M 45ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2 Tretja konferenca OpenOffice.org (http://marketing.ope- noffice.org/conference/) se je odvijala v Kopru od 28. do 30. septembra 2005. Konferenco, ki je namenjena odprto- kodnemu pisarniškemu paketu OpenOffice.org (OOo), sta skupaj organizirali skupnosti OpenOffice.org iz Kopra in Trsta, pod pokroviteljstvom številnih sponzorjev (Minis- trstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), Intel, Sun Microsystems, Novell itn.). Kotizacije za konfe- renco ni bilo, vsakdo pa je lahko prostovoljno prispeval za konferenco (presežek se prenese v sklad za naslednjo kon- ferenco OOo). Prvi dan konference je bil namenjen sestan- kom skupnosti OOo, ki so potekali na Pedagoški fakulteti. Preostala dva dneva pa sta bila namenjena predstavitvam in predavanjem (http://ooocon-arnes.kiberpipa.org/media/) v okviru splošne sekcije, sekcije za izobraževanje, sekcije za razvijalce OOo in sekcije za odprto skupnost OOo. Sekcije so potekale vzporedno na treh lokacijah v samem mestnem jedru Kopra: v gledališču, Mladinskem kulturnem centru in na sedežu italijanske skupnosti. Otvoritvena predavanja – prvi dan Najprej nas je v imenu organizatorjev pozdravila Urška Colnar in predstavnica Intela Danese Cooper. Prvo ot- voritveno predavanje bi moral imeti mag. Jože Zrimšek z MVZT. Ker je bil službeno zadržan, je o odnosu sloven- ske vlade do odprte kode govoril sekretar slovenske vlade za odprto kodo. Povedal je, da je Slovenija podpisnica sporazuma o odprti kodi in da so že narejeni veliki koraki pri vpeljavi odprtokodnih rešitev v slovensko javno upra- vo in izobraževanje. Kot eden glavnih sponzorjev konfe- rence MVZT podpira tako OOo kot tudi odprti standard formata dokumentov OpenDocument (ODF – http://www. oasis-open.org/committees/download.php/12572/Open- Document-v1.0-os.pdf). Glavno vodilo pri informatizaciji javne uprave in izobraževanja je, po besedah sekretarja, zmanjševanje stroškov za programsko opremo in pove- čevanje vložka v strokovnjake. Tudi slovenska vojska bo letos kar nekaj denarja porabila za uvedbo odprtokodnih rešitev, med drugim tudi OOo, ker je kot članica NATO dolžna 6 odstotkov vsote iz tega programa vložiti v in- formatizacijo. V Sloveniji paket OOo uporabljajo že dalj časa na ljubljanskem sodišču na strani strežnika. Letos pa so vsem sodnikom namestili OOo tudi na namizje. Naslednje otvoritveno predavanje je imel Tim Bray, direktor za spletne tehnologije v podjetju Sun Micro- systems in eden od “soizumiteljev” XML-ja in soavtor specifikacije XML Namespaces. Predavanje je bilo na- menjeno prihodnosti pisarniških paketov, uvodoma pa je predstavil najnovejši sklep vlade ameriške zvezne države Massachusetts, ki so ga sprejeli nekaj dni pred konferen- co. Sklep opredeljuje format dokumentov OpenDocument kot edini format vseh vrst pisarniških dokumentov (naj- sibo besedilo, grafika ali preglednice) v javni administra- ciji. Do 1. januarja 2007 bodo vsi njihovi dokumenti kon- vertirani v ODF, kar bo omogočilo tudi njihovo dolgo- trajno shranjevanje. Podrobnosti o razlogih izbire formata OpenDocument, ne pa Microsoftovega formata XML, so opisane v članku Davida A. Wheelerja z naslovom Why OpenDocument Won (and Microsoft Office Open XML Didn’t) (http://www.dwheeler.com/essays/why-opendocu- ment-won.html). Glavni razlogi za izbiro formata OpenDocument so: a) ODF ni