spomnil na Slakovo napoved: "Ko ne bom več igral, bom pa umrl." Po Sivčevih besedah je Slovenija sicer izgubila človeka, za njim pa je ostala glasbena dediščina, v kateri se bodo slovenski godci napajali še stoletja. (STA) LJUBLJANA - Knjige po pet evrov Projekt Knjige za vsakogar nadaljuje deset novih naslovov Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije sta se na podlagi rezultatov, ki jih je v času ljubljanskega prestolovanja knjigi prinesel projekt Knjige za vsakogar, odločili, da z njim nadaljujeta. Do konca leta bo tako v isti prodajni mreži na voljo deset novih naslovov. Ena od novosti je spremenjena cena; ta bo znašala pet evrov. Znotraj Ljubljane - svetovne prestolnice knjige je projekt Knjige za vsakogar pustil močno sled, odločitev, da z njim nadaljujejo, pa ni bila težka, saj je iz številk o prodaji in odzivov razvidno, da so ga bralci sprejeli, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal načelnik oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana Uroš Grilc. Projekt so nekoliko predrugačili: med drugim so zvišali ceno s tri na pet evrov, dali večjo težo otroški in mladinski literaturi ter omogočili prožnejši razpis glede naklade posameznih knjig. Cilj slednjega je bil dobiti čim širšo ponudbo, je dejal Grilc. Evalvacija preteklega leta je namreč pokazala, da je naklada 8000 izvodov za zahtevnejšo literaturo bržkone previsoka. Za- ložniki so zato tokrat pri kandidaturi lahko izbirali med nakladami v višini 5000, 8000 in 12.000 izvodov, pri čemer so bile večje naklade deležne višje subvencije. Na razpis je po Grilčevih besedah prispelo 40 naslovov, strokovni komisiji sta jih izbrali deset, ki bodo izšli do konca leta. Kljub temu, da prevladuje leposlovje, je tokratni izbor žanrsko raznolik, saj vsebuje tudi čitanke, strip ter dela za otroke in mladino, je še povedal Grilc. Prva knjiga iz nadaljevanja projekta je že izšla, to je nova pravljica Svet-lane Makarovič Berto, zajec lango-bardski (Arsem). Kmalu ji bo sledila knjižica Dvignite se! Stephana Hesse-la (Založba Sanje), ki bo kot izjema naprodaj le po 2,99 evra. Tem bodo sledili čitanke Draga Jančarja, Kajetana Koviča in Dušana Jo-vanovica (vse Cankarjeva založba), strip Billa Wattersona Nekaj se slini pod mojo posteljo, filozofski roman Nočni vlak za Lizbono Pascala Merciera (Di-dakta), knjiga za mlade Skavt Peter Frana Milčinskega (Zveza tabornikov Slovenije), strip Graffit 3 (Desk) ter slika- nica Bober Bor Andreja Rozmana Ro-ze in Zvonka Čoha (Mladinska knjiga). Nove knjige za vsakogar bodo, tako kot njihove predhodnice, deležne posebne promocije, ohranjena pa bo tudi prodajna mreža v knjigarnah, knjižnicah in kulturnih ustanovah po državi. Za knjižnice je bil ta projekt priložnost, da se povežejo, je povedala direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda. Tudi v knjigarnah je bil po besedah predsednice Društva slovenskih knjigotržcev Ingrid Celestina uspešen, pogrešali so le otroške naslove in več promocije s strani založnikov. Na javni agenciji za knjigo pa so projekt po besedah direktorja Slavka Pregla razumeli kot darilo države bralcem, da po nenavadni ceni pridejo do knjig. Nadaljevanje je po njegovi oceni smotrno, vendar so bile potrebne določene "izboljšave", kot je dati večjo vlogo mladinskemu branju, torej bralni kulturi. V okviru projekta je doslej izšlo 21 knjig in še pet knjig v okviru festivala Fabula 2011. Skupaj je bilo prodanih okrog 95.000 izvodov. (STA) KULINARIČNI KOTIČEK Ligurska lazanja Če vam je všeč ligurski pesto, naj vam, dokler imamo še svežo baziliko, su-geriram ta pristen