Ithajo dalj ia iMaad 4aily ezeept fluadajr« and H<»litl»y« GLASILO SLOVENSKE NArtODNE PODPORNE JEDNOTE Umlaiikl la upravaUkl pra •toris SSflT H Lawa4sle ar. Offtoo of pafcUeattos: JMT Ha, Lawadala sv*. Talaphoaoi UwadaU 4W8. leto-t-year xv. rss&Tssrsarz arrasiv.suraft: o,«*««, m, tor«k. 7. f^rj. | fw Ife milu I1M, Ao« of Oe*. «, II1T, »aMil M J«M 14» Iti«. 9 temi miljoni upajo zruliti orga nizscijt »tsvbinskih delavcev v Chicagu. OGRSKI DELAVCI 80 81 DVIGNILI PROTI BELE MU TERORJU. PHOGUESOVCI IE Dunaj, H. febr. — (Federated Press.) — Prvič, odkar je padla Ogrska sovjetska republika, ho se ogrski delavci postavili po robu Memu terorju. Delavci v raunl-cijski tovorni blizu Budapošte »o nedavno odprli svoj kino v l>e-lavskem domu. Nazadnjaki so na-redili s pomočjo oddelka bele gorelo #o ho rožen napad na delavsko gledališče, toda morali ho pobegniti, ko je več tisoč delavcev sto- ChicagO, 111. — Stani in obče- r.nana resnica je, da so organizacije stavbinskih delavcev v Chicagu hrbtilče strokovnega deJav-jP''0 v obrambo njihove institucije, skega gibanja v Chicagu. Podjet-j^d tiatega časa imajo mir pred na-nikom se jc posrečilo uničiti mar *adnjaki sikatero atrokovno organizacijo v Chicagu, ali' kadar so sc navalili na organizacije strokovno orga niziranih delavcev, ho si vselej skrhali svoje zobe. Podjetniki so viilcd tega prišli do zaključka, da morajo uničiti delavske strokovne organizacije stavbinskih de-laveev, in če ao te uničene, bo luhko uničiti tudi druge delavske strokovne organizacije. Cstsnovil se je "meščanski ko-mitoj," v katerem ni enega stav-binskega podjetnika, marveč člani tega komiteja so znani nasprotniki strokovno organiziranega delavstva. Ta komite j ima nalogo. da izvrši potrebno delo. Kadar so strokovno organizira-niJdelavci po svojih zastopnikih očitali temu komiteju, da je njegov cilj uničenje delavskih strokovnih organizacij,—ho vselej-ti gospodje^ ki tvorijo komitej, odločno izjavili,Nda ho očitki krivični. Rekli ao, da je njih namen o-čiščenje stavbirtake v industrije vseh izrodkov. Zdaj so dokazi pri rokah, da je komitej. ki ima nabran ogromen sklad za stavkolomstvo, pre- til zakaj Jc pr Ohicago temu komiteju v roke? Chicago je strategična točka v boju. ki ho ga pričeli privatni bi-zniski interesi, da razbije jo de-lavske strokovne organizacije, da bodo delavci delali, kadar so strokovne organizacije razbite, za mezdo, ki jim jo ponudijo. Pripoveduje sc na glas. da zbirajo v Chicagu sklad trdi miljo-nov dolarjev, da lahko vodijo boj skozi pet let. Vprašujejo tudi biz-nismane v Chicagu, da naj prispevajo denar v ta t rim il jonski sklad. Ali zdaj že potrošijo na leto $3,800,000 samo za oborožene hlapce, ki služijo v protidelav ski vojni. Zdaj izmetavajo ie druge miljone za drugo delo. Iz tega Hledi, da ho biznismani v Chicagu res neumni, ako podpirajo ta komitej z denarnimi prispevki, ker jim ni treba dajati take podpore. Velobizniški interesi zunaj Chicaga pošiljajo miljone v Cbicago, da financirajo boj proti delavHkim organizacijam. Ti trije miljoni'dolarjev, ki jih nameravajo nabrati v Chien gu. ao le majhen del vsote, ki jo nameravajo privatni velebizniaki interesi potrošiti v protidelav-skem boju. ali ni vlada rešili mezmc poloma? PRIVATNI ŽELEZNIŠKI INTERESI BI RADI ZAKRILI RIBNICO I Resnični dogodki se pa ne dajo tako hitro izbrisati Washington, D. C. (Federated Press. Laurencc Toddj. — Tri resnico, ki jih jc navedel W. O. McAdoo, bivši železniški ravnatelj pred senatnim odsekom za meddržavno trgovino, ho učinkovalo na železniške in drugo na-nredne ortfamizaei.ie da ao aahta. vale, da železnice postanejo splošna ljudska lastnina in da se na njih uvede demokratična u-prava. McAdoo je pokazal, da jc vlada prežela železnice aredi vojne in konfuzije, ko ho železnice odpovedalo z obratovanjem. odpravi bedaHta konkurenca in se železnice obratujejo ccntralno in skupaj. Povedal je, da bi se napravili še večji prihranki, ako bi bil obrat še popolnejše centraliziran. Končno jc pokazal, da stroški naraščajo, ker jo oprema v slabem Htanju ali pa preživela in jo je treba nadomestiti z novo in moderno opremo. V tem oziru sc popolnoma strinja s Henry Fordom. Znani ekonomičar 0. Plumb, ki je sedel blizn in poslušal, se je Hinohljal, ko jo slišal ponavljati njegovo analizo o Železniškem položaju iz ust bivšega železniškega ravnatelja. Predsedniki o-hom ali deset železničarskih organizacij. ki so bili navzoči pri zaslišanju, so pritrjevali, da je res-niča, ksr govori McAdoo. Sona-tor Cummins, predsednik odseka, ni nikomur zastavil vprašanj, kajti bil jo presenečen od McAdoo je-vega detajliranega jMiročila. ravno tako pa tudi od skušenj, ki si .flh je pridobila vlada. Jasno jo bilo, kot je rekel Me-Adoo. da jo vlada s svojo intervencijo rešila železnice, katerih oprema jo bila zastarela in jo je N0VE6A KORAKA. KAJTI STORIL GA JI, KO 80 PRIČELI VPOŠTEVATI PAR v MARSKI BLOK. Pa tudi Kenyon je v zadregi za radi sedanje kritike. Washington, D. 0. (Federated Press), — Progrosovci obžalujejo, da jo Kcnyon sprejel službo sodnika, ki mu jo jc ponudil predsednik ob času. ko so jo farma rski blok pričel razvijati v pravo oposieijonalno stranko in obenem je pričel dobivati tudi vpliv. Kenyon nam jo zdaj razočaran in v zadregi, kor ga smatrajo nekateri njegovi tovariši za "omahftivca," ko ga najbolj potrebujejo. Njegovi prijatelji pravijo, da je ta korak "nesrečen" in "strašna zmota;" med tom ko pravijo drugi, ki niso tako prizanesljivi Hvoji kritiki, ds je srsmota, da je Ilarding tako dobro službo ponudil omahljivemu človeku. Oui prerokujejo, da so farmarski blok razpusti, ker poatoji iz dveh sku- INPLUENCA 81 *IRI. J Chicago, IU. v— lnfluenea ni | oatsla le v New Vorku, ampak se jc pričela širiti proti zapadli. V| soboto je na pr. v Chicagu obole STAVKE V NEMČIJI SE BANKROTI NARAiOAJO -ZNAMENJI NORMALNIH ČASOV? varna zapirajo vrata. VLADA 81 POOAJA BREZ U8PBHA. Mihvaukce, Wk — (Federated Press.) — Ako pojde tako dalje to trideset oseb na influenci in i Berlin js brsa vods in v temi; to', kot jc bilo v januarju, tedaj lat Šest in štirideset oseb na plučnici. Uvc osebi Hta umrli. lnflucncs ae pa ni pojavila le j v Chicagu in New Vorku, marveč poročila zdaj govore, da ao je precej razširila, ne nastopa pa tako silno kot zadnjikrat in zahteva manj človeških žrtev. , lotos še enkrat toliko Imukrotov v tem mostu kakor jih je bilo lani. Tako poroča uradnik John F. Ilarpcr. V prejšnjem lotu je bilo povprečno vsak mesec dvajset Imukrotov, toda lotos v januarju jih jc bilo :IH. Skupaj je lani ban- JAPONSKA ANEKTIHALA . Berlin, 6. febr. — Položaj stav ko železničarjev je nespremenjen medtem se pa razlirja generalni j;k rotiralo 240 podjetij, predlan-štrajk. Kriza v Berlinu jc velika "Mm l>« 1HH. Vodovod ne deluje, premoga jej zmanjkalo in mesto jc v teihi, K j II r II6 U r n T n I/ r !,r<,M J* wpadel nneg prejšnjo noč N r M h K r Kr l,» ««««■»*» *^ U ii L U I U11L • Ujujo v vodo Oledaliftla in velike i kavarno, restavracije ter hoteli ho zaprti. rm t Plod nove vojne v paoifičnem paktu, ki js bil včsraj podpisan. DRUOA VER8AL8KA KONFERENCA KONČANA. Waahington, D. C. — Pogodba četvcros|Kiraxuma, ki ima "ohraniti mir" na Pacifiku, je plod nove vojne. V dodatnem členu po. godlic jc namreč par vrstic bese-dila, ki ae glaai, da bivli nemški otoki v severnem Pacifiku, katere je mirovna konferenco v Vcrssil-lesu poverila Japonski v upravo v pin, ki ne moreta delati skupaj.[imenu ligo narodov, ho xdaj "oto- Na levici so senatorji La Follet-te, Ladd in Norris, na desnici pa McNorv. Capper, Willis, Nor- beek in farmarjem prijazni poli-tičarji kot Lenroot, MeCormick, Toumaend in Kol log. Kenvon jc mož, ki je držal skupaj obe skupini in s katerim ho bili pripravljeni govoriti tudi domokratje iz poljedelskih držav. Ken.von jo zdaj zunaj in najbrž bodo sena Ika poacHt japonskega ccHsrstva". Ta člen jc bil sprejet ns plenar-ni aeji razorožit veno konefrenee zad n jo sobot o z namenom, da raz čisti pomen originalnih štirih členov pacifičncga pakta, ki je povzročil precej viharja v smeri-Ikem senatu. V originslnem pa k tU je rečeno, da pogodbene atran-ke -jamčijo za status quo vseh pa-cifičnih otokov, vitevli tudi oto- jel pomoč zunaj Chicaga. 