7. številka.
V Trstu, v sredo 23. januvarja 1889.
Tečaj XIV.
,.E D I N O S T"
izlitij« Hvakrut n« to«lf?n, var.'cn Brsclo " socota ob 1. uri popoludn*.
„Edinost" stane:
za vhh loto <rl. H.-; Iv,rrn Avst. P.— gl. j!fl polu lota B 8.—; „ „ 4.30 „ za Četrt lota , 1.50; „ „ 2 25 „ ro»»niične ?tpvilko se doliivajo v pro-dajalnicrtli tobaka v Tritv po t» not.,
v Oorici in v Ajdovščini pc «1 nov. Na naročje brez priložene naročnice se upravniitvo ne ozira.
EDINOST
V*i dopisi ho poftiljajo urcilniStvu v ulici farintin fit. 28. Vunko pixmo mora biti 1'rankoTnno, ker u«'fr»nko?aim ne sprejemajo. Kokopisi se n« vračajo.
Oglasi in oznanila so rainno po 7 noj. rrvtica v petitu ; za naslovo t •(••belimi Črkjtmi se p I ne uje prostor, kolikor bi pa
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. so računa po pogodbi.
Naročnino, roklamanijn in iusoratn prnjom* upravništvo v ulici Cariutia 28. Odprto reklamaciju so prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za^Primorsko.
iV tilinont J« mofti.
Vabilo na naročbo.
Prestopili smo z novim letom v XIV. tečaj našega glasila. — Trinajst let smo se borili za narodne pravice primorskih Slovencev in kolikor je bilo v našej moči, ispolnjevali smo vestno svojo nalogo. Nas položaj je resen, kajti tujci smo na las t ne j zemlji! Uvažite to, sorojaki, ter ostanite nam zvesti in točni naročniki, ker brez izdatnih denarnih sredstev nam e nemogoče vršiti naš program. — Glasilo našega družtva ne deluje v sebične svrhe, temveč v probujenje narodne zavesti. Kolikor več se širi naš list med rodoljubim, toliko sigurneji nam je vspeh našega dela.
„Edinost" stane:
za vso leto .... gld. 6.— za pol lota . , . gld. 3. — za četvrt lota . . . gld. 1.50
Volitve in tržažki okoličani.
V nasprotnem taboru bo začoli uže krepko delovati, da se jim sedaj o volit-tvah ne spodrsne. Lahoni, osobito pa oni aagrizenci, ki od njimi ugodnega vspeha volitev največ žnnjejo, propričani so tudi letos o zmagi svoje stranke ter skupljajo novcev, najemajo in plačujejo potepuške mostne klike, da bodo o prihodnjih volitvah sodelovale ter ljudstvo slepile.
Žalostno res je politično stanje v Trstu; uprava prvega trgovinskega mesta v Avstriji puščena je na milost grabežljivim volkovom lahonskim, ki stiskajo in izžemajo ubogo občinsko blagajno, v kojo tržaški mestjan in okoličan nosita svoje težko prižuljene novce. Mostni magistrat je postal, od kar v njem prevladuje progro-80va stranka, pravo utočišče in zavetje raznih tujcev iz različnih italijanskih avstrijskih, ponajveč pa neavstrijskih dežel.
Ti ljudje, brez zmožnosti in prepotrebno omike, ki so sedaj nastavljeni kot uradni k i v mestnej upravi, za kar dobivajo mastne plače in doklade — nemajo druge zasluge razven ono („zasluge"), da so zagrizeni rovaši in rudečkarji, da delujejo v to, da bi se kedaj Trst združil z blaženo laško škornjo, da o vsakej priliki tudi očitno pokažejo to svoje politično prepričanje ter da so v večem ali manjšem sorodstvu z pogresovimi kolovodji, kojo zadnje je pravo conditiosine qua n o n. Na magistratu vlada tedaj najgrša pošast, najsebičnejši nepotizem, ki požrešno žre žulje mestnih in okoličanskih prebivalcev!