binarni, temveč ACSII format in kot tak je trajno čitljiv neodvisno od programske opreme, b) specificiran je s strani mednarodnega konzorcija OASIS (specifika- cija OpenDocument 1.0 bo v nekaj mesecih postal tudi ISO standard), in c) je dobro dokumentiran, kar omogoča neodvisno izvedbo in interoperabilnost. Z uvedbo ODF bodo uporabniki končno postali lastniki svojih dokumen- tov, do sedaj pa so bili lastniki dokumentov lastniki licenc pisarniških paketov, ki omogočajo delo s temi dokumenti. (Na primer podjetje Microsoft je lastnik vseh dokumen- tov Word, Excel, PowerPoint vseh tistih uporabnikov, ki uporabljajo Microsoft Office in ki praktično ne bi smeli več uporabljati svojih dokumentov, potem ko poteče licenca pisarniškemu paketu Microsoft Office.) Znano pa je, da s posodobitvijo pisarniških paketov vedno na- stajajo problemi pri uporabi dokumentov iz predhodnih verzij. Nekaterih, starih deset let in več, sploh ne more- mo več odpreti z obstoječim paketom. Negativno luč na Microsoft Office meče tudi odnos Microsofta do zahtev uporabnikov, saj do sedaj še ni upošteval zahtevkov za vključitev gumba za konverzijo dokumentov v format PDF, čeprav jih na mesec prejme več kot 120.000 za- htevkov. Osnovna ideja za uvedbo ODF-ja je zagotoviti uporabnikom uporabo in shranjevanje njihovih elektron- KONFERENCA OPENOFFICE.ORG 2005 46 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2 skih dokumentov na dolgi rok, ne da bi uporabljali samo en program, npr. Microsoft Office. Odprti standard ODF omogoča razvoj pisarniških paketov (odprtokodnih, licen- ciranih, nelicenciranih, plačljivih ali brezplačnih) s strani različnih podjetij in posameznikov, kar uporabnikom prinaša demokratično izbiro na tem področju. Na trgu sta trenutno dva, ki že podpirata OpenDocument, OOo in Sunov StarOffice, zagotovo pa ga bosta podprla tudi KOffice in pisarniški paket pri Macu. Tim Bray je poudaril, da o prihodnosti pisarniških pake- tov ne moremo govoriti glede na formate dokumentov v teh paketih, saj so dokumenti del poslovne logike in ne programske opreme. Format dokumentov mora biti predvsem enoten in odprt, da omogoči interoperabilnost različnih programskih paketov in ponovno uporabo v raz- ličnih pisarniških paketih. Dober primer takšnega formata je HTML – čeprav ni najboljši, je enoten za brskalnike in zato tudi tako uspešen. Format dokumentov naj bi bil v strukturi XML, ki je zakladnica informacij in omogoča kasnejšo uporabo takšnih dokumentov tudi za funkcional- nost, za katero prvotno ni bil oblikovan (na primer prenos na svetovni splet, kot vir informacij za spletne storitve). Splo{na sekcija Splošna sekcija je potekala v prostorih gledališča in je ob- segala praktične teme uvajanja in uporabe paketa OOo. Kot prva sta bila na vrsti Brigitte Lutz in Patricka Amcha s predstavitvijo Open Office.org in Vienna City`s Admi- nistration. Predstavila sta uvajanje OOo na 18.000 de- lovnih postajah dunajske mestne uprave. V letu 2006 naj bi za primerjavo obdržali samo še tiste licence za Micro- soft Office, ki jih do roka ne bi uspeli zamenjati, v letu 2007 pa bi Microsoft Office vdokončno opustili. Z OOo bi obdržali standarde visoke kakovosti in drastično znižali stroške poslovanja. Erwin Tenhunberg (product marketing manager pri Sun Microsystems) je v prispevku What`s new in OpenOffice. org 2.0 and StarOffice 8? predstavil nove možnosti upo- rabe in izboljšave