1 1'nkazal je. da železniške druž torji Ka Follette. had.l » Norris ^ Uj tvorij0 JspMubs eeaaeatv«. išel denar zunii.ijnelali1«. \cfiko prihranijo, ako se' '------ - J——' -—i- - glasovali z demokrati pri vseh važnih vprašanjih, MoNary-Cap-perjeva skupina bo pa blodila Td pomeni, da morajo Združene države pomagati *)sponHki, ako se ta zsplcte v vojno h Kitsjsko, Ku eriski kapital v sovjetski rusiji. Berlinski Župan je povabil od- Američani financirali prvo «vm-hornikc občinskih nameščeneov naj no in iavotno tvrdko. sestanek v avrho pogajanj, toda mllntrniki se niso odvzall. Nemčija je že ml zadnje srede popolnoma odrezano od zunanje ga sveta. Vse železniško sveže s Mola udi jo, Poljako In Avico ao prekinjene. Kdluo ob Itenu, kjci SOVJETSKA VLADA IMA NAJ V»0 DELNIC Monkva, Sovjetska Ituslja, ft. febr. — Ameriški kapital je pod-zaveznilke čete kontroli rs jo polo- P«*' prvo veliko tvnlko za Uvaža-žaj, vosijo vladi, toila čim pridejo ttJ* I" uvažanje blaga, ki se je is okupacijake cone .jih slavkarji pravkar ustanovila v Moskvi, takoj ustavijo in polljejo nazaj. -resi v Chicagu, razpoUl ja jo ok rož- ds rsk i položaj zboljša ako Vlada niee bizniamaiiom, na katerih ao prevzame obratovanje železnic »n tiskana imena članov denarno in g« vodi centralizirano ro gardo v republikanski stranki, khtori sta Kellog in Lenroot važna svetovalca. Prvi rosni preizkušnji bo farmarski blok podvržen, ko pride na dnevni rod Laddova predloga, ki določa stalne cene za pšenico, koruzo, bombaž in volno. Pri zaslišanju je ta predloga prejela močno podporo. Farmarske organizacije podpirajo predlogo. Ilar-dingovi dninarji so bili v glavnem mestu na delu, da se zaslišanje u-stavi. Toda zdi se, da mi prišli prepozno. Senatni odsek bo predložil predlogo senat ii in mogoče se vrši glasovanje o nji šc v tem zasedanju. Ladd-Sinclairjcva predloga določa, da # se žitna korporaeija Združenih držav zopet ustanovi in določi ceno zs pridelek let 1922-23-24-25 In 20. Cena za letošnji severno spomladansko pše nieo naj bo v Chicagu za bnlelj ♦1 ..VI. v Miniieapolisu pa 41.4(1. Za koruzo št. 2 naj bo eena H.'i centov v Chicagu. Za funt bombaža je cena v N'cw Orlcabati do ločena na osemnajst centov t za neoprano volno v Bostonu in Kt. Loiiisu pa .V. centov. Poljedelski in delavski tajnik iu predsednik meddržavne trgovske komisije imajo pravico letos v čet verosporazumu. Veliko število ameriških acna torjev jc takoj protest irslo proti temu zaključku in Hughes jc bil primoran sestavi dodatni člen, ki pojaanjitje, da otoki japonakega cesarstvs ao Izveti Iz protekcijc paoifične al i ja nce, zraven pa omeJ ii ja ta člen, da pacifična euteiita skrbi, da val otoki v severnem Pacifiku ostanejo v posesti tistih sil, ki jih danes posedujejo. Med te otoke spadajo tudi bivši nemški otoki. Po versalaki pogodbi irna Japonska mandat teh otokov. V paeifični pogodbi pa ni nikjer besede "mandat", temveč se govori o "posesti" kakor da so otoki žc japonska lastnina. Ako prizs-dete države ratificirajo ta člen, tedaj priznajo, da je Japonska aucktlrals nemške otoke. ker je smsnjhslo pitne vodo t celo bolnišnice nimajo vode niti razsvetljave. Vaa večja mesta ao izolirana, železničarji ao včeraj parallsirall Radensko. Industrijo prehajajo v le delnioe, vaak po 8600. Movjcti imajo torej popolno kontrolo nad družbo. Rtiaka vlada nI plačala za delnice, prejemala pa bo dlvlden-do. Vrhovni svet narodne ekonomije plača ovoje delnice v lesi auapcnsijo drugo za drugo vslsd »M*lh. Htelnberg in Tomin sla pomanjkanja premoga. Pojavile plačala eno tretjino njunega kn-ao ae nclirojne lokalne stavke lr. pH«l« v sovjetskih rttbljlh, dve simpatij do želcaničarjev. Peka-j^JM 1»» v Inozemskem denarju rije v Berlinu ao omejile pro- P^k« »«*e angleške tienke. dukcijo. Vlada jc v neprestanem pogajanju x voditelji Zvezo strokovnih orgsnlzselj, sli do dsnes brez uspeha. Družba Imi imela pet ravnateljev lu trije prodstsvljsjo sovjetsko vlado, Hteinberg bo upravni direktor a polno oblastjo sa tri leta'. Vlada imenuje pomožnega direktorja. Družba je dobila monopol i4tt___________„._w_ *a nakupovanje kož lil krzna pod VBI!Mr-TJ?.pogojem, da založi aovjelako vla POZIVAJO LBOIJONARJI (|o VMkn |Ho B 2,200,000 malijul- NA D1BATO. mj ko4awj jh 5400(1,000 velikimi kožami. Dmžba ima pravico !m Mlnnespolis, Ind. - (Federsted\pitriWlti[ k-kr4„oko|l blago, od Press), - ("hsa, 0, Paraons, yl«v.]k , ,H| ^^^ ^Hr,,,. ni organizator "World War Vete.; " J^___ rana", napredne organizacije biv- lih vojakov, Je Javno posval A. A. MILITARISTlOHA PROPAOAV- ,, , 4 i Ven Dyka, p ()|| po.|prejšnja socialistična čilska nad- H ashington, D. C, -- liazoro magij0 kl(I,|tallstom pri zstlrsiijiiaornles, je na zlM.ru Ženskega mi žitvena konferonea jc bila 'dmlmvsililH organizacij. Paraons, ki rov nega društva pred nekaj dnevi efektne borze in drugih podjetni-' Predsedniki fcdezničarskih or-h -Vguets določiti seno zs letos ških organizacij. Na stotine, da g«niwcij so takrat zapustil« kon- in tri n^l^dnja lota. na tiaoče tokih okrožnic je rM* fereneo prvikrst z nsds. ds se ne- Ako . |M, C.pper MeNaryjevo( poslanih in na sode denarja ae iz- kaj »tori za uresničenje P1 um bo- ,kupina podpirala to predlogo, meče za take okrožnice, ki faktič- vega načrta. cmI kar Je bil sprejet lf><|aj ostane farmarski blok pri no koristijo le tiakarski tvrdki, ki K*oh Cumminsov trsn-fvrtni M- Uvljenju. kon. , 1 Voditelji orgsnicirssih ^'»H^ip ja ZOPET BVO SAOO če rje v so bili zelo previdni, daj DBL gV0JIJ| T0VARUlKM spregovore o izjavi liewiaa. prert ____ sednika rudarske organizacije C. ^ _ ^^ Ma nanašala na1 dels z neorganiziranimi delavci. V teh okrožnicah povdarjajo, da ao delavske organizacije "fa lotake" in da koče jo biznismane odreliti organiziranih "lumpov." Seveda ni v teh okrožnicah povedane besedice, da nameravajo iztrgati atavbineko industrijo organiziranim delavcem in jo izročiti "falotskin" p<»djetnikom. Namen teli okroinie je js**n kot beli dan. Z njimi hočejo diskreditirsti de. Isvske strokovne organizacije. Veki pf»djetnik je izročil de Isvskemn liatu "The Xe# Maj«. lis v pondeljek prcdjNddne. Delr gstje ao podpiaall pet pogrnili, ki ao jih zmeaili v nekaj dni manj kot treh mesecih. Pogodile ao: Pogodba Združenih držav, Anglije, Francijo, Italije in Japonske za omejitev bojnih mornaric. Pogodba istih držav za omeji, tcv pod m o ml ko v in od pravo strupenih plinov v vojni. Pogodba je pred kratkem prepotoval vso opozorila javnost, da propaganda Ameriko, pravi: "Vse post a ju za militarizem Ae ui ponehala v Amerllke legije ns Vzhodu pod Javnih tolsti. Klepsrski petri Jo 11 pirajo delodajalce pri rszbljsnju som še vedno kraljuje v šolah štrajkov. V Zapadli! Virginlji ao lokalni odvetniki In tajniki trgov kot teki nastopajo proti rudarjem kakor ob čoou vojne in narod-nosi no mržnja ae šc ztnlrom utep aklh zbfirnie |Hiveljnlki legije-iu lja v mladino Miaa Thomaa Je rekla, da vaa -propaogndo za mir v vsakem alučaju spora. V Kansa lic bo nič pomagala dokler obatoje lau ao legijonarji zavezniki trgov aedonje ekonomske razmere d . J"*** AIl,,,'^ |skc zbornice v boju proti farmar Francije, Italije in Japonske za1 obrano mini na Pacifiku. Pogodba devetih držav, obsegajoča a p lole n program napram Kitajski. Pogodbs devetih države glede Iki orgsnizaeijl Narodne ncatran korake Hge. Tako delajo legijo narjl v Wioeonoinu, Minncaoti in po vaeh državah na Zspsdu." rudarjev proti znižsnju mezile. ampak našli nsjvečjo oporo izjavi McAdoo jo. da se združijc v skupni želji, da železnice m rudniki postanejo ^»lošna ljud aka lastnnia. V obrambni »vezi Stnfajsovko m Irsko rspsbUko OE NI MBRB PRI tOANJUl Wauks(sn, 111. — Aretirali mi Ignatz Polža in še dva njegova tovariša, ki ao ae trosili v avtomobilu o hitrieo do HO milj v uri. ko je bil na policaja William Peter- M. W. »f A., ki ae je nanalalo na i kompMn,i(( ^ |.,inin.!kltajake e.rine. v-e« miljonov dolarjev. Ko« pa,.. ,/rt Zdm*er,e države, nato je aled.l - tMt ^^ ' k'J' , * " j« je bankrotiralo in Ford jo je Halfonr z. Veliko Britanijo Itd ^ Hekllc, as- VMfllf. Ignstz Pota je dejanje i.....« ^ ^ - Inozemski deleg.tje odluisul^!^ -»of-jnovske P| - M. . ds Je b .1 l.h. t domov še .. teden. |org.,,»zsclJe na Irskem, ae Jevčo. P«-'• i jo, je __rsj Izreklo zs republiko ns zlioni P"M , a,a vidij., železničarji ^ik zJitr.j a šeS oto u.li.ž 1 (Dalje na 3. atrani.) konvencijo v oeptcmbm H P* v (Dalje ns TI. strani.) Irugi prišli prepozno, p Komaj je kupil komponijn. Fordov ain naznanil, da ni vedel, kaj marcu bo sodilo o mi vwt njunem dejanju. Ijck zjutraj benei. Ali prišlo je še dnigo raz- < \ le reaolueijo o pori VOlll (Mi »«».