C
Dementij:
Na romanju.
y^a križem maje se sprevod, lepo kadila diše,
na farovškem oknu sloni gospod, ob zidu fantje stoje.
In mimo dekleta lepa gredo s prebelimi venci v laseh in glasno svete pesmi pojo in svečke držijo v dlaneh.
In mimo starke molijo, in okoli srebrnih las srebrnobeli se venci vijo — „Devica, usliši nas!"
Ej, venci beli in beli lasje — kako drugače naj bo? . . . Procesija moli, orgije buče, poltiho se fantje smejo.
v                       Na promenadi.
We mladost in kljubovanje       In tako nekoč ukrade,
nosijo v očeh,                           ko bo konec sanj,
a že pada senca nanje               sužnost v te ljudi se mlade,
od domov, od streh . . .             polne kljubovanj.
In utrujene pozove vase jih tema: zakopali med zidove bodo se po dva . . .
-*-•-«-
»Ljubljanski Zvon" 11. XXXI. 1911,                                                                                      41