Ni čuda, da je mestni dolg zadnjih sedem let sem strašansko narastel. Gospoda Lahoni, nevedoč kam z tolikim številom navdušenih LahonČkov in nadepolnih v „laških šolah izomikanih" mladeniČev, vstvarja jim nova mesta v vsakem uradu, ki odvisi od magistratne uprave.
Število uradnikov v mestnej bolnišnici n. pr., ki jo prod leti bilo skromno odmer-jono, nara8tlo jo menda na štirideset in kmalu bode v istem humanitarnem ustanovu j več uradnikov (seveda zagrizenih Lahonč-kov) nego bolnikov; pri vaakemu zadnjih , bode kmalu stal „mostni uradnik". Ustav bodo po tem takem prenehal biti človekoljuben za bolnike, temveč bode pa za zdrave. Pa saj vso na svetu so pretvarja!
Ni nam treba omenjati, da mestno bolnico izdatno podpirajo tudi slovensko občine, kajti v njej išče ljubega zdravja lepo število ubožnega slovanskega ljudstva, ki jo v dolu opelialo in zbolelo. Da bi se mestna gospoda pri podeljevanju služeb za ta ustav ozirala tudi na znan jo slovenščino in sploh na slovenske kompetente, — o tem gotovo no sme biti niti govora.
Mestni magistrut jo z uradniki tudi tako prenapolnjen, da ni več kotičev v vsej mestnej hiši, v kojem bi ne tičal „veleučeni" Lahončok, ki kaj pomenljivo bara
PODLISTEK. Ljubljanski Zvon 1889.
(Konec.)
III.	L o v s t i k. Berilo Jos. Stritar ja v Slovenskem klubu na Dunaji. — Levstika in Stritarja pozna vsak izobražen Slovenec; ona dva ne potrebujeta naše hvale; kedor hoče o Levstiku kaj znati, čitaj rečeni spi s. Oba sta pesnika velikana in izborna prozajika. Kedor se od teh dveh ni naučil ničesar, temu ni pomoči. Pripomnimo naj le, da je Stritar z svojim „Zvonom" (dunajskim) v Slovencih ustanovil estetične nazore o poeziji in leposlovstvu, katerih nazorov so so dotadanji naši pisatelji z malo izjemami premalo zavedali. Zato pak mora tudi književna zgodovina slovenska od leta 1870 začeti z novo dobo. — Stritarju in Levstiku smo mnogo dolžni, ker smo se nad njima mnogo pregrešili, a o tem naj danes molčim.
IV.	Na cvetji so vonder ti solzo blišče. Pesen zložil Fr. Oestrin. Tudi ta mladi pesnik jo užo naš dober znanec. Njegovo pesni čitajo se jako pri-
jetno. Vidi se mu, da hodi v Šolo k našim najboljšim pesnikom. Prav tako!
V.	Dolgost človeškega življenja, opisal dr. Jos. Vošnjak. Sam ob sebi jako suh predmet, a pisatelj vo jako prijetno pisati, tako, da se čitatelj nikakor 110 dolgočasi; nasprotno, v spis so jako izvrstno vpletena imena naših po-mrSih slovstvenikov, ki obujajo čitatelju prijeten spomin na prosvotiteljo naše.
VI.	Pisma iz Zagreba, piše Jos. Stare. Zvonove čitatelje smo v duhu uže večkrat vodili po Zagrebu ter jim kazali lepo kulturne palače, vedli smo jih na vseučiliški trg, kjer na prvem mestu ponosno stoji veliko poslopje hrvatskega vseučilišča, njemu nasproti pa dom hrvatskega „Sokola" in pevskega družtva „Kola". Tako piše gosp. pisatelj v svojem pismu. Njegovih zagrebških pisem so zmirom veselimo, Vsaj v vsakej Zvonovej številki bodi po jedno. In isti pisatelj ocenjuje „Apihovo" knjigo: Slovenci in leto 1848. — Čitatelje „Edinosti" opozarjamo na to oceno in na knjigo.