- hM. i1 pil MIK volitvah vo rhieogo In okolica: V sredo lijs le tske ksndldste, ki so gveoltl CETVOR0KI oforsnje. Ile«ry M. I^ land, ki b^/jssno. Menjsjo/i ae vHrirvI. Tem rcpuMiki. tlrofics Msrkieviez Je ——- vodil še nadalje to podjetje. Je peratura v zadnjih 24. urah: naj prcdaednlca konvencije lleaolu l^zington, K y, — M rs. K. Mol-' naznanil, da ae eene znižajo od tišja '12 najnižjo IN Molnec izid' eija zo mirovno |x»g«»dlM» r Anglijo hrook, ženo farmarja blizu Kandy oaem sto do Iim«^ dve oto dolsrjcv.iob U M, goide ob 6:11. , | e bilo zsvrženo s veliko večino l||ooks, j« porodil« Četvor/k«. PROSVETA IJAVNA GOVORNICA. GLASILO SLOVENSK« NARODNE rOOPOKHE JED NOTE SLOVENiKŽ NAEOirf Glasov! fclnnov S. N In tttaUljOT Prosvata. rji iSMo torej ftt dva _____ea do preteka pogodbe. Ob. stranki ae pripravljata. Cu pi»u "Potekarjev fene v Chica-gu" in ae jezil radi neraaumlje-nja. Tako upam, bo tudi sedaj pri- P* J« I jejo se' različni govori; "o Illinoi- čel misliti o stvari in ko bo spo-1 ' '«nal zmoto, odnehal. — Ce bi bil ■oriaeev w is|s vsra.M^pM K ZmIib jeM^rtav« Tizvca CbicagsT lata In 11-26 »a tri roasece; Chicago »S.H» aa fB 11.66 sa tri atMt«, in za inozemstvo Naslov aa vsa. 1.00. 2057-SS Sa. "PROSVETA" L*»a4ala A VMM, CMcaga. Illiaals. "THE ENLIGHTENMENT* I Ovaa af tba ilstssk Nitlsasl S—aS» Advertlslng rstes on .StatMl" Dalass V »• (J»« »»•»*) H*f noslja lo *us J« • taas Ismms p«tefcU ssr^siu. Poaovita Ja frsts. 4a sa vaai aa astovi " ALI SMO AMERIŠKI DELAVCI? so se govori, ds bodo tam ostale iste plače ta premogarje kot ao Franklin, Kana. - Listine, ka-|bile do sedaj, te se lshko tudi M25 «a pol lata, I tare inors sedaj vsak delavec U k »epa po Uwiaove,n pozivu na podpisati, če hote nastopiti "pro- konferenco kamor se se odzvali stovojjno" delo, romajo od Kaj Potniki « flUne«-. Oni velo feža do Heroda predno pridejo ds je Illinois jedro U. M. W. of na distriktni urad. Ce so odgovo- A., a so tudi pripravljeni še nada-ri ns vprašanja sa sedanje vedi- ifc imeti pogodbo * organizacijo, tel je povolji, tedaj je ie treba Ne vemo, kako bo potekla kon plačati novo priatopnino za or- veneija rudarske organizacije, ganizacijo, čeprav so nekateri ie pač m lahko ie naprej sklepamo, --------- _, , _ dvsjaet let člani iate. Poleg da boj ne bo tako enostaven in Chicago) aad Gaaada |6 por J«»l|prj,topnihe pa je treba tudi pls- bržkone hujši kakor kdaj prej. četi ves zaostali »sesment ia "ka- Vse slovenske in hrvašk* rudar-ki pa ne vem. zakaj je na- je, ki ie niso člani U. *• of tožena , . A. poživljam, naj se priklnčijo Vse to so znaki, da nas hoče organizaciji najkasneje do 1. a lastna organizacija zasužnjiti. prila. Ako bo priilo do boja itnlc Kako nsj se potemtakem nadeja- ne morejo pri tem ničesar izgubimo od pojdetnikov večje svobo- ti, samo naj nikdar ne proizvaja-de in dobrega postopanja a delav. jo premoga ta tako ceno, da bi ei, čc organizacija sama postopa ne mogli za isto ithajati s svojo kolikor more brutalno in hoče, da družino. Ce bi neorganizirani ru jaz mislil zadnjič, ko sem pisal dopis v javnost, na kako osebnost, bi bil povedal rojaku osebno. — Ltt-kaa Kralj. Ce se zavedamo, da smo ameriški delavci, tedaj nelbi bili za vedno z«ožnje^ Ni- darji pojmili ^ mnogo ško- i kakor sc ne moremo nadejati kujejo sebi in nam, bi nikdar ne moremo simpatizirati z onimi, ki hočejo za vsako cenoi ^ ^ vlada med dfiav#Vora prejeli za orodje tako dolgo, do- uničiti delavske organizacije in uvesti "odprto delavnico", taka nesolidarnost pri vodstvu kler bi ne bili organizirani. Pu- Metode, ki se jih poslužujejo delavcem aovražni elementi I ^^a JJ^^JTS^V, * za uničenje delavskih organizacij, niso le nemoralne, am- j lotile žene nekoga pri delu, se i« elita na blagostanje naie m vase pak „0 tudi nekričanake, čeprav ae vsi nasprotniki delav- h***-"* ftftSEh^-*- »oj.» d.pi.u i, ske organizacije ponosno trkajo po prsih, da so dobrih,, ^ ^Američan, torej bolj dov-stalo, da mi za vse plačamo, to v _' zelen za tako delo, toda pri vsem da pisano bi moralo biti, da do J . M1 tem se je pojavile tudi med na- bimo plačano za ves izvanredni ■ Delavcem sovražni elementi so potrosili miljone za |imi rojakinjami ta bolezen. Ne-|posel. — Tony Shragal. oglase v listih, da slikajo organizirano delavstvo v najbolj kdaj junaške na prihodu ao bile črnih barvah. AH poglejmo si način boja tega del****fe^ft..■^p.^J^Jf^^ tŠZ aovrkžnega elementa in takoj se prepričamo, da hoče ta I če, ko so pričeli njih lastni »inovi Lo4ni v tV0jlh principih, teda; element oropati delavce v ameriški ustavi zajamčenih H^tt.S^tT- Vic svobode govora, tiska in zborovanja. nič ne vznemirjajo. Izkuinja jeLCno pokazal, se je pričel Pa to fie ni vse. Z agitacijo proti delavskim organi- ,,udfl }n taljenje je veliko, toda mftd delavlkimj Vrsumi kazati , . r ,t «« i I i nepuatimo se preslepiti in vz- tj razdor. Ta razdor je Lcwis fcaeijam se J* idmium poja.ilu vtlika poplava za znižanje,lnu<1Julo. Jdohro zasnoval, ker vedel je, da mezde. Farmarjem so znižali cene za njih pridelke, cene Nebolj čudno je da so onC ki kodo omajajivci, boječi sfe, sTo-, „ , . . * , , — . . so se lotili dela skoro sami imo- D:i: nA n;effovo stran. Ce človek pa v prodaji na drobno ostale visoke. Ko so farmarje viti rffljakii ki imujo ^ »li|^0"^ onl ,pra4«nj. uko. pritisnili ob steno, so se navalili ravno tisti elementi, ki h« noben«-!« otroka. 8voje4a.no L, bo ^ voij| L«wi«u in njeao- imajo svoj glavni rtan v Wail Streetu, na delavce, da jim £U vsilijo take suženjske življeaiske razmere, ki se lahko ime- kakor da se bo podal na delo, po- iV0j0 jJ£bo gprtvlja na uko sra nniein n p more se na reči o niih da so ameriSke * P« da J« W1 on med tno stopinjo, da se ni bati, da nujejo vhe, ne more se pa leči o njin, na so amensKe. prvimi pri rovu f}Mi nekat8ri M ^ tre;nomigIež rudar vp^. Cas je priAel, ko se morajo delavci zbuditi iz letargi je |H?čis rji, ki jim ni prav niteake Lja pojp^i .Na vsa vpraianja je in se zavedati, da so ameriški delavci. Njih sveta dolž-,0.4,i •..^L4^treba da i« »ovorsl ^ , , . . , , — . * . Prej so ie popivali in se niso prav raanico pred notarjem, pri čemur nost je, da varujejo v ustavi zajamčene pravice, za katere „ič zmenili, da bi kdaj ili tU de- L, tor6jPMll potrebna opreznost, jih hoče gotov delavcem sovražen element oropati. Da se lo- H7!aj.He j|m J"1"1!,' bi p°- da koga ne zapeljejo s podpisa-M U v . .. , ' . , magali čimprej doseči poraz nn , t h ^ ker bi pozneje ru delavci lahko uspešno postavijo v bran proti temu ele- „jih ^ih. t Uir 6c ne bi bil prav suženj pn mentu, pa danes ne zadostuje več, da so organizirani le Premogarske žene poživljam, potnikih, kršil prisego in bi strokovno. Politična organizacija mora p ostati tisto sred- ^'iti^^M!: •tvo, da se uči ta protidelavski element spoštovati ustavo le ns vaše otroke, ki bodo še toli- L. t meseca na konvenci i ko belnejši, če se bodo možje se- rud.rjev; priporo{am, da 8tore daj podali. Ako mljenjamo topot, ljo doUnoit in popravijo kri- Jesen bo kmalu tukaj, čeprav smo šele v začetku leta. Ibodo pritiskali vedno bolj, do- vico w ge nam je godiu po Bingo, Kans. — Bilo jc poročeno o končani stavki v Kanaasu in nato tudi, da se nadaljuje, zato mislimo, da ne bo nikdo rojakov hodil v to državo od drugod, ker se stavka nadaljuje. Podjetniki bi radi imeli "odprto delavnico", zato se niso hoteli ukloniti zaM*vj stavkarjev, da se prične z delom pod starimi pogoji. Bittnerjevi agenti dobro delujejo, zato so res nekateri izgubili u panje in podpisalo dotična vpra tanja v. odgovori. O tem je tudi nekaj Slovencev prelomilo pravi a U. M. of A., za kar bodo pa morali drago plačati, kakor se «e-daj opaža. V rovu št. 45 je pred par dnevi imel nek slovenski farmar pravo smolo. Imel je namreč za kakih 30 dolarjev mere v prostoru, priAeii pa je bos in mu izmeril vae skupaj za tri dolarje. Rojak jc bil vea ie sebe, kakor bi bil vsakdo na njegovem mestu in je pričel zmerjati )osa z raznimi priimki ter da bo poklic^ komitej, ako ne 1k> plačal k®«» ,eta Rov» ° na delavcem sovražni element, dokler *e ta element «Jodpravljeno. ll^ir^v^^fn^ obr^uic , -i i. t > ««. V soboto 28. januarja je princ-hratuje še dovolj redno, obratuje veda, da ameriški delavec sledi omamljivemu klicu pro-1H9\ ««demokratlčenM list iz St.Maj samo s polovičnim časom. fesijomalnega političarja republikanska ali demokratične Uuisa brea vsakega sramu vest, PHtzburgh premogovna družba Pit__II; „ . „ :u 1 t -I «la so našli zmrzlo ženo na nje-jc po Novem letu izstavila *lsto stranke. Pet miljonov socialističnih glasov bo napravilo ncln >tanovaBjll. sibennr ni ime-novo lestvico, prav podobno oni večji učinek na gospodo V VVall Streetu, kot vsi protesti, le. da bi zakurila svoje stanova- izsa \eta 1914, če pa človek gre v ki jih sprejemajo delavske strokovne organizacije proti ST^i, nasilju, ki se izvaja proti delavskim organizatorjem po- slekla In jih odela. Hama jc na ta su. Je pa« tako danes, da nam nebno v južnih državah. In če bi bilo oddanih še par mi- r4? podU?U """T1 ™«zu.Hj'in'kiJth4lkK0 Jemliej(! na vwh * 1 Te žene mož je odšel pred par koncih in krajih brez vsakega gre- Ijonov vec socialističnih glasov, bi gospodje V Wall meseci iskat si dela, pa se nI ha, sestradan delavec pa jc zaprt, Streetu, ki brijejo norce iz farmarjev in delavcev, pričeli vrnil- To * v*1**1"* v kraju, «e ukrade hlebce kruha. 