novih verzij OOo, 2.0, in StarOffice 8: nov izgled podatkovne baze (OOo Base), izboljšan izvoz v PDF, razširjena podpora PivotTable, nov multiprika- zovalnik v Impressu, izboljšana podpora za animacijske efekte, nov format “paintbrush” in obvladovanja štetja besed, podpora specifikaciji XForms, možnosti digital- nega podpisa, novi čarovnik za povezovanje pošte (angl. mail merge wizard) ter orodje za upravljanje in migracij- ska orodja. Javier Sola (koordinator Khmer Software Initiative, Open Forum of Cambodia NGO) je predstavil informatizacijo v Kambodži v prispevku Cambodia. re-computerization of the Country based on OpenOffice.org 2.0. Glavni načrt kamboške vlade je popolna migracija vladnih služb na OOo, 2.0, v naslednjem letu. Vse državne izobraževalne ustanove in centri za usposabljanje bodo pri izobraževa- nju uporabljali le OOo, z materiali usposabljanja in pro- gramom certificiranja razvitega z Open Forum of Cambo- dia NGO, ki so aplikacija v jeziku Kmerov. Takšen sistem informatizacije pomeni za revno državo, kot je Kambod- ža, velik finančni prihranek. Erwin Tenhunberg je v prispevku Commercial Solutions based on OpenOffice.org predstavil še komercialne rešit- ve, ki temeljijo na OOo. Cilj tega predavanja je bil prikaz, da je OOo več kot samo odprtokodni paket. Prikazal je možnosti paketa OOo na trgu in raziskavo trga, razvoj paketa OOo, Linuxovo distribucijo, možnosti integracije, migracijska orodja, možnosti oglaševanja, podpore in storitev. Salvatore Zappala (profesor na oddelku za psihologijo na bolonjski univerzi) in Maurizio Berti (Yacme Srl) sta v prispevku Organizational and psychological determi- nants of OpenOffice.org suite adoption predstavila orga- nizacijske in psihološke determinante prevzetja paketa OOo. Prevzetje novih tehnologij ima posledice za eko- nomske, tehnične, organizacijske in psihosocialne dejav- nike. Organizacijske in psihološke spremenljivke pri uva- janju OOo so večkrat merili z vprašalniki in intervjuji in pri tem raziskovali uporabnost, navade in lahkoto novega programskega paketa ter sprejetje in porazdelitev organi- zacijskih sprememb. Dobili so zelo pozitivne rezultate. Ian Craig Laurenson je v prispevku Introduction to OpenOffice.org macro development predstavil možnosti za razvoj makrojev v OOo za vse tiste, ki bi želeli upo- rabljati in razširiti svoje znanje v pisanju makrojev v jeziku sun basic. Louis Suarez-Potts (Community Manager, OOo/Col- labNet) je s prispevkom Imaging An OpenOffice.org Foundation predstavil delo fundacije OOo ter proučeva- nje trenutnih razmer in smernic za prihodnost (kako naj pisarniški paket OOo izgleda in deluje, kateremu modelu naj sledi in kako naj bo upravljan). Otvoritvena predavanja – drugi dan Petkovo otvoritveno predavanje Should I adopt OpenOf- fice.org? je imel Giancarlo Succi iz Bolcana (Free Uni- versity of Bolzen), ki je zelo dejaven tudi na področju odprtih standardov. Succi je vodja petletnega projekta COSPA, ki je namenjen razvoju metrik za določitev stro- škov pri prehodu na odprtokodne rešitve v javni upravi držav EU. Konkretno, projekt v prvi fazi zajema pre- hod na pisarniški paket OOo, v drugi fazi pa prehod na POROČILO M T 47ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2 platformo Linux. Zaradi zakona o varstvu konkurence ni želel imenovati drugih pisarniških paketov, ki so jih upo- rabili v projektu pri prehodu