recept, ki prihaja prav iz Ligurije. Pripravili bomo lazanjo s pe-stom. Potrebujemo dva paketa svežih la-zanj, 0,5 kg starega krompirja, 0,5 kg stroč-jega fižola (tegoline), 300 g rastlinske smetane, 300 g prekajene provole, muškatni orešček. Za pesto pa potrebujemo 5-6 šopkov bazilike, 100 g pinjol, strok česna, 50 g ribanega parmezana, 30 g ribanega pecorina, oljčno olje. Originalni recept predvideva beša-mel namesto rastlinske smetane, s katero je jed nekoliko bolj prebavljiva. Najprej skrbno operemo lističe bazilike, ki jih potem pustimo na pivniku, da se posušijo. V multipraktiku zmeljemo baziliko z oljem, nato postopoma dodamo česen, pinjole in nazadnje pecorino. Pazimo, da se omaka ne segreje. Moramo dobiti gladko omako, brez grudic sira. Krompir skuhamo v slanem kropu in ga narežemo na cm velike kockice. Skuhamo tudi stročji fižol, potem ko smo ga seveda otrebili in oprali in narezali na dva dela. Provolo dobimo skoraj povsod že narezano na tenke rezine, če je ne dobite, lahko tudi narežete na cm velike kocke. V namaščen pekač zložimo lazanje. Če smo jih kupili suhe, jih moramo prej skuhati v slanem kropu. Mnogo lažje je, če kupimo sveže testenine. Lazanje na-mažemo z nekaj žlic smetane, na katero naribamo malo muškatnega oreščka. Smetano pokrijemo z drugo plastjo lazanj, na katero namažemo pesto in potresemo s kockicami provole, spet la-zanje, pa pesto in krompir, pa lazanje, smetano in stročji fižol ter parmezan, na vrhu naj bodo lazanje, ki jih namažemo s pestom, smetano in potresemo z riba-nim parmezanom. Pečemo približno pol ure v na 180 stopinj ogreti pečici. Laza-njo ponudimo mlačno. Namesto lazanje lahko naredimo tudi torto iz palačink in pesta, v tem primeru opustimo krompir in stročji fižol, namesto rastlinske smetane uporabimo bešamel, ki ga ali kupimo že pripravljenega ali ga naredimo sami doma z moko, mlekom in maslom. Če se vam ne ljubi peči palačink, jih v Sloveniji dobite zmrznjene. Dober tek! Ivan Fischer j 8 Petek, Bö. septembra 2011 Št. 25 (188) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Klopova raziskava med mladimi Vaško življenje ima nedvomno svoje prednosti in svoje hibe. V domači vasi se vsi dovolj poznamo, da lahko ustvarjamo dobro ali slabo mnenje o sosedu ali o so-vaščanu na drugem koncu naselja. Družimo se, veselimo se, prepiramo se. Včasih se največje zamere ali najtrdnejši vaški odnosi ustvarjajo ob vaškem prazniku, porokah ali pogrebih. Priložnosti združitve obstajajo, vendar ni večjega trenutka skupnega nastopanja ali primerjanja (seveda v boljše) s sosednjo vasjo; vsi smo že bili priče prizorom, kjer izpostavljamo, v čem so eni boljši, drugi pa slabši, tretji pa so dobesedno za nič. Obstaja pa ena posebna zvrst, v kateri vsak dober vaščan prednjači. Za tak talent ne potrebuješ visokošolske izobrazbe, to je nekaj prirojenega. Seveda so to govorice, za katere si bomo izposodili kar domač izraz »čakole«. Te so anonimne, zbadljive, nepotrebne, včasih ne preveč simpatične, vendar se v vsaki skriva kanček resnice, zato tudi boleče ... Ker je Klopu všeč zbadati in ker je totalno obseden z radovednostjo, si je zamislil prav poseben poskus, s katerim bi poizvedoval, kateri so pogledi mladih generacij na posamezno vaško skupnost in na širšo okolico. Ustvarila se je tako širša paleta odgovorov, ki sežejo od Goriških Brd vse do tržaškega Brega. Klopa je predvsem zanimalo vključevanje mladih v vaško življenje in hkrati tudi kritičen razmislek o mladinskem delovanju doma in v okolici. Obvezno je bilo vprašanje o sosedih, tako kot o povezovanju ali znanstvu med goriškimi