'kjer ni nobenega premogorova. DrUga leta je navadno naša temveč v HI. Lonisu, ki je obkro- družba pred potekom pogodbe za-jžen od tisoče v premogorovov in prU rove M nekaj tc N* 'Hprrim .prilom uvc.il. "kompanlj- polltičarjev na konopcu, te«laj pričakujmo, <1. bo v pri- ^^^T" ^LrSP* T*". »»«> fab> V "" u i i . . i . i , • . r, . Jl *rn*"umn vc" organizirani. hI gotovo moralo pri notlnjem l« hi Ae slabeje, kot je bilo lani In kot bo letos. k»h postaj, a vslie temu je mora trw agrtt| i\ i .t. ,» .. .... . . .. Ma uboga proletarska žena umre- «... A . _ . • , Delavci »K-itf in širite zavest. Učite svoje tovariše,Iti radi mraza. Rojak je zopet vzel moj dopis v ako velike viuimsti MO volitve za vnakegn ameriškega! Ne morem |K>jmit:, kako je «o-lI*ro',vHl " naperjenega proti nje delav kmalu trezno misliti. Ako se delavci in farmarji ne pripravijo letos za vo- zmago bodo speljali delavce tako kruto postopajo z njimi. Mater Joncs je poslušalo 6000 rudarjev na raznih shodih v Mul berryju, Franklinu in Frontena cu. Na dan je prinašala grozne spomine o doživljajih v Coloradu med stavko v letu 1914. Oživela je ie ostarele grozne spomine in po vedala, koliko so vredna naša živ ljenja v očeh podjetnikov. Edini moramo biti, da bomo močni, to je bil cilj njenega govora. Nekaj vas je rojakov, ki ste po si užali 93 let staro ženico, udele-Žnico pri naših bojih, toda šil ste preko njenih besed. Kakoj nalašč ste šli žc drugi dan na delo in obr nili hrbet pravi uniji. Mati Jones se nahaja še sedaj Kansasu med rudarji. Obiskala je llowata in Dorchija v ječi. kratkem času bo odšla v Indiana polis, kjer bo pričela kmvvcncija rudarjev, kakor se čuje, 14. t. ra Konvenciji bo prisostvovala mati Jones in v njo stavimo zadnje svoje upanje. Rojaki, ki boste zastopali kot delegatje pri konvenciji, vas po zivljemo, da oddaste svoje glasove nam v prid in pomagate izvolit, človeka, ki bo v resnici vreden, da načelujc U. M. W. of A. Ako bo ste še nadalje pustili vladati Lc wisu, tedaj je nevarnost za vas, da boste v kratkem čshu tudi vi občutili enako krivieo Kakor jo občutimo mi. Malo organiziranih rudarje vaje ki bi nc poznali nekdanjega pre< sednika 5. distrikta v Pcnnsjrlva niji. Ta je delal sporazumno podjetniki kakor dela danea Le wis in malone spravil cel diatrikt s 100.000 člani v propast. Bil jc pravočasno zasaecn in Mpravljen na varno. Ta "vzorni" predae« ni k je zopet dobil moč od I>ewisa in načelu jc 14. distriktu (sedaj sa mira njemu enakim). Od njega iz- ................ za vsakega ameriškega, ......... . -..........*--- n . . . Mavcu. Ot| izida volitev ie odvisno kakšna bo bodoč- Efl ur"l,l,k ,Uu* ki ** mu . no n mu Ml ; , , J. : a 00 , V I^njo gospo lartko družbo, opi- «»je»njujem ponovno, da se ne ti- Delavci, hi kc zavedajo te resnice, jo ne smejo ob-L,ti !o M .ahopaSi * ***** in n< k»k,,s» ^rugegs ro- držati y.ahc, ampak razložiti jo morajo tudi drugim, da jo nsčin in tudi ne morem pojmlti tudi izid volitev. In če ta izid ni povoljen za delavce, tedaj delsvstva. ds vzlie vsem taki razumejo. Od dela vseh zavednih delavcev je OcMatn — t ii t t. .......... ,, r1* dan. mirno gledajo (točetje ne morejo delavci nikogar dolilti, da je kriv, če se jim mogotcev, godi slabo, so hre/. drla, trpe glad in prcnaAajo le druga Revno ta daa. ko to pišem, trpljenja. Slab iziti volitev le govori, da je bilo izvršenega f » ^^ Ameri-premalo ^lu^ietra dela in da je treba prt prihodnjih vo-L^JJ Jj^ kT JTtudi^ lltvali izvršili še več pialučnega dela in agitacije. ....... d\ oiuuo le a led ia rev širna. jaka. Bil sem pri volji plačati mu sa vožnjo, da se prepričs o vsem. Ce ae mu sdl grdo sahtevati krstni list, tedaj to zadene mene. saj sem ga jaz sahteval. Meni se nikakor ne adl grdo tehtevati krstne-ga lista, saj te je samo nedolžen papir, ki sinil sa nekeko izkaztlo. lipam, da rojak ie ni pozabil, kaka Je prod leti bil aadet po do- Oollinwood, 0. Ae mnogo stotin delavcev ae vidi poštopati po tukajšnjih ulicah, kar pokn-zuje, da jc položaj še isti kot je bil in nič boljši od položaja v drugih* naselbinah. Bedpeži hodijo od tovarne do tovarne in tožijo drug drugemu o slabem položaju, a malokdo je tako srečen, dno v nevarnosti, da ga bo zopet izgubil, ker navadno dajo finega, ki ,je »lednji prišel najpr-vo proč. Podjetniki se šalijo z delavci, jih izpraiujejo~nd rojstva do danes o njih življenju in če se jim zljubi, šele rečejo, naj pridejo drugi dan pogledat'. bu kili dela. V zadnjem dopisu sem pisal, da po slabem pride dobijo, dočini aem sedaj popolnoma obupal in mislil, da bo vedno ostalo slabo. Kako naj bo življenje za očeta l veliko družino, po več mesecev brez dela, dobro. V naselbini imamo napredna, podporna in kulturna društva, ki času primerno uspevajo. Tudi Slovenska narodna čitalnica dobro uspeva, za katero smo pripravili potrebne ahrambe, dosli lepih knjig in vse časopise od tu kakor tudi iz starega kraja. Pristopite torej k čitalnici vsi bližnji rojaki. — Frank Matjazich. Oirard, Kans. — Dasi sc dopisnik iz Kansaaa joče, da jc izključen od dela, dočim so drugi na delu, je vendar stavkovna vrsta še vedno tako močna kot je bila in je šlo na delo samo nekaj takih, ki jim je že v krvi tak poklic nli pn so pričeli delati samo radi pohlepa po denarju. Kdaj bo stavka končana še nikdo izmed nas ne ve. Zato pa dopisnikovo tarnanje ni opravičeno, ker smo vsi enako prizadeti in imajo tudi drugi ravno tako velike družine sli pa še Večje kakor on s sedmimi otroci. Oni, ki obupujejo, naj nikar ne mislijo, da jc vse končano; stavka «e nadaljuje in bo trajala, dokler ne bomo dosegli kar nam gre. Rudar-ji iz lllinoisa nam šc vedno pošiljajo pomoč v živilih, za kar sin« Jim hvaležni kakor njihovemu predsedniku Farringtonu. — Zim« imamo v Kansasu lepo, kar jc tudi dobro, da nc pokurimo prem premoga. — Žena stavkar j a Aliphant, Pornaee, Pa. — V tukajšnjem rovu se j« pripetila nesreča. Pobilo je rojaks Valentina Kukcca. V rovu sc jc nad njim u- . . « f, , , trgala plast ksmenjs in pokril- dani ilsti z vprašanji ,,. katera jeL|a ^ ^^ M d0)j|0 fri nt ii. moral vsak. ki je hote delo dobiti, roko ^ ^ ^ve|j na (l,Mo. U odgovoriti so Ic sedaj prepoveda- , fe mMc ^ ^^u tr\o po ni, ker so bili protidržavni. Vprs šanja na teh listih so bila še bolj stroga kskor pa vprsšanja za do* havo državljanatva. ftelc ec je bilo vse v redu odgovorjeno, je bos dal delo. Miličsrji so se skrčili v čisto malo fetico, pač pa je Šerif Oould pomnožil svoje deputije v četo 200 mož. da bo tsko vsmejši pred Ženami, če bodo iznova napravile pohod od rova do rova. Hlvar je obžalovanja vredna, pa t odi smešna ob gotovih slučajih. Najeti pri šerifu so večinoma vojaki, še mladi fantje, sa kar bo Oould bržkone razočsran. Če ko videl tega ali onega ml svojih "gvestih" slug pogovarjati se s hčerami rudarjev kakor ae je opazilo, ko so bili vo škodovsnega Knkeea in ga takoj v slabem stanju odpeljali v b«»l nišnico v Vniontovrn, Pa Nadej« jo fce, da bo kmalu ozdravel, česat mu vsi Iz srca želimo. Obratuje se v tukajšnjem rudniku po 5 dni na teden, a se m«f'» zasluži. Vedno se sliši, ds bodo pričeli obratovati vsi rudniki v koliei, s ko pride napovedani dan za obratovanje, pa zopet prestavijo datum, tako da ic mal<» več i parno na kaj boljšega — Vertačnik Delavec kraa delavskega pisfa j« kakor voiak brez pnžke Varočite ae ta širit« svoje g la« la iz delavskega sveta. (Federated družba Southern Pacific je znižala mezde vajencem železniških delavnicah na $66.50 mesečno za prvih šest mesecev, $76.50 za prihodnjih šest mesecev in ua $1X6 po enem letu. To je predvojna lestvica, čeprav cene življcnskih potrebščin