V1J. Jmenik krajepisnih imen slovenskih, spisal Simon llutar. Ke-
slovonskega prišleca v svojej visokoj la-ščini: „Cosa la desidera?", ter koj za njim Vikne svoj „p.... di ščavo*!
lato tako založena z tujo lahonsko uradniško robo je tudi mestna plinarnica, zastavljalnica itd. Ni nam treba praviti, da so na mestne šole nastavljajo broz izjeme taki učitelji, ki so prepričani, da sta Trst in vsa Primorska še neodrešena, ter da šo tega „laškega" ozemlja manjka, da se zadovolji italijanskej škornji onstran veliko luže.
Kaj še le v uradih, kjer se pobira mestni užitninski davek! Tu vam je pravo zavetje vseh grešnikov nižjo baže, namreč tacih, ki nemajo zadostno otnike, da bi zaseli kakšno boljše mesto v drugih uradih, ki se pa posebej skazujejo pridne in navdušene „laške patrijote". Mej to sodrgo zašlo je žalibog tudi neko število spodnjih okoličanov, ki imajo v tej službi dovolj časa pomišljati, kako bi svoj rod izdavali in sramotili.
Tudi ti uradniki „minorum gentium" so kaj zanesljivi magistratovi beriči, ki uboge svoje sorojake slepe ter jih učć izdajstva in neznačajnosti. Rudeča klika, ki samovlastno gospoduje v mestnem zboru, poslužuje se teh lenuhov — da jih z pravim imenom zovemo — da jim pomagajo pri volitvah.
Tudi druge izmečke slovanstva, ki so zgubili uže vso sramežljivost in značajnost, najemlje gospoda na magistratu za nižje hlapčevske dela, kot raznašalce listin itd., dobro vedoč, da jim ti „nepridipravi" koristijo, ker vedo z svojim gnjusuim jezikom ljudstvo premamiti. Zgodilo se je večkrat o zadnjih volitvah, da so ti magi-stratni beriči samovlastuo popisovali volilne listke z imeni rudečkarskih kandidatov, rekoč, da so to povsod storili ter da so tako navadno godi.
Zloglasni kapovile v okoličanskih vaseh tudi niso druzega, kot slovenske prodnno duše, ki ho ponajveč za 2 ali 3sto letnih
dor so količkaj briga za našo slovensko zgodovino, pozna gotovo prof. S. Rutarja, našega najizviBtnojšega zgodovinarja izmed \ mlajšega naraščaja. Slovenci si lehko če-; stitamo, da imamo tacega moža.
VIII. Vesela vožnja, spisal Ivan Hribar. Ime pisateljev«) nam jo uže porok, da ne mlati prazne slame. Kedor so rad smeje, čitaj rečeni sestavek.
Dalje prinaša rečena Zvonova številka: 'Književna poročila; V. Holz: Nova slika Jurija Šubica; Jos. Gustin: Ganglov „Vodnik"; Stiridesetletnica Njega Veličanstva presvetlega cesarja. — liiblijografijo slovensko. — „Narodno knjižnico". — Odlikovanje slovenskega učenjaka dr. G r e* gorja Kreka. — Muzejsko družtvo — ! Jos. Jireček. — Slaven skladatelj. — Va-ibilo na naročbo.
Opozarjamo zatorej čitatelje »Edinosti z nova na jedini slovenski leposlovni in znanstveni list „Ljublj. Zvon", kateri prinaša toli zanimivega in izvrstnega borila.
Zvonov Čitatelj.
forintov izdali svoj rod, zaiuorivši v sobi vsako domoljubno čut, samo, da jim je sedaj mogoče lenobo pasti na račun uboge občino ter umazane svoje roke z rokovi-cami pokrivati misleč: sedaj smo gospodje!
(Daljo prih).
Politični pregled.
Notranje dežele.