na OOo. V projektu sodelujejo javne uprave 17 držav EU, ki so za potrebe projekta podrobno razdeljene na regije. Cilj projekta je ugotoviti, katere dejavnike lahko izmerimo in kateri vplivajo na določitev cene prehoda na odprto kodo. Mnenje Succija je, da je nemogoče z enostavnim odgovo- rom odgovoriti na vprašanje, ali se odločiti za prehod ali ne. Treba je vedeti, da ima uvedba odprtokodnih rešitev svoje stroške (npr. konverzija dokumentov, izobraževanje uporabnikov), ki pa se ne more enostransko primerjati s ceno ukinitve licence paketa, ki smo ga imeli do sedaj. Zato so tudi uvedli tale projekt, v katerem so čisto prak- tično izvedli merjenje najrazličnejših dejavnikov, ki bi lahko vplivali na ceno prehoda na pisarniški paket OOo. Skupine uporabnikov so najprej izobraževali za delo v OOo, nato pa so jim na namizje zraven že obstoječega pisarniškega paketa namestili paket OOo. Na njihove ra- čunalnike so namestili tudi za ta projekt razvit program, ki vpisuje vse akcije odpiranja in zapiranja datotek iz pisarni- ških paketov v log-datoteke, na osnovi katerih so kasneje izdelali statistike uporabe posameznih paketov. S časom je statistika uporabe paketa OOo presegla uporabo druge- ga pisarniškega paketa pri uporabnikih. V naslednji fazi testiranja so uporabnikom nastavili privzeto odpiranje do- kumentov na OOo in pri tem se je pri uporabnikih pojavil manjši odpor, splošna uporaba OOo pa se je še povečala. V zadnji fazi so uporabnikom z namizja odstranili stari pisarniški paket, razen tistim, ki tega eksplicitno niso žele- li, vendar takih ni bilo veliko. Pred testiranjem in po njem so izvedli anketo z vprašanji o poznavanju obeh paketov, zaupanju v proizvajalca paketov, zadovoljstvu z uporabo obeh paketov in podobno. Grafikoni so pokazali, da OOo pri uporabnikih ni izzval drastične spremembe. Zelo malo jih je imelo odpor do OOo, nekaj jih je bilo navdušenih nad OOo in zelo kritičnih do starega paketa, večina pa je bila zadovoljna z OOo. Dejstva so pokazala, da je povpre- čnemu uporabniku vseeno, kateri proizvod uporablja, samo da se na njega spozna in da paket dobro deluje. Pri tem je Succi poudaril, da je zelo pomembno, da je pisarniški paket v naravnem jeziku uporabnika, ker poznavanje angleškega jezika ne more biti pogoj za uporabo neke programske opreme. OOo je v znatni prednosti glede na druge pisar- niške proizvode, ker internacionalizacija OOo-ja poteka skoraj istočasno z razvojem paketa OOo v sklopu odprte skupnosti OOo. Prednost paketa OOo je tudi, da podpira znan izgled uporabniškega vmesnika obstoječih pisarniških paketov in stile dokumentov iz teh paketov. Drugo petkovo otvoritveno predavanje E-education on the national level bi moral imeti Bernard Herman z Mi- nistrstva za šolstvo in šport, ki pa je bil zadržan, tako da je Urška Colnar prebrala del njegovega prispevka o uva- janju odprtokodnih rešitev v izobraževalnih institucijah in ustreznem usposabljanju učiteljev. Sekcija za izobraževanje Sekcija za izobraževanje je nadaljevala v gledaliških prostorih. Prvi predavatelj Renato Lukač (Gimnazija Murska Sobota) je s prispevkom OpenOffice in Slovenian High Schools predstavil možnosti proste izbire proizvo- dov (ali Microsoft Office ali OOo ali ...) pri učenju v slo- venskem srednješolskem izobraževanju, kar podpira tudi izobraževalna zakonodaja. Obstaja tudi projekt OKO, s katerim slovenska vlada poskuša vpeljati