niso še nikjer dosegle predvojne nižine. Delodajalci no zmagujejo po vood. V Valleju, Cal., traja hud boj v stavbinski stroki. Pogodbeniki so se organizirali in napove dali unijam vojno. Zdaj ps je Jaek Ames, eden največjih pogod henikov, izstopil iz organizacije in izjavil, da sklene mir z organizacijo, rekoč; da organizirani delavci ao boljši kot neorganizirani. Atnesu bodo sledili nekateri drugi pogodbeniku Stavbinski delavoi v Ohieagu so polagoma kapitulirali in sprejeli Landisovo mezdno lestvico, edino tesarji ge nočejo podati. Vse unije stavbinskih delavcev, priključene Chicago Building Trades Counci lu, so zadnji petek odglusovule po svojih zastopnikih za sprejetje znižane mezde, edino Harry Jen-sen, zastopnik tesarjev, je gluso val proti. Importirani stavkoku/.i bodo zdaj odstranjeni, kajti delodajalci Nflinl priznavajo, da ne linijski delavci niso sposobni za boljša delo. Splošna stavka v tekstilni indu striji. Iz Bostona poročajo, da se tekstilni, delavci po vseh novo-angleških državah pripravljajo na generalni štrajk proti zniževanju mezde, ki je v splošnem utrgana za 20 odstotkov. Samo v Manclie-sterju, New llumpshire, je prizadetih 17,000 delavoev, ki so zaposleni v velikih Amoskeagovili in Starkovih predilnicah in tkalnicah. Prva stavka nezadovoljnih tekstilnih delavcev je že izbruhnila v Pawtuxet Valleyu, Rhodc Island. Svet tekstilnih unij v Rhodc Islanclu se posvetuje glede splošne stavke v državi. 20,000 delavcev in delavk je že zastavkulo. Organizatorji poročajo o velikih uspehih med neorganiziranimi delavci v okoliših tekstilne indu-■ strtje ' '" " ' 1 Razne vesti. BANDITJB IZ OHIOAOA SO OBISKALI KINOSHO. SLOVENKO IZVRŠIL MOR V JEČI. SAMO Znamenja govore, da ni bil zdravi pameti pri Red Lodgo, Mont (Murv l*»vi-••k), --jFrank Goricarju, ki se je nahajal v ječi ua obtožbo urno-ra, je posrečil drugi poizkus, da izvrši samomor. Deputij Carl Matthcws ga je našel obešenega v celici in videti je bilo, da je že več ur mrtev. Zdaj se čudijo, kje je OoriČar dobil vrvico, a katero je izvršil samomor. Pred štirinajst dnevi je Kkušal končati svoje življenje na ta način, da je poizkusil razbiti svojo lobanjo h skokom z drugega balkona. (XI tega časa ni hotel več uživati hrane in govoril je, da si konča življenje. Kadi take' ga govoren ja so ga okrhno čsvali. Goricarju je bilo dovoljeno, da je vsaki dun v spremstvu straž-nika nosil kurivo v ječo. Zaradi tega sodijo, da je vrvico mogoče našel v premogu. , Ooričar je bil v ječi, ker je u-strelil dne 18. oktobra Matt Fa-turja v Bearcreeku. Ooričar je sicer priznal dejanje, našteval je celo detajle*. nikdar pa ni jasno razložil jjvojega čina. Zaradi tega so sodili, da ni bil pri zdravi pameti. (loričar je zapustil neko izjavo slovenščini, kuteri je dal naslov: 4,Še enkrat pišem resnico." V tej izjavi nikakor ne taji, da je ubil Faturju iu priznava, da je storil s tem veliko krivico. Dulje pravi, da bi bilo bolje, ako bi vsak prizadeti ubil sebe kot da je ubil Faturju. V izjavi pravi, da je bil večkrat poavarjen, da če on ne tihi je Faturju, da Futur ubije nje-gu. Zudnjc (lončarjeve -besede so zmešane v njegovi izjavi, kur go-" vori, du ni bil zdrave pumeti. V kolikor se je dulo dozdaj do-n't»če gro»ii Ooričar iu Nekateri njegovi znanci so opazili mesec preje, predno je ustrelil Faturju, du se nckuin čudno obnaša. Nekuteri sodijo, da je i-mcl Ooričar mogoče halucinacije, da poroči vdovo, ako spravi Faturju h pota. Kenosha, Wis. — Banditje so izvršili dvu izredno predrznu ropu, ki so se pripeljali v avtomobilih s številkami iz Chicugs. Preiskava je dognala, da so bile tuh-lice s številkami ukradene. Prvi rop se ni dobro obnesel, pri drugem ropu »o pa iz Bardenove |>ro-dujulne odnesli zu osem sto dolarjev kožuhovine. Burski general De Wet umrl, Bloemfonteiu, Južna Afrika, 3. febr. — General Christian De Wet, vrhovni poveljnik burske armade v vojni z Anglijo leta 1899., je umrl na svojem domu v Dee\vtsdoru. — De Wet je dobro znan iz burske vojne, v kateri je večkrat nabil Angleže. De Wct ni mogel pozabiti poraza in izgubljene svobode Burov iu do svoje zadnje ure je sovražil Anglijo. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je vodil ustajo proti Britom v zapad-nem Transvaalu, toda po enomesečnem b«iju je bil poražen. Iietu 1915. je bil postavljen pred sodišče pod obtožim veleizdaje in obsojen na šest let ječe in denarno kazen «10,000. PETLETNI DEČEK SE JE ZA STRUPIL S TOBAKOM New York, N. Y. — Petletni Churli»s Henscn je pobiral iz žepu sturegu jopiča, katerega nihče ni nosil že dve leti, drobtine tobaku. Dve uri po zavžitju je bil mulenček mrtev. Zdravniki so dognali zastlupljenje z nom. Zborovanje menjševikov v Pragi Praga, Cehoslovakija, 4. febr.— (Fcder. Press.) — Voditelji ruskih menjševikov in socislnih revolucionarjev so imeli tu sestu-nek, katerega ae je udeležilo veliko število čeških,desničarskih «*»-eiaiistov. Zborovanje je vodil La-zarev. Menjševiki so predlagali, da se organizira delavski Rdeči križ, ki nsj nabirs in pošilja v Rusijo živila, obleko in zdravila njihovim tovarišem, ki so še inter nirani v Rusiji. Nabrane stvari s« bi pošiljsle Rdečem križu v M os kvi. liondon, 5. febr. — Tuksjšnja sovjetska trgovinska delegacij« zanika v«sl, da so menjševiki v ruskih zsporih pričeli z glsdovno Stavko v protestu proti njihovemu **gunU U Rusije Sovjetski dele gstje pojssnjujejo. ds je 34 oseb prissdetih, toda ne zaradi politi«' nega prepričanja, marveč Vsled protirevol ueiJona rr»ih činov, IV» tičniki. ki se oda j nahajajo v Mo* kvi. imajo na izbere, da odidejo v eotova meata evropske Rusije aH pa zapuste aovjetako republiko. Nov papež. Rim, fi. febr. — Danes, ko so kardinali glasovali sedmič, je bil kardinal |Achille Ratti izvoljen papežem. Dal si je iine Pij XI. Itatti je seveda Italijan, nadškof v Milanu in prej je bil |>apeiev nuncij v Varšavi na Poljskem, kjer si je baje "stekel velike zasluge * s pobijanjem radikalizma nikot,"|med Poljaki. Pravijo, da novi pa 'pel spodu med " liberalce", ki so za mir med Vatikanom in Italijo in kot tak l>o nadaljeval poU*ik" prejšnjega papeža Benedikta. To pomeni, ds je bila Franeija poražena s svojim "jetuiškim" kandi datom. Star je «4 let. Prihodnji teden ga bodo kronali z velikimi ceremonijami, kakršue so v nava di v fosilizirsnih monsrhijsh. PROSVETA Človek. Maksim Aorlij. — Prevsl J. J. , I. Ob urah duševne utrujenosti, ke oživlja spomin aeciee pretekloall misel kskor breažarno jesensko solnee ramvetljitje grozni kaos so Aaujeati in ilovsdfe kroti na istem u, ker ae ne more povspeti više in poleteti naprej — ob tel kih urah duševne utrujenosti kli čem predse s močjo svoje domišljije veličastno sliko — Človeka Človek t Kakor ds bi ae rodilo solnee v mojih prsih, in v njegovem jsrkem svitu hodi počssi, ne-obsežen kako& svet — naprej lo — navzgor tragično prekrasni OD KJE PRIHAJA DENAR EA K BOJ PROTI fNIJ4M? (Nadaljcvuiijr s prve strani;) ko daruje v sklad. Ogrel! so se takoj ui mu pričeli rszklsdsti na-črte. Povedali so mu o kampanji,»a sreč njih hlad — ko ki bo trajala pet let. Razgrnili ao pred njim, da j« bil uačrt spečen v pisarni John J. MitehelJ«, ki je predsednik ravnateljrtkega odbo ra Illinois Trust in Hsvlngs ban ke, Merchants Loan & Trust banke in .član ravnateljokcga odbora Corn EzOhange National banke. Razkladali so mu, da pričakujejo, da jim ta kampanja zunaj mesta prinese pet miljonov do* larjev. Dalje je Ml organiziran zuvarovalni blok do sto miljonov dolarjev, da ae zs varuje jo stav-fClovek. binski podjetniki in drugi, ki se pridružijo protidelaveki vojni proti izgubam. Rekli so, ako se stavbinski podjetniki ne izrečejo za Ijandisov odlok, da bo njih kredit uničen. Povedali so mu, da najemajo oborožene Čuvaje, ka* terim plačujejo po pet dolarjev petdeset centov na dan. Zdaj plačajo samo za čuvaje na dan deset tisoč pet sto dolarjev. Po tem izplačilu izdajo več ko tri miljo* no osem sto tisoč dolarjev na leto samo za oborožene privatne stražnike. Tako so izpustili mačko iz vre* če in lepo |>ovedali, zakaj se je or* gunizirul "meščanski komltej" in kaj je njegov namen. Nazadnje so povedali, da so take strokovno orgunizucijc za nič, kot so jih u-stanovili stavbinski delavci. Prave delavske orgunizacije ao take, kot so jih ustanovili mesarski kralji, ki seveda znižajo delavske mezde in podaljšajo delavnik, a-ko tako želi podjetnika Z drugimi besedami to pomeni, da Nso po sodbi tega komiteja le take delavske organizacije dobre, ki jih or-gatiirirajn podjetniki v svojo ko- rist. ALI NI VLADA REŠILA ŽE LEZNIO POLOMA? Vidim njegovo ponoat\o čelo iu smele, globoke o.', n V njih -žarko neustrašene, sune Misli, o-ne Misli, ki je upoznala čudovito soglssje vcssljstva, ki v trenutkih svoje utrujenosti ustvarja bo gove, v času čiloatl jih pa mefce s prestolov. izgubljati sredi puatinj veaolj stva, sam na kasnatnem koščku semlje, ki leti a nosnausko hitrostjo nekam v globino nelimor-uega prostranstva iu ko ga muči mučno vprašanje, za kaj da je tu, moško atopa — naprej in — navzgor — po poti k smagam nad vsemi skrivnostmi ueba in sem «e. Stopa In rosi s svojo krvjo težavno, samotno i« ponosno pot in ustvarja ia to igode krvi — nesmrtne evetiea poezije; otožni krik svoje nemirne dufte umetno pretvarja v glasbo, is Iskušnje « stvarja Vede in s vsakim korakom sc dvigs — više in naprej in krasi zemljo, kskor jo krssl solnee s svojimi neštevilnlml žarki — se-meljska svezda vodrtioa Oboi sli, ki je sds j podobna zdaj hladno-mlrna kskor Stopa avobodn!, ponosni Mehiški vnanji minister poseti New Tork? Moašoo City, Mehike. 