Češki deželni zbor je sklenil 19. t. m. svojo zasedanje. V zadnji seji jo bilo sklenjeno dati učiteljem četrtega roda 100 gld. letno doklade, dokler no bode rešeno vprašanje o uredbi učiteljskih plač. — Po zvršenem dnevnem redu povzame besedo knezo-nadškof pražki, grof Schonborn tor se zahvali namestniku baronu Krausu; ki je vos čus zasedanja (šest let) zastopal vlado v deželnem zboru ter pripomogel, da so tu skluneni zakoni kmalo zadobili cesarjevo potrdilo ter stopili v veljavo. Baron Kraus trdi v svojem odgovoru, da si je vodno prizadeval po svojih močeh pospeševati delovanje deželnega zbora ter povdarja, da so jo v svojem delovanji strogo držal načela nepristranosti in pravičnosti proti obema narodnostima. Na to se knezonadškof zalivali še deželnemu maršalu knezu Lobkovicu na njegovem delovanji. Deželni maršal so ozira v svojem odgovoru na delovanje deželnega zbora ▼ preteklih šestih letih ter konstatuje, da so si deželni poslanci pošteno prizadevali vestno izvrševati poslansko dolžnosti, o čemer priča storjeno delo. V baš pretekli dobi je deželni zbor sklenil osnovati deželno banko ter storil uže vso korake, da so uresniči ta načrt. Za ta čin bodo še pozni rodovi hvaležni onim možem, ki so ga storili. V pretekli dobi se jo izvela tudi zemljiška odveza in je bilo rešeno propi-nacijsko vprašanje, dvo izvestno najtežji deli, ki spadajo v področje deželnih zbo-
Iz Brazilije - nazaj v Trst.
(Po dnevniku Andreja Kalca.)
(Dalje.)
V torok, 26. novembra.
Mislili smo, da nas užo za rano zjutraj odpelje vlak, ali še-Ie ob 8. uri zjutraj pridrdra vlak, v katerem je sedelo kakih 20 gospodov. Prišli so nas k u p o-v a t. Laskali so se nam liki mati svojim otrokom, ali pregovorili nas niso. Opoludno je prišlo tudi nekoliko gospodičin, katere bi bilo nakupilo otroke. A, katera mati bodo prodala svojega otroka? Ves trud ' ostal jo zaman. Sedaj pride naš „ Judas" • ter nam javi, da dobimo koailo. Prideti dve črni ženski, ter nam prinoseti v dveh 1 kotlih riža z mesom. Kdor bi pa tak obed povžil ? Riž jo bil ves razkuhan, meso od zunaj črno, od znotraj pa popolnoma surovo in krvavo. Po „obedu" niso naui dali niti časa, da izpijemo kozarec vode, kajti prišli so zopet razni ljudje, da nas prt -govore, naj ostanemo tukaj. Ros sto so .dali dvo družini premotiti, kajti obljub-| Ijalo se jim jo vse, kar se moro na svotu ! obečati. Med takim razpravam nastopila jo noč, in mi smo bili vedno še v Makahi.
rov. Ponosen je tudi na to, dajo [-0 i njegovim predsedništvom bilo skleneno osnovati češko akademijo znanosti in umetnosti, da se je v tem času sezidal deželni muzej ter so s tem spolnila najbolj vroča želja češkega naroda. Deželni zbor je izvršil vsa ta dela ter ohranil deželne finance v najlepšem redu. — Svoj govor konča z trikratnim živio ! na cesarja, — Za bodoče zasedanje bodo razpisane nove volitve, ki bodo na novo razvnelo strasten boj mej Staro- in Mladočehi. Ta boj bode Čeh om samo škodil, koristil pa Nemcem.