odprtokodno programsko opremo v šole. Zaenkrat je v ta projekt vklju- čenih le nekaj slovenskih šol, vendar se število počasi povečuje. Gimnazija Murska Sobota je eden od primerov uspešnega poučevanja informacijske tehnologije na od- prtokodnih sistemih. Uporabljajo slovensko distribucijsko različico Pingo, ki je operacijski sistem GNU/Linux. OOo se uporablja kot glavna aplikacija s slovenskim jezikom. Po proučevanju učinkovitosti pridobljenega znanja dija- kov se je odločitev izkazala za pravilno. Mojca Tomažin (Poslovna šola Brežice) je s prispevkom Introducing Open Source Software – including OpenOf- fice.org – into Slovenian Schools prikazala primer uvaja- nja odprtokodnih sistemov v Poslovni šoli Brežice. Leta 2003 je Ministrstvo za izobraževanje začelo “Projekt od- prte kode”. Delovati je začela ekspertna skupina učiteljev, ki naj bi raziskovali odprtokodne sisteme in aplikacije v izobraževanju. Za študijo so pripravili podobne vprašal- nike, kot so bili pripravljeni tudi v Northwest Regional Educational Laboratory v ZDA, Nemčiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji. Rezultati te raziskave so pokazali pri ljudeh veliko zanimanje, pripravljenost ter prednosti uporabe odprtokodnih sistemov na računalnikih, posebej še paketa OOo. Ian Lynch (chief assessor for the INGOTs, IRL Computer Systems Ltd; OOo Lead for Schools) je v prispevku Low- ering barriers to entry in education opisal uporabo odpr- tokodnih sistemov in aplikacij v izobraževalnem sistemu Velike Britanije. V mnogih šolah so že namestili in še bodo nameščali OOo. Pa ne zato, da bi tekmovali z Mic- rosoft Officeom, ampak da bi predvsem pri izobraževanju poudarili brezplačni odprtokodni sistem. Poudarjali so spremembe pri poučevanju mladih ljudi, kako prispevati k skupnosti in razvoju izobraževanja, ki temelji na odpr- tokodnih sistemih. Angelika Goeszler (Agami Systems Integration) je pred- stavila odprtokodni projekt v avstrijskem šolstvu v pri- spevku z naslovom The OpenOffice.org ECDL. Austrian Computer Association podpira OOo za izpite ECDL. POROČILO 48 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2 Učitelji in mentorji so dobili kratka navodila, kako naj bodo pripravljena usposabljanja in izpiti. Vprašanje, ki se zastavlja, je: Zakaj tudi druge države nimajo za izpit ECDL predpisan tudi OpenOffice.org? Sekcija za razvoj pisarni{kega paketa OpenOffice.org Sekcija za razvojnike je potekala v MKC-ju in v tem sklopu so bila bolj ali manj podrobna predavanja, ki so se nanašala na razvoj nove verzije paketa OOo, 2.0, in pake- tov UNO za razvoj in nameščanje novih funkcij v paket OOo. Predavanja so vodili predvsem Sunovi razvojniki, ki delajo pri tem projektu in so večinoma iz Nemčije. Eike Rathke je v prispevku Internationalization for Local- ization (i18n for l10n) predstavil tehniko internaciona- lizacije paketa OOo in uporabo standarda Unicode. Pod- preti morajo še prenos podatkov Unicode iz Windowsov in drugih aplikacij za lokalne potrebe OOo-ja in zame- njati lokal za sr_YU z lokalom sr_CS ter lokal sh_YU z lokalom sr_latin_CS ali sr_latin. Zelo zanimivo predavanje je imel Florian Reuter, ki je v prispevku Usage of the OpenDocument interfaces in Ope- nOffice.org Writer pokazal uporabo in definicijo filtrov XSLT za konverzijo dokumentov ODF v druge formate iz OOo Writerja. Bistvo vseh trasformacij je, da se doku- ment ODF, ki predstavlja