6. febr. — INdursdno se poročs, da De I* lluerts, mehiški minister za vnn nje stvari, odpotuje ta teden v Ne h- Vork. kjer Im konferiral * oljnimi magneti zaradi financ. Jugoalavija zniža armado. Pariz, 0. febr — Iz Belgrada poročajo, da je vlada sklenila zmanjšati srmado ns !<*>.€**# moi. Vladna kriza v Italiji Rim. 6. febr — Kralj Viktor Kmamie! je dane« konferiral r bivšimi ministrskimi predalniki Halnttdrotn, Orlandam. Mttijem iti (Jiolitlijem. toda v«i «o ciklonih organiziranje nove vlad«. (Nuduljevnnje a prve strani.) Clevelandu, je ftlcnn Plumb go voril na. tej konvenciji a načrtu zs nacijonalir.ateijknfteleznfo, ki velja tudi za nacijonallziranje rudnikov. Konvencija je zaključi la, ds odborniki rudarske,organizacije ohdržuvujo skupne konference z odborniki železničarskih organizacij, da se izdelajo načrti in izvrši potrebno delo, s katerim se misli doseči nseijonaliziranje obeh industrij. Konferente niso izvršile nobenega pozitivnega dela, ker so nekateri konferenčniki mislili, da čas še ni zrel za tako delo. Odbornikom rudarske orga nizacije se ni prav nikamor mudilo z delom in tudi niso pritiskali, da se potrebno preddelo izvrši. Ugovarjal je tudi W. O. Lee. predsednik "organizacije železni* ških zsvirsčcv, ki ni nikdar bil za Plumbov načrt. Danes je rudarska organizacija pripravljena se pogajati o taki zvezi. Odborniki te orgsnizseije pač vidijo, če «e združijo z železničarji, da tvorijo silo, ki se lah ko bojuje za svoje zahteve. Ako železničarji in rudarji združi jo, tedaj Ishko izvedejo, ds se za-neseta železniško in rudniško vprašanje je«eni v volilno kam p«njo, obenem pa Ishko vplivajo ua administracijo in javnost, ds vpoštevstu vprašanji, Nekatere stroke železuiškik de lavcev, ki delajo v železniških delavnicah pa pravijo, da to m glavno vprašanje, ki pride v pro tre«. V preteklosti so bili ti že lezničarji večkrat razočarani, ka dar je bilo trehs delati skupaj. Preboleli »o tudi te bridke skuš nje in so vseeno pripravljeni sa skupno delo. Zdaj čakajo, da drugi i nrk s žejo, kako in ns ksk šen načfn hočejo z n)hnl omleto-vati, kadar je treba voditi boj za demokratično kontrolo industrije. Ilardingova administracije J« »eveda vznemirjena, ker po«toji mošaasf. ds pride do tske delav tfke sveso. Znsčilna jr bila po ter s proti formorokentu bloka, ko se je članu tega kluba, ki tvori Is ko rekoč točko, okoli katere sc «iiče vas, ponudila zvezno «lttšfco ds tako omaje zaspenje drugih druse. Pr«i«ednik ne bo priveiil Skvtuki Narodna sli isnb s , , " - "— i GLAVNI SfXl«i aaST-SS tO. LAWNDALK AV1„ CHICAGO. ILUNOM. lavršovalni odbori upsavni oosski UMOijkvi ^ S. Sm «» •0 sva. rosotni odsbki Sto W. IUf Št.. fM% PMi A. VIšm. a«a sva. zty, «1« w. s«f su SeriMtteM. i a aouNišai oosaa« osaiomi oimofjzi au*rNPr,i„*»(k, hst-ss a VZHODNO OKaOtJUi Jm«S A»tr««M. Bn MS, mm ass a. i sv i« UMONO ORSoftJBi AtUa l»Ur, Bm IS«. mm m«i«. im iso. a«kV SUass. sa-m Hm tw««l. MU S«. u« mak an Nadzorni odbori 114)6 CNiU for4 A vi frMNT Ass« CkntM. Oh WlltlSM Sll**r, SOM lt i Združitveni od kar t I Pnak am, SIS« Os. Cwn>l««S a«, um* SSm W. as«« Su Clil.M*. 10. J m. Sinih. 1101 a. eSfS su CUv*U»4. VSNOVNI ZDHAVNIKi Dr. t. J. Km«, SSM Si. CklV A««, rozoat IUwOii*mi s «t •SUmikt. U MsH » vsa PISMA. m m mmui. m n»w i«, a N. p. sssv*ss U. lwiiili Av* Cm. vsa lAMva aouNišaa rooroaa sa naslovui •SS as. UmSb A v«.. CMm«^ III. OOMABNS rOŠlUATVZ IN STVA01. ki m U4*|« «i 41 tSJMilv« A N. r. K SOST-m S«. Unas vsa lAPava v svazi a blagajn išk im i roau m A N. P. J.. SSST-SS S«. U««SM» Av*.. CMM««, IS. V fl« laviIovoImoms a««, llf«r »mI*v !• i«mj, VSI prtsM m |L »u ss»Mea»i4 »t H a. n. t. j« sis i. « Si Is ap^^i sawaslW( oglaai, »•j < srnam »o blisku, meč — Človek dsleč pred ljudmi tn nsd livljc nJem, sum —« med ugsnkumi Življenja, asm — med svbjlmi nešte bat* iri:,' rTn,"[ ± „ u Hinm radovednost, gnile mad. ostrim pogledom in brez usmiljoti ja osvetljuje vso: — Ljubezni kovane iu podle spletke, njeno Željo, ds bi dobila v oblast ljubimca, stremljenje, poniževati in poniževati se In — u mazutu obras čutnosti za njo) — Strahopetno slabost Nade lu Laž njeno rodno se stro uačipkaiio In nalepotlčeno, pripravljeno potolažiti vselej lu vse in jih —* prevsrstl s svojimi lepimi besedami; — Misel osvetljuje v bresčut* nem sreu Prijateljstva ujegovo da «« izvrši taka trni, ako jo le more preprečili s palroneaeo. \ srce in s tem, 4* vžbujsjo v nJem silen stud, gs poživljajo ssme nsj jih unlcl. Stopal V njegovih prsih tulijo nagoni In protlvi se glav samo ljubja kakor navihan berač, ki prosi dsru, In tenke niti prisrčnosti se mu ovijsjo okoli srca kakor zajedsvks, rsdljo se ž njegovo vročo krvjo in glasno zahtevajo, naj jim odstopi svoje sile , , , vss Čustvs Želijo, ds bi žsvlsdsla nad njim, vi e je željno oblasti nad njegovo dušo. lA tema raznih življenakih malenkosti je podobna blatu na njegovi cesti in gnusnim žabam na njegovi poti. In kakor obkrožajo planeti solnee, tako obkrožajo tesno tudi Človeka ustvsritve njegovega u-stvsrjsjočegs duha: njegovs — vedno Isčns — Ljubezen — dsleč za nJim šeps Prijateljstvo, pred njimi gre trudno Nada, glej, Za vist rasrjena roEIjs s vsrigaml trpljenja na rokah, a Vera sre s temnimi očmi v njegov nemirni obraz in ga čaka v avoje mirne objeme , , . Odete v eunje starih resnic, prepojene v strupom pre«leodkov, sovražni gredo sa Misijo, ker je ne morejo dohiteti, kskor ne mora dohiteti vrsn oris, preplrsjo se njo zs prvenstvo In le redko* kdsj se zlivsjo ž njo v en sam mo gočen in ustvarjajoč plameti. In istotem, glej, gre človekovs veAie spremljevalka — nema »in skrivnost ns Hmrt, vselej pripre v* I jena, ds gs poljubi na sree, ki si tsko Željno želi živi jen js Yrse te pozna v svojem nesmrt nem -premstvu — Ia rszen teb po zns še eno — Brezumje. Krilato, mogočno kakor vihar mu sledi s sovražnim pogledom obdaja Miaei s svojo silo ia sire i po tam, da Id jo potegnilo < svoj divji ples , » . Vss t svojem žalostnem sprem, siva poana — laredkl aa. u«!o vršeaa. slabetOa Vrtja nH^vi-gs not varjajočega duha. tO SMM Misel je druMea, «smo od nje ae a« Ml nikoli, samo pi*m*t Mlali osvOt I jo je zapreke ms njegovi poli, a ganke življenja, »mrak pnrodnrti if temni kaos v nje»svem trdno ssupsnje, da js Misel svo* hodno, v njeni nesmrtnosti in večni rasti ustvsrjsna — nelsAr* pen vir mojs mošil — Misel je same vačul in edl* no zanesljivi svetilnik v mraku življenjs, ogenj v temi njoaik sramotnih zmot; vidim, da gori vedno svetilke, da vsdno globljo skrivnosti, Še zavisti in ksli obrekovanja "Jih l ' — Misel vidi allo frne zsvlsll In ve, da hI razrušila vso ua sve* tu Če hi jI sneli okove — in du ne bi prizanesle niti zarodu prs vlčnostlt — Misel osvetljuje v nepre-msgljivi Veri željo po neomejeni vlsdi, stremečo po teai, ds si zasužnji vsa čuvstva, skrite kremplje praznoverja, olabost njenih težkih kril In.