„Matica Opavaka", t. j. podružnica „Matice školske", hotela je sezidati v Opavi na Šlezkem novo poslopje za privatno češko gimnazijo v tem mestu. Družba je zadubila od dotičnega oblastva uže dovoljenje, da sme zidati. V to ime je bilo pa še potrebno dovoljenje mestnega zbora. Ta pa ni hotel sklepati o tem, da se no „ruši javni mir". Temu sklepu se je pridružilo tudi županstvo ter prijavilo druž-tvu, da prošnje ne moro meritorično rešiti. Omeniti treba, da bi bilo moralo mesto prodati košček zemljišča, da se šola dozida po potrjenem načrtu. Deželni odbor je vsled priziva „Matice" naložil županstvu, da prošnjo meritorično reši. Proti temu odloku sta se prizvala županstvo in „Matica" na upravno sodišče. To je pa oba priziva zavrglo. — Tako se godi Čehom, ki bi si radi ob svojih troških sezidali učni zavod v Opavi, kjer jim mesto in država ne dajeta potrebnih narodnih šol. — Tako in še slabšo godi so pa tudi nam.
V ogerskom državnem zboru se nadaljuje razprava o novem vojnem zakonu. Poslanci na skrajni levici se mu z vsemi silami upirajo ter odločno zahtevajo, da se osnuje posebna ogerska vojska, kajti le tedaj bode imel vrhovni vojni poveljnik zanesljivo skupno vojsko za seboj, ako be deti vihrali obe zastavi in le tedaj bodo vojaki tekmovali mej seboj v hrabrosti in udanoati domovini in vladarju. Poslanec Ilorvath je rekel, da so za posebno Ogersko vojsko uže dolgo poteguje madjarski narod ter da ne sme odstopiti od svojega zahtevanja, dokler se mu ne vstreže. Jasno je torej, da teže Madjarji za popolno neodvisnostjo. Ta stranka je sedaj sicer še majhna, dogodi se pa lehko, da bodo nje načela v kratkem merodajna v državi. Temu bodo pa krivi naši državniki, ki so dovolili, da se je madjarski šovinizem tako bahato razvil. Poslanec Lukač je interpeloval ministra za Hrvatsko, da-li mu je znano, da je osebna varnost imetka madjarski govorečih prebivalcev na Hrvatskem jako slaba; da hrvatska oblastva iz antipatije (?).do Madja-rov ne kaznujejo dovolj strogo one, ki so
pregreše proti imetku i;i osebi uiadjarakih podanikov. Nadalje pravi, da ni madjar-skih šol, da se madjarski jezik na šolah niti ne poučuje ter vpraša ministra, ali mu je vse to znano in kako kani te nedostatko odstraniti. — Ako Bog da, dobimo kmalo madjarske šolo na Hrvatskem. Res daleč smo prišli v tej blaženej — madjarskej dobi,
Vnanje deželo.
„Narod", glasilo ruske vlade piše, da jo prostolni govor, s katerim je Viljem II. odprl pruski deželni zbor, jako važen dokaz o tem, da se nam ni treba bati spletek in sporov. Tudi govori italijanskih državnikov so miroljubni; v italijanskih oficijoznih glasilih vejo sedaj prav blaga j in spravljiva sapa. Rusko glasilo povdarja s posebno zadovoljnostjo ravnovesje v državnem proračunu. Ta velik uspeh pripisuje finančni minister Višnegradski samo odkritejin miroljubnej politiki carjevej, ki se ogiblje vsem sporom z vnanjimi državami ter ima vedno pred očmi čast in blagostanje Rusije.