in tržaškimi priznanimi vaš-čani, ki so brez dlak na jeziku razkrili marsikaj zanimivega. Goriška kompetitivnost Prevečkrat zapostavljeni goriški konec bo kar deležen uvoda in nekaterih napotkov. Če bi kdo rad zašel na Goriško, ne more mimo klasičnih »postajališč«, kot so Turri v Štandrežu, pri Francetu v Sovodnjah ali Remuda ob pevmskem gozdu. Tamkajšnje »čakole« so nam razkrile, da se občasno občuti neka vaška pripadnost, vendar je tega veliko manj. Štandrežci in Sovodenjci sobivajo kar mirno. Števerjance pa imajo za poseben narod, ki se nerad druži z ostalimi goriškimi sovrstniki; podobno je glede prebivalcev Vrha, tega mnenja so bolj Jameljci, ki pa se nimajo za pristne Go-ričane. K zdravi konkurenci je pripomogel tudi šport. Derbiji med štandrežko Juventino in Sovodnjami so bili vedno občuteni dogodki, prav tako pa odbojkarska srečanja. V Štandrežu nekoliko pogrešajo mladinsko dejavnost na kulturnem področju, vendar velja, da skoraj vsaka vas goji lastni mladinski krožek. Vsa različna goriška mnenja pa soglašajo z dejstvom, da bi morali med vaškimi organizacijami vzpostaviti neko širše sodelovanje, saj prepogosto prihaja do neljubih primerov, ko se hkrati odvijata dva nogometna turnirja ali ob prvem maju, ko se dogaja preveč stvari na kupu. Kot pa se za neko širšo skupnost spodobi, obstajajo tudi prijetni trenutki združevanja, ki nekoliko oblaži-jo goriško kompetitivnost. To sta nedvomno skupno dvigovanje mlaja v Štandrežu ali predbožični večer pri Turritu. Ker je glavna »težava« razumevanja in sodelovanja med pripadniki različnih okolij ravno jezik, se je Klop odločil, da bo pomagal odpraviti jezikovne pregrade. Bralcem ponuja krajši seznam težje razumljivih besed, ki sestavljajo različna vaška narečja od Brega do Gorice. Upamo, da vam bo lahko kdaj v pomoč, ko se boste odpravljali v odročne kraje. l'b'dur = balkon hlače = nogavice fouč = kosir f'nj'la = suknjič gloš = kozarec tičje vouk = kragulj pisklce = trobentice stričov = sosed wdwgnt = se oddaljit gramua = gremo frustih = zajtrk lujtre = skale ščeperk = klop žička = storž brjše = hlače kucj'ta = nogavica krčul = zajemalka čfita = podstrešje grnt = vinograd kafetsto = svetlo rjava barva šloht = vrč prštralo = rjuhe Nabrežinski potencial in kriška trma Če se pa preselimo na Tržaško, se moramo najprej zaustaviti v devinsko-nabrežinski občini. Marsikateri Na-brežinec bi se ne več ukvarjal s starimi zamerami do sosedov. Pravijo, da vlada tudi v tem primeru neka lokalna globalizacija, tudi če marsikateri prebivalec devinsko-nabrežinske občine meni, da so Nabrežinci »finoti«. Znan Nabrežinec pravi, da je mladih veliko, potencial je, ampak dejanj ni. Večina pogreša delovanje mladinskega krožka pri domačem kulturnem društvu in neki skupni odprti prostor, kjer bi se mladi lahko srečevali. Nasprotno vzdušje vlada v Križu, kjer mladi sestavljajo lep delež odbora tamkajšnjega kulturnega društva. Poleg raznovrstnih pobud in prireditev se še sami srečujejo na običajnih petkovih tekmah v nogometu ali košarki. Sami pravijo, da so zelo trmasti in ponosni, kar gre večkrat na živce sosedom . Kraško - ne-kraška naveza Seveda tu govorimo o Proseku in Kontovelu in geslu »Kržani zad za nami«, kar jih nedvomno združuje, kljub temu, da je bila nekoč naveza med kon-tovelskimi in kriškimi ribiči bolj občutena. Kontovelci podobno kot Križani ponosno izjavljajo, da niso Kraševci, vendar brez Prosečanov bi težko shajali. Na mladinski ravni je delovanje krožka kar uspešno, predvsem sedaj, ko razpolaga z obnovljenimi prostori kulturnega doma, kjer je marsikdaj zelo pestro