«— slepoto njenih« presnih oči. V boj stopa tudi s Smrtjo, P. njo, ki je is živali napravila Človeka, ž no, ki Je ustvarila množico bogov, filosofske sisteme, vedo — ključe do svetovnih ugsuk — svobodni in nesmrtni Misli jo nssprotns ts slin, neplodna in če-sto neumno-hudobna. Smrt je za njo podobna ciuiju-rici, ki hodi po hišah In zbira v svojo umszsno vrečo, ksr Je pro-živelegs iu gtlllegs, nepotrebne zuvržke, včasih po loksvo pogra d tudi, kar Je zdravo In krepko. Prupojetis z gnilim smradom, zavita v obleko groze, brez čuta n ohMčja, nema stoji Smrt nepr« . slano pred £lovekom kot črna lu čemerna uganka, a Misel jo stra stno proučuje ustvarjajoča iu Svitla kakor solnee, pidnu breg* umne drsnosti in ponosne zsvesti, ds je nesmrt ns Tsko hodi nemirni človek skozi mučni mrsk življeusklh ugsnk najprej in —• nsvzg dovršenem iludijti dokaj va-#n« mH« v »ključnem oktirjn državne alutbr. Amln-j An«'»novič je imel d*a «tnea, intemrakc ga po<||H»lkovnika in peka to«la v višjo tolo ae jr pnriml v rndarle in are.-al v nji mnogo pot^hnih rojakov. Itil j r ve*el tovarii; učenje mu j« ain leJko \ glavo, to«!* \aem ae jr priljubil In ko «n ae v \t4jih i nr re<|ih mnogi mladeniči, večinoma Kiim. naučili modrovati o najvišjih aodohnih vpi «•■< ojili • tako amoiavrit kakor bt čakali •aam i i past a, da raareiije vae probleme — »e je Andrej Antanovič ša vedno ukvarjal a najnedoiž- nejiimi deškimi norčijami. Vae je zabaval a svojimi šalami, čeprav niao bile bogve kako zvite, kvečjemu cinične; to ai je bil postavil za' eilj. Zdaj ae ja nekam posebno čudno uaeknil, kadar ae jt predatavatclj e šali obrnil k njemu z vpra-ianjem, tako da ao ae amejal i tovariši z učiteljem * red j drugič je predatavljal v apalnici ob splošnem ploskanju kako cinično živo aliko, ali pa je t edina pomočjo avojega nosu dokaj'omet* ao zaigral uverturo iz "Kra Diavola. Odlikovala ga je tudi nabšč zanemarjena vnanjoat, ki ae mn je zdela duhovita. Zadnje leto je začel piaati make peamiee. Njegovemu znanju laatnega ple-menakega jezika je zelo manjkalo alovniee, ka kakor mnogim tega rodu na Ruakcm. Nagnjenje k pe«mieam ga je združilo z mračnim, zamišljenim tovarišem, ainom ubožnega generala, Knsom po rodu. ki je veljal v zavodu /Vvelikega bodočega literata in je aprejel Lembkeja pod avoje po kroviteljatvo. Tri leta po odhodu iz zavoda pa ae je primerilo temu mračnemu tovarišu, ki je bil medtem zameail alnžbeni delokrog s poklicem ru-skegs pisatelja in ae je vsled tegs te ponašal a raztrganimi črevlji ter Šklepetal z zobmi od mreža, v letnem avršnikn vzlie pozni jeaeni ~ da je pri Ani>kovem moatu nenadoma naletel na avojega nekdanjega protežeja "Lembko", kakor ao ga vai aklicali v zavodu. In kaj? Na prvi pogled ga niti ni pocnal; kar obetal je začudenja. Pred njim je stal brezhibno oblečen mlsd mož s čudovito negovanimi rdečksatoplsvimi zslici in šči-IMlnikom. v lakastih črevljih, elegantnih novih rokavieah in širokem Charmeurjevem paletotu. z uradniškim portefeljem pod pazduho. Lembke jc pozdravil tovariša z največjo prijaznoatjo, povedal mu avoj naalov in ga povabil, naj ga zvečer katerikrat obišče. Pokazalo se je tudi, da nikakor ni več "Lembks", marveč vaeakozi von Lembke, Tovariš se je vseeno nspotil k njemu, nemsra is aame jeze. Na atopnicah, ki niso bile poaehno lepe, kaj šele paradne, ga je prestregel in izprsšal vratar. Zgoraj ae je jaano oglasil zvo nee. Toda nameato bogastev, ki jih je bil gost pri-prsvljen zagledati, je našel svojegs "Lembko" v majčksni stranski aobici, temni in starikavi, pre-grajeni z veliko temnozeleno zaveso na dvoje ter opremljeni a aieer mehkim, toda zelo atarinakiin lemnonelenim pohištvom in yemnor.e|fpimi zaato ri na visokih, ozkih oknih. Von Lembke je atano-val pri jako oddaljenem aorodniku, generalu, ki ga je protežiral. Sprejel je goata a prijazno in fino, toda reanobno vljudnoatjo. Govorila ata o literaturi, v apodobnih mejah scveds. Lakaj z belo ovratnico je prineael bledegs Čaja z drobnim okroglim auhim pecivom. Tovarii je iz jeze po-proail selterake vode. Dobil jo je, toda po dalj-iem čakanju, in Lembke ae je zdel nekam v zadregi, ko je moral ie enkrat klicati alugo in mu naročati. Sieer pa je aam ponudil gostu, ali ne bi hote! prigrizniti, in je bi) vidno zadovoljen, ko jk> ta odklonil in končno mliel. Z eno beaedo, Lembke je začenjal fivojo kariero, atanujoč pri uglednem aorodniku • generalu. r Vzdihoval je tiste Čaae k peti hčerki generi-lovi, in zdi ae, da ne zaman. Toda ko je prišel čas, •o Amalijo vendarle omožili a priletnim . fabri-1 antom. Nemcem in starim tovariiem atarega generala. Andrej Antonovič ni poaehno jokal, marveč je zlepil papirnato gledališče. Zavesa ae je dvignila, igravci »o nastopili ter delsli geatc z roksmi; v ložah je aedelo občinstvo, orkeater je po atrojčku vlekel z loki po goalih, kapelnik je mahal a paličico. Vae je bilo napravljeno iz pa-pirja. vae laatni izum in ročno delo. Andreja An-tonoviča; pol leta je preaedel nad avojini gleda-liičem. (leneral je nalaič priredil intimen večer, na katerem ao pokazali gledaliiče; vaeh pet gene-ralakih hčera, med njimi novoporočena Amalija, njen ženin ter mnogo drugih dam in goapodičen ga je gledalo in hvalilo; nato ao pleaali. Von Lembke je bil zelo zadovoljen in ae je kmalu po-tolažil. Minilo je nekaj let; njegova kariera je uape-vala. Hlulil je zmerom na vidnih meatih, in njegovi predstojniki ao bili vedno rojaki; tako ae je povzpel nazadnje do atopnje, zelo ugledne v primeri i njegovimi leti. Oženil bi ae bil *e dolgo rad vea čaa ae je previdno oziral po nevesti. Ne da hi višji kaj ve«leli, je bil poalal uredništvu nekega liata povest, ki je pa niao natianili. Zato je zlepil cel iclezniški vlak; tudi ta atvarca se mu je preimenitno poarečila. Ohčinatvo je prihajalo iz kolodvora a kovčegi in torbami, otroci in paički, ter atopalo v vozove. Sprevodniki in u. aliiihenei ao hodili acmtertja, zvonček je pel, al* ena! ae jc oglašal, in vlak ae je apuičal v tek. Nad to zvito rečjo je aedel celo leto. Ali vendar, treba ae je bilo ieniti. Krog njegovih znanj je bil dokaj obiiren. zlaati v nemiki družbi; toda g|. bal ae je tudi v ruakcm ozračju, zaradi predatoj. niitva aeveda. Nazailnje, ko mu je odbilo že o. aeminžtirideaet let. je tudi podedoval; nj«»gov atrie, pekaraki mojater. je umrl ter mu zapuatil trinajat tlaoč rublje v. Podjetje rajnega je bilo v meatni okolici. Ooapod von Lembke je bil kljub visokoati avojega aliiibenega ozrsčjs zelo akro-men človek. Mamoatojno uradno meatece. združeno z upravo izkupička državnih drv ali kako tlrugo podobno aladko dolinoatjo, hi ga bilo či* ato zadovoljilo in mu zadoičalo vae ftivc dni. Takrat pa je nameato pričakovane Mine in Krneati-ne zdajci a pozna I Julijo .Mihajlovno. Njegova kariera je dobila mahoma atrmcjli zalet. Skromni In veatni von Lembke jc začutil, da je tudi on zmožen aamoljublja. .Inlija Mihajlovna je imela po atarem račti. nu d veate duš in razen tega veliko protekeijn. Z dmge strani je bil von Lembke Irp mol. ona pa že štirideaetletna devica, (''udno jc, da ae j r po-malem rea zaljubil vanjo, tem bolj. čim b«ilj ae j* čutil njenega ženina. Na dsn avatbe ji je poalal stihe v jutranji dar. Vae to je nji zelo ngajala: itirideae« let ai šala. Kmalu jc bil povišan in od-likoven, in potem so mu dsli našo gubernijo. (Dalje prihodnjič ) DVONOŽEC in drago zgodba. NARAVOSLOVNE PRAVLJICE Spisal Kari Prevedel Frane Bolka. (Dalje.) Koka je vzdihoval in vzdihoval in oatali ao apoštovali njegovo tu-go, ker ao ga razumeli. "Vse akupaj jc. če ae natančno premiali, zelo čudovito," je reklo poleno zamišljeno. "Ni se mogoče apoznati," je ječa) koka. "Če bi bilo torej padlo v močvirje, bi bilo poatalo mogoče Šo ta," je reklo poleno. "In če bi me bili posekali pred stotiaoč leti, bi bil postal pole no," je rekel premog. "In če bi bila ležala šc devet indevetdeset tisoč let v močvirju, bi bila mogoče končala avoje bivanje kot premog," je preroko vala Šota. "In da mi niao odtegnili plina —... je izjavil koks. Več ni mogel reči. Za trenotek je postalo tiho drvarnici. Vaakdo jc mislil na avoje zadeve. Potem »e je oglasi la iota. "Zdaj pa vem." "Kaj pa?" je vprašalo poleno "Da . . . oproatitel" je ogovo rila šota. "Prepoznala sem, da amo vai ena in ista stvar v različ ni obliki." Pleval. Bilo jc čudovito, blagoslovljc no leto. Holnce in dež sta se menjavala ravno tako, kakor je najboljše žilo. Oe je trajalo »uho vreme kmetu predolgo, je smel biti go-tov, da je deževalo sledečega dne mi H Močci izkazati uslu- In če se mu je zdelo, da je zdsj že doati deževalo, so se že tudi raz delili oblaki j bilo je resnično, kot bi imel »amo zapovedovati! Zato je bil dobre volje in ni tožil toliko, kakor po navadi. Is kro in zadovoljno je icl s svojima sinovoma preko polja. "Žetev ae bo tokrat imenitno obneala," je rekel. "Skladišča napolnim in izkupim lepo avoto denarja. Potem kupim za Jenaa in Ole nove hlače in na »ejem va ju tudi vzamem seboj." "Če me kmalu ne pokosiš