V Berolinu je vse napeto pričakovalo dohod kneza Bismarka ter njegovo udeležbo v parlamentarnih debatah. Vsi listi so uže pisali o nekem velikem govoru, kateri misli izustiti železni kancelar. Železni kancelar pa ni prišel v zbornico. — Na dnevni red so na njegovo željo postavili proračun vnonjega ministerstva. Debata o afriški politiki dala jo svobodomi-slenim poslancem ostro kritikovati postopanje vlade, ki trosi toliko denarja za Afriko, ki pa vender ničesa ne doseže, V te stroške in slabe špekulacije dala se je zavesti po svojem konzulu, ki ji pošilja kriva poročila v Berolin. Bismark je odgovarjal Richterju in drugim nasprotnikom svojim jako razdražono. Očital je tej stranki, da nima domoljubja, ker odkriva te stvari bas sedaj, ko se Nemčija pogaja s „prijateljsko" Anglijo o vzajemnem delovanji v Afriki. Knez Bismark je mahnil tudi po neodvisnih časnikih, trdeč, da so Nemčiji sovražni in da ne pišejo resnice. Richter mu je prav ostro odgovoril, rekoč, da je ponosen na to, da jo pristaš te stranke, ki ima na razpolaganje tudi neodvisna glasila, ki pa zato še niso domovini sovražni, ako ne prisegajo, kakor na evangelij, na vsako besedo, ki pride iz Bismarkovih ust.
Volilna agitacija v Parizu so silno razvija; reklamo delajo stranke prav po amerikanski. Jacque, kandidat spojenih republikancev, upa da dohode večino, Bou-langer pa se tudi hvali, da bode imel najmanj 100 tisoč glasov večine. Nekateri listi pripovedujejo celo, da parniki izkrca-I vajo vsak dan Amerikance, ki hite gledat volilno agitacijo v Parizu. To je, se ve da,
amerikanska raca. Resnica je pa, da na Boulangera stavijo, kakor pri dirkah na konja, kateri prvi dospe na mesto. To je pač malo prelahkomišljeuo v tako rosnem trenotku, ko se bori republika proti monarhiji. — Škof parižki Frt-ppel izdal je knjigo o francoskej revoluciji 1780. leta. Spis je v kratkem doživel pet natisov. Vsi listi so bavijo z novo knjigo, posebno jo hvalijo Konservativci.
DOPISI.
Iz Barkovlj 17. januvarja. [Izv. dop.j (Pred volitvami.) Bliža se zopet čas, ko se bo vedelo, katera stranka bode v mestnem zboru gospodovala — takozvana „patrijotična", ali „liberalna". V nekaterih krogih se govori, da pri prihodnjih volitvah sedanja liberalna večina propade, ter da prepade ž njo i toliko liberalni župan Bazzoni. Piscu teh vrstic zdi se pa to le bosedovanje neke stranke, katera proti dobro organizovanej stranki „Progressa" gotovo nič no opravi. Župan Bazzoni ostane gotovo na svojem sedežu i stranka njegova bode kakor dosedaj brezobzirno ravnala z ubogimi okoličan-skimi sužnji! — Nam se ni treba mnogo ozirati na volitve v mestu, ker našo pol. družtvo težko postavi v mestu svojega kandidata — a ozirati se moramo toliko bolj na okolico. — Menenje vsih okoličanskih rodoljubov je, da bi morali naši poslanci v mestnem zboru odločnejše postopati, ter da bi si morali ustanoviti lastni svoj klub, kar bi pa po mojem me-nenju veljalo le, ko bi bili izvoljeni kan-didatje „Edinosti".
Prva stvar vsih okoličanskih rodoljubov je pa : delovati in krepko odbivati navale magistratnih organov. Nasprotna stranka bode si prizadevala i v okolici prodreti z svojimi kandidati. Magistratni uradniki delali bodo na vse kriplje, i strašili nase ljudstvo. Predstavljamo si uže v duhu „gouvernerja" in znano družbo iz Rojana, potem prepoznanega „čiča" iz Barkovelj. Kakor se sliši, izpustil je zadnjo imenovani človek 44 volilcev iz dotičnega imenika, — kateri bi vsi gotovo glasovali za narodnega kandidata, med tem pa ni pozabil nokaterih „prepotreb-nih" „cikorijašev". Kakor se sliši, napravili so Barkovljanski narodnjaki reklamacijo radi imenovanih 44 volilcev — a potem jo niso predstavili magistratu !!! Mislijo namreč, da bodejo gotovo zmagali i brez imenovanih volilcev, in da s tem do-stojnejše pokažejo magistratu, da jih