ne samo za občutena praznika, kot sta sv. Martin in 1. maj. Kras »DOC« Razred zase je notranji del Krasa. Tu srečamo Saležne, Zgoničane in Repence. Prvi že nekaj časa pogrešajo priljubljeno »Nonko« in zato zahajajo v sosedove gostilne v Zgonik, dlje pa naj ne bi hodili raziskovat, Nabre- žina naj bi bila že predaleč. Kot z zgo-niško gostilno imajo verjetno odprte račune tudi z Zgoničani, ki pa pravijo, da se neradi spuščajo v diskusije s Saležni. Ob zdravem špikanju, pa jih najbolj veže pustni čas in priprava voza, ki združuje vse vasi občine Zgonik. V repen-skem Bunkerju pa zadnja leta vlada prava idila. Mladinski krožek deluje s polno paro, v kratkem bo pridobil nov sedež, središče dogajanj pa postaja čedalje bolj prenovljen ( . trg. Tu se je po i , , Kraški ohceti od- / . vijal marsikateri praznik, katerim so prisostvovali tudi gostje iz sosednjih vasi, saj imajo Repenci dobre odnose z vsemi, pobrateni so celo z mladinskim krožkom z Vrha. Vrhovcem pomagajo na trgatvah, včasih pa zahajajo tudi v Ru-bije na prav posebne večerje. Sprava na zahodnem Krasu Nikakor nismo morali mimo večjih središč, kot sta Opčine in Bazovica. Pod openskim obeliskom je mladinska aktivnost v zadnjem obdobju doživela večji razcvet. Starejši generaciji, ki je skrbela za pustni voz, so se priključili mlajši, ki so z ustanovitvijo krožka dejansko popestrili opensko dogajanje. Openci naj bi bili pogodu vsem, na zadnje tudi Ba-zovcem, konkurenca katerih je občutena najbolj ob pustnem času. Odnosi so se zelo izboljšali, toliko da so pred leti bazovski pustarji gostili openske na veliki pojedini. Bazovci pa se pritožujejo, da se po pustnem obdobju manj družijo, razen v poletnem obdobju, ko je cela vas vprežena na priljubljeni vaški šagri. Absolutno pa pogrešajo lokala ali središča, kjer bi se lahko srečevali. Ob koncu še brežanski mit To je mit tekmovalnosti med Dolino in Boljuncem, ki se je v zadnjih desetletjih spremenil in postal folkora. Veliko je še ljudi, ki so prepričani v razdvojenost sosednjih vasi, vendar so to le redki posamezniki starejših generaciji. Vrh vsega je seveda majsko obdobje in dvigovanje mlajev, kjer so tako fantovske kot dekliške na višku letnega delovanja. Kljub zemljepisni bližini pa pravega sodelovanja med vasmi ni in tudi nihče je ne pogreša posebej. Tisti, ki pa gojijo dobre odnose z vsemi, so Ricmanjci. Sami pravijo, da mogoče, ker so na vrhu Brega, se zgodovinsko niso prepirali z drugimi, saj se jim dobro godi, predvsem novi generaciji, ki skrbi za vaške tradicije in skuša nadomestiti to, kar so zamudile ločene generacije pred njimi. Iz prikaza posameznih vaških dogajanj je razvidno, da se je želja po vaški pripadnosti v sedanji generaciji mladih od 18. do 30. leta močno povečala. Redko kje mladinska dejavnost upada, če pa do tega pride, moramo poiskati specifične razloge, ki so bolj vezani na demografsko vaško sliko. Vsem, ki so prispevali informacije o vaškem dogajanju, smo postavili tudi naslednje vprašanje: Ali se mladi preveč zapirajo v delovanje znotraj lokalnih krožkov in društev? Odgovori so bili precej razdvojeni. Nekateri občutijo to vaško »zaprtost«, drugi pa jo pozitivno pozdravljajo, saj koristi gojenju zdravih odnosov vaščanov in ohranjanju vaških običajev. Kar pa se tiče sodelovanja med različnimi vaškimi društvi, tam kjer to dopušča geografska bližina, so nekateri pripravljeni stopiti skupaj in ustvariti skupne projekte, vendar pod točno definiranimi pogoji odgovornosti, drugače pa bi vsak naprej gojil svoj vrtiček. Vse smo vprašali tudi, koliko zahajajo na odgovarjajoče nasprotne »konce«in (mogoče ne preveč presenetljivo) za Tržača-ne smo dognali, da na goriški konec najraje zahajajo na pustni ponedeljek, in sicer v Doberdob. To predstavlja tudi višek migracije iz tržaške pokrajine. Le redki so malo bolj domači v okolici Gorice. Obratno pa naj bi bili Go-ričani prave lenobe za volanom. Ti se pogosto raje zadržijo doma. Razlog za to je tudi povečano število policijskih kontrol na cestah, kar marsikoga, iz obeh pokrajin, prisili raje na obisk domačega bara. Na ta račun smo zbrali tudi sledeče zanimive izjave: » Gorica ? .Še dobro da naši pridejo do Nabrežine ... « (Znani Saležen) » ne ... ma ne, ker nam ni všeč ... ma ker nobenemu se ne da vozit... ker kot pravi Primorci tuj mi ga lunkmo ...« (Mlada iz Štandreža) » Na Goriško grem le za pust, ker žal ne utegnem na noben način socializirat z Bizjaki . .koda, ker tiste, ki poznam, so v redu punce. « (Brežan) »Se večkrat družimo, pridejo pomagat bndmt, grjmo z njime jest jajca od b'ka ...« (Re-penc) Zamejstvo (pravo aktualno sopomenko še neutrudno iščemo) je lahko prispodoba neke velike vasi. Z nekaterimi sosedi imamo boljše odnose, z nekaterimi slabše. Če je doma kaj narobe, raje skrijemo pred drugimi vaščani. Kot se za vas spodobi, nas družijo prazniki, šagre in pust (Klop bo dodal še hrano in pijačo), ko pa ti minejo, se s težavo pozdravimo oz. spet snidemo. Združevanja pa nam ne dišijo preveč, niti ne vaška, kaj šele predstavniška in politična ... / RADIO IN TV SPORED Petek, 30. septembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih - OPZ OV Vesela račka in Pika nogavička 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre le) 0.00 Film: II tocco del male (dram., ZDA, '98, r. G. Hoblit, i. D. Washington) 1.25 Nočni dnevnik Canale 5 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. 10.50 1.45 Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta, vmes Dnevnik - Parlament 16.45 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Conti) 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.35 Aktualno: Tv7 0.35 Variete: L'appuntamento 1.05 Nočni dnevnik 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Show: Striscia la notizia 21.20 Nan.: Sangue caldo 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Dok.: Strano, ma vero? 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z Lutk. nan.: Vesela hišica 10.55 Igr. nan.: Profesor Pustolovec 11.15 Kratki igr. film: Sovražim film 11.30 Nan.: Pasja patrulja (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: Intimne izpovedi (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 14.45 Minute za jezik (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 Črno beli časi (pon.) 16.00 Slovenci v Italiji 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 1.05 Posebna ponudba 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Na zdravje! 21.25 Dok. serija: Domače obrti na Slovenskem 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.00 Polnočni klub 0.10 Nad.: Ljubice (pon.) 1.30 Dnevnik 2.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.30 Infokanal (T Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.30 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.00 19.05 Videozid (pon.) 14.45 Glasnik (pon.) 15.15 Evropski magazin 15.45 Osmi dan (pon.) 16.15 Firma tv (pon.) 16.50 Mostovi - Hidak (pon.) 17.25 Primorski mozaik 17.55 Circom regional 18.25 Črno-beli časi 18.40 Knijiga mene briga 20.00 Dok. serija: Najstarejša obrt 20.55 Nad.: Oglaševalci 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.05 Dnevnik, Zdravje in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Variete: Tg2 E... state con Costume 13.50 Variete: Tg2 Eat Parade 14.00 1.35 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nan.: Hawaii Five-0 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.15 Dnevnik - Parlament 1.30 Aktualno: Appuntamento al cinema 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora' 10.00 Aktualno: Fratelli d'Italia 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Piazza Affari 15.00 Dok.: Figu 15.05 Nan.: The Lost World 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.30 Risanke 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffini) 0.00 Film: La terza stella (kom., It., '04, r. A. Ferrari, i. Ale & Franz) 2.00 Šport: Grand Prix, vaje ^ Tele 4 7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 9.00 Dok.: Tethys 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Aktualno: Gli in-contri al caffe de la Versilliana 11.55 Dok.: Italia da scoprire 12.20 Dok.: Agrisapori 13.05 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Cono-sciamo i nostri ospedali 14.50 Igra: Ufo di sera 15.35 Dok.: Italia Magica 16.00 Šport: Body show 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Aktualno: Curiosita d'Italia 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Uomini di successo 22.00 Nan.: The F.B.I. 22.50 Dok.: Gioielli nascosti 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: La famiglia pas-saguai (kom., It., '51, i. A. Fabrizi) La 7 -A HGHIf Jt N-- MEI T'JOWN 21.45 Film: American Meltdown 23.10 Vrhohodec (t Slovenija 3 6.00 8.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.35 20.00 Aktualno 9.00 Odbor za finance in monetarno politiko 13.00 Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino 16.30 20.50 Na tretjem... 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.40 Poslanski premislek 21.30 Žarišče C Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Mali steklar 16.00 Artevisione 16.30 Vesolje je 17.00 Dokumentarec 18.00 Zlatko Za-kladko 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.30 Medi-teran festival 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Arhivski posnetki 23.15 SMS - glasbena oddaja 0.15 Back stage live 0.35 Vse-danes - TV dnevnik 1.05 Čezmejna TV 21.05 Film: Complici del silenzio (dram., It., '09, r. S. Incerti, i. A. Boni) 23.05 Dok.: Blu Notte 0.00 Aktualno: Tg3 Linea notte 1.10 Dok.: Rewind u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 2 - Delitti imperfetti 10.50 Variete: Fornelli d'Italia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: Havana (dram., ZDA, '90, r. S. Pollack, i. R. Redford) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sotti- LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.35 Nan.: Chiama-ta d'emergenza 11.00 19.30 Show: G'Day 11.30 Aktualno: (ah)iPiroso 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: 5 per la gloria (vojna, ZDA, '64, r. R. Corman, i. R. Vallone) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 1.45 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: L'incarico (voh., ZDA, '97, r. C. Du-guay, i. A. Quinn) 23.30 Dnevnik 23.45 Film: Non pensarci (kom., ZDA '07, r. G. Za-nasi, i. V. Mastrandrea) 2.25 Aktualno: La7 Colors pop Pop TV 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 Oprah show 8.00 14.35 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 9.10 15.35 Tereza (dram. serija) 10.35 16.35 Larina izbira (nad.) 12.00 17.45 Ko se zaljubim (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najboljši domači videoposnetki 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Minuta do zmage 21.00 Film: Ljubezen kot v pravljici: Ujemi in spusti (ZDA) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.20 Film: Top Gun (ZDA) 1.25 24 UR zvečer 2.25 Nočna panorama |T Slovenija 1 Kanal A Jimova družina (hum. nan.) 11.55 16.