kmet, poležem," je mrmrala rž in njeni težki klasovi ao »e »klanja li k zemlji. Tega »eveda kmet ni mogel »li »ati, ali poznal je, kaj ima rž na »rcu, zato je šel domov in je po iakal avojo koso . . . "Dobro je v službi človeka," je rekla rž. "Tukaj sem vaaj goto va, da dobi vse moje zrnje avoje ga go»podarja. Največ jih pride v mlin, kar vaekakor ni prijetno Ali iz tega na»tane lep, avež kruh Že zaradi ča»ti je treba nekoliko potrpeti. Oatalo hrani kmet za »e tev v prihodnjem lotu." Poleg žita, za mejo in oh robu jarka je stal plevel. Osat in repi nec, mak, zvončice in regrat so raatle tukaj v goatih šopkih in m dile vae obilo »emenja. Tudi za nje je bilo dobro leto, ker »olnee in dež padata tako na reven ple vel kot na imenitno Žito. "Na» ne poko»i nihče in nihče na» ne vozi v »kladišča," je rekel regrat in majal z glavo, ali prav previdno, da bi aemenje ne izpadlo prenaglo. "Kaj bo pač iz vaeh naših otrok?" "Ker hudo mi po»taja pri »rcu, če pomi»lim na to," je rekel mak. "Tu »tojim, z mnogo »to »emeni In ne vem kam ž njimi." "Vprašajmo rž za avčt,"' je svetoval repinee. In vprašali »o rž. kaj naj ato. re. "Kdor ima »voje »tvsri, v redu, naj »e ne briga za tuje zadeve," je odgovorila rž. "Ssmo eno hi vam rsds svetovala: ne mečite vsšcgs nenmnega acmenja ns polje, ker aieer imate s "menoj o-prav-ka!" Ta svčt divjim cvetkam aeveda ni mnogo koristil; in cel ljubi dolgi dan ao ' razmišljale o tem. ksj naj atore. Ko je zašlo aolnee, ao ae zaprle in po a p« le; ali vao noč oo aanjarile o avojem acme-nju in abdečfga jutra ao našle avčt. Mak se je prvi prebudil. Previdno je odprl par avojih najgornjih zapornic, tako da je aolnee moglo aijati ravno na ae. me.. Potem je poklical jutranji veter, ki je ravno igrajoč se tekal oh meji. "Ljnbt veter 1" ja prosil ph- jasno, gof" "Gotovo," je odvrnil veter, ni je zelo ljubo, če dobim dela." "Je »amo malenkoet," je rekel mak. "Prosil bi te aamo. da me dobro potreaeš in orukaš, da se moje aeme raztrosi daleč naokoli." "Rad," je odvrnil veter. In na vae atrani je pršalo makovo aeme. Steblo »c je aieer na-omilo; ali mak »i tega ni vzel poaebno k aren. Ker kdor je do-»ro preakrbel »voje otroke, je pravzaprav »toril »vojo dolžnost. "Zdravatvuj!* je rekel veter in hotel dalje. Čakaj," je klical mak; "ob-ljubi mi, da ne boi drugim pra vil. Sicer bi ae utegnili apomniti istega in moje seme ne bi imelo toliko prostora." "Molčim kakor grob," je odvrnil veter in hitel dalje. "Pot, pot!" je zaklicala zvon-Čica. "Ali imaš morebiti časa, da mi storiš čisto majhno n»1ugo?" rNo, kaj pa je?" vprašal veter. Ah, hotela aem te le proaiti, da 'me malo potresei. Odprla »em nekaj mojih zapornic in bi rada, da pride moje aeme v široki avet. Ali ti ne »mei pripovedovati drugim, ker bi »icer drugim tudi iato moglo pasti v glavo." "Gotovo, gotovo!" je rekel veter smeje. "Ne povem ničesar." In potresei je močno cvetko in tekel dalje. "Ljubi, ljubi veter!" je klical regrat. "Kam tako naglo!" "Kaj hočeš pa zopet ti?" je vpraial veter. "Ničeaar izrednega. Resnično težko je letos, poskrbeti za vse naše »eme, vendar pa bi rad dobro poskrbel za avoje otroke. Kaj naj začno zvončica in mak in ubo gi repinee, ■rea ne vem> de moje seme. Ampak zajca ne išči tukaj; ravna pred kratkim čaaom sem ga videl teči v gozd." Pea ae je odcrgljal ob ograji, da je »eme padlo na polje; potem je dirjal proti gozdu. ' t "Zdaj aem vsaj poakrbel za mo. je'seme!" je rekel repinee in se smehljal zadovoljno. "Kako pu si pomagajo osat, regrat, zvončica in mak, to vedi ljubi Bog!" (Dalje prihodnjič.) Najnovejša mehiška "revolucija" aa je izgubila. Mexičo City, Mehika, 6. febr.— Vladne čete, ki so bile poslane v državo Vera Cruz, da potlačijo re-volto, katero vodi "general" Miguel (Aleman, ne morejo najti rebelnih čet. Rožna dolina na Bolgarskem „ propada. v.* v'. Sofija, 6. febr. — Glasovi t a bolgaraka Rožna dolina, ki produ eira 90 odatotkov svetovnega pri-dclka atarja (fine dišeče vode), je v nevarnoati propasti. Več kot polovica nasadov je okužena po neki bolezni in grmiči se suše. oaai in jaz ava ae združila in zdaj sva naila izhod. Ti nama moraa pri tem pomagati." "Zdaj bi jih bilo v celem četvero," je mielil veter in ni m< »kriti glaBnega »mehu. "Čemu se smeješ?" je vpraial regrat. "Videl sem poprej, kako »i potihem šepetal z zvončieo in makom ali če jim kaj povei, potem ne izvci »ploh ničeaar!" "Bog obvaruj!", je zaklical veter. "Nem aem kakor riba. Kaj hočete torej?" "Nastavila sva nad najinim semenom majhen nežen dežnik. Najsrčnejša igračka je, ki »i jo moreš misliti. Tebi je treba samo nekoliko pihniti vame, ni dežniki vzlete in popadajo, kamor ti hočeš. Hočeš?" "Seveda!" In ručl je zapihnil veter preko oaata in regrata in odnesel seme seboj na polje. Repinee je še premišljal. Težko je pojmoval in zato je trajalo ta ko dolgo. Ali zvečer je »kočil zajec pre-ko meje. "Skrij me! Pomagaj mi!" je klical. "Kmetov pc» mi je za pe tami." "Žlezi tukaj pod mejo," je re kel repinee, "in potem te »kri jem." "Ne zdiš se mi ravno spo»ohen za to," je odvrnil zajec, "ali v sili »i mora vaakdo pomagati, ^ka kor more." In akril ae je za mejo. "Zato bi mogel vzeti nekaj »e mena »eboj na polje," je proail repinee, odlomil nekatere od avojih mnogih glavic in jih oheail na zajca. Kmalu na to je pridirjal pes. "Tu je I" je zsiepetal repinee in z enim akokom je bil zajec pre ko meje in v rži. "Ali ai videl zajca, repinee?" je vprašal pea. "Čutim, da »em prestar za lov! Na eno oko aem popolnoma »lep in moj no» nc najde več »ledu." "Videl aem ga," jc odvrnil repinee, "in če mi atoriš uslugo, ti pokažem kje tiči." Pea je bil pripravljen u»treči in repinee mu je apnatil nekaj aemenakih glavic na hrbet in mu rekel: "Počohaj ai nekoliko hrbet bo ograji tam na polju, da mlps- Davek na monokel v Nemčiji. Berlin, 5. febr. — Socialisti v Berlinu zahtevajo visok davek nn monokle na temelju, da monokel predstavlja poginjeni militarizem in oficirsko kasto padlega kajzer-ja. Nekatera mesta v južni Nemčiji že imajo davek na monokel. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsciu sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgal« nit življenja LOVRENC ZUPANU dna Ift jan 1922, ko šel na delo ga je lokomotiva M. & W. žele*-niče prerezala /ia štiri dele. Pokojni bil je star 43 let, doma iz Gorje pri Bledu, v Združenih državah je bil 15 let. Bil je skrben oče in dober soprog, ter povsod zelo pribljubljen. Pokopan je bil po civilnem ' obredu na Morgan-tovvn, W. Va. Bil je član lokalne unije IT. M. W. of America, J. S. K. J. društ. St. 55 v Uniontovvn, Pa. in društva št. 291 S. N. P. J. v Smithfield, Pa. Najlepše se zaliva-ljujem vsem, ki so nam pomagali v teh žalostnih urah nesreče, kakor tudi J. Vozelnu, M. Kunčiču za krasen venec šc posebno ae zahvalim članom društva "Slovenski Rožmarin" št. 388, S. N. P. J. za krasni vcncc in za veliko vdeležbo pri pogrebu. Se enkrat iskrena hvala vsem skupaj. Tebi nepozabni soprog in oče pa kličemo: počivaj mirno! Žalujoči ostali: Matilda Zupan, soproga, Stanley, Matilda, l^ovrenc, Anna, John, Elizabeth,. Frank in Alojzija, otroci. Morgantovvn, W. Va. PRINESLO DOBER USPEH. Mr. Andrew Koval is Streator, III., piše: Auguat SO, 1019. "H. H. Von Schllck, Preaident, Marvel Products Company, Pittaburgh, Pa. Cenjeni gospod: "Vam pošiljam avoto $1.26 za zavoj vašega slavnega Bolgarskega krvnega Čaja. Ml ga valm priporočamo ker ae hitro iskale, 6m prinaia uapehe. Bolniki potrebujejo vedno to zdravilo proti bolnemu ielod-cu, jetram, obistim in krvne n*-rednoati. Samo upraiajte ie dane* vašega lekarnarja po Bolgarskem krvnem čaju in pričnite pot k sdravju. Ljudem, ki žive na deželi kjer ni lekarn, pošljemo dragevolje velik sa-voj poštnine prosto in jamčeno sa $1.25, ali S sa $3.16 ali 6 sa $5.25. Naalov jc: H. H. Von Schllck, Preai dent, 8 Marvel Building, Pittaburgh. Pa. (Adv.) Feb. 7. Za Imkanje piva dama imamo v salogt alad, hmelj, aladko* In vae drag« potrebščine. Poaknatte ia se prepričajte, da je doma pri nas. kuhani vedno la najboljši ia aaiee-nejši. Dobiti Ja tod! sbtrko eedev, a te klan ic ia rasnih looaev, H4. Ml vam dostavimo nareiila f pošti, točno v vaa kraje. Grocertjam, aladšlteram ta v prodajalne Mesnina damo prfmerea pe-pu.t prt večjih naročilih. PIMto pa informacije aai FRANK OGLAR, et,m*mm4 O i BABICA Mre. Cfcai. S terena, sasi W 10«k Str~«, Dej« poaehno posomoet aa va Pokličite na Teiefan Betmont 4072 vsak alašaj potrebe. Zmerna cena. lad. Jt-ii