zgoščeno množico dokumentov XML, naprej transformira v “flat ODF”, ki združi vse te datoteke v eno datoteko XML. Takšen dokument lahko nato pretvarjamo v poljubne formate XML in nazaj s pre- tvorbo XSLT ali vmesnika UNO-SAX. Demonstriral nam je tudi uporabo specifikacije XForms, ki omogoča upo- rabo OOo Writerja v arhitekturi SOA (Service-Oriented Architecture). S klikom na gumb forme v OOo Writerju se kreira XML-zahtevek za neko spletno storitev, na za- htevek pa lahko strežnik te storitve odgovori s sporočilom ali vrne dokument ODF, ki ga potrebujemo direktno v OOo Writerju. Paolo Mantovani je v prispevku Deploying OpenOffice. org extensions through UNO packages predstavil način nameščanja paketov UNO v OOo preko vnaprej pri- pravljenih konfiguracijskih in lokalizacijskih datotek in datotek virov. Sistem paketov UNO je zelo močna kom- ponentna tehnologija za doseganje nove funkcionalnosti v OOo, se pa lahko uporabi kot samostojna (angl. stand alone) tehnologija tudi pri drugih aplikacijah preko URE (UNO Runtime Environment), ki ga je v prispevku URE living all over me predstavil Stephan Bergmann. Mathias Bauer je v prispevku OpenOffice.org develop- ment: next steps, next level predstavil trenutno in pred- videno delo na OOo, 2.0, paketih UNO in orodju SDK za razvoj paketov UNO. Za pakete UNO se pripravlja nova verzija API-ja, ki bo lažja in bolj razumljiva za razvijalce in tudi bolj dokumentirana. Pričakujemo lahko tudi po- sodobitve grafičnega orodja SDK in integracijo z obsto- ječimi orodji za razvoj programov v programskih jezikih java, C++, C# (na .Net. Plug-in za Eclipse je že razvit). Zaklju~ek Konferenca se je zaključila z okroglo mizo, ki jo je vodil Louis Suarez-Potts, vodja razvoja OOo, le-ta se izvaja pod pokroviteljstvom podjetij Sun Microsystems in IBM. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki evropskih držav, ki uvajajo odprtokodne rešitve in OOo. Vsi so iz- razili zadovoljstvo z dosedanjo uporabo OOo, verzija 2.0 pa s podporo formatu OpenDocument odpira čisto nove dimenzije uporabe paketa OOo. To tudi potrjuje vse večje število držav na svetu, ki v svojo javno upravo in druge segmente uvajajo OpenDocument in OOo. Razen tega so podporo formatu OpenDocument napovedali: Sunov Java Desktop System, IBM-ov Workplace, Corelov WordPer- fect. Sun in Google sta tudi podpisala sporazum o pove- zovanju njunih proizvodov: OOo, java, OpenSolaris, Go- ogle Toolbar. V prvi fazi sodelovanja naj bi Google v svoj brskalnik namestil gumb za povezavo na OpenOffice.org, v paketu OOo pa v kratkem lahko pričakujemo vgrajen Googlov iskalnik v orodni vrstici. OpenOffice.org vsebuje tudi projekt namenjen knjižni- cam. Za potrebe uporabe pisarniškega paketa v knjižni- cah je pripravljen poseben CD, ki vsebuje vse potrebne namizne programe in komponente za računalnike v knjižnicah, ki so namenjeni uporabnikom. Zanimivo pa je, da paket OOo v verziji 3 načrtuje razvoj urejevalnika za vnos in ažuriranje bibliografskih zapisov v formatu MODS, ki si jih uporabnik lahko shranjuje v podatkovni bazi v sklopu OOo. Podprt bi bil tudi protokol Z39.50, kot tudi konverzija iz drugih formatov ali v druge forma- te, npr. ISO2709, ProCite, RefWorks, EndNote. Za raz- vojnike programske opreme je zelo pomembno, da lahko te rešitve uporabijo tudi na strani strežnika OOo preko Sunovega API-ja. Gordana Budimir, Metka Bakan Toplak POROČILO