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serija) 12.50 TV prodaja 13.20 Film: Jack Hunter - Nebeška zvezda (ZDA) 15.15 Naj posnetki z interneta (zab. serija) 17.05 Nan.: CSI Las Vegas (krim. serija) 18.55 Nan.: CSI New York 20.00 Film: Stari, rad te imam (ZDA) 22.00 Film: Ali je pilot v letalu (ZDA) 23.25 Mladi zdravniki (hum. nan.) 0.00 Film: Zbogom (ZDA) 1.25 Love Tv 4.25 Nočna ptica 6.10 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Prihaja Nodi (ris.) 10.20 Kravica Katka (ris.) 10.25 Palček Smuk v ribniku (ris.) 10.35 7.10 Iz Jimmyjeve glave (ris.) 7.40 18.00 Svet 8.35 10.30 Obalna straža (akc. serija) 9.3011.25 Frasier (hum. nan.) 10.00 15.40 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music Box; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga, Ivan Alek-sandrovič Gončarov: Oblomov - 51. nad; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Tedenska pesem; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 L'argomento; 12.00 Kratke vesti; 13.00-14.00 Playlist; 14.00 Summer Beach; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00 E...state freschi; 17.33 Euroregio-ne news; 18.00-19.30 Etnobazar; 20.000.00 Večer z RC; 21.30 Proza; 22.00 Radio disco; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kul- turne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Petkov koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 30. septembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 18.48 Dolžina dneva 11.47 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.55 in zatone ob 20.20 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.02 najnižje -26 cm, ob 12.26 najvišje 47 cm, ob 19.04 najnižje -40 cm, ob 23.59 najvišje 36 cm. Jutri: ob 1.15 najvišje 11 cm, ob 6.21 najnižje -13 cm, ob 12.55 najvišje 37 cm, ob 20.00 najnižje -30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m ..........10 1000 m ..........18 2500 m............8 1500 m ..........13 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v gorah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 10/23 M. SOBOTA O 11/23 TOLMEČ O 9/23 TRBIŽ O 8/22 O 9/20 KRANJSKA G. b VIDEM O '-i 12/29 O PORDENON 13/28 8«k O TRŽIČ 9/22 _ - _ - „ O ČEDAD O KRANJ 13/28 ^ 0 LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 11/23 N. MESTO 12/20 9?5LCA O „nr POSTOJNA o O 12/21 _ , KOČEVJE TRST ^ O 20/27 ^^V >V O >OŽ« bu^J/^ ČRNOMELJ AG __________REKA 14/24 15/29 iini N. MESIO 12/20 ZAGREB 12/24 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno. Ob morju bo še pihal burin, ki bo sredi dneva slabel. Na območju Trbiža in krajevno v Val Cellini bo lahko zjutraj nastala nizka oblačnost, ki pa se bo tekom dopoldneva razkrojila. Pretežno jasno bo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, v krajih z burjo okoli 14, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem okoli 28 stopinj C. J o GRADEC 9/24 M. SOBOTA O 10/24 T, (NAPOVED ZAJUTRI Jasno bo, z možnimi meglicami. Ob morju bo zjutraj še pihal šibek burin, čez dan pa verjetno krajevni vetrovi. Na območju Trbiža in v Val Cellini bo lahko zgodaj zjutraj nastala nizka oblačnost, ki pa se bo tekom dopoldneva razkrojila. Do torka se bo nadaljevalo stabilno vreme. Jutri in v nedeljo se bo nadaljevalo sončno in za ta čas zelo toplo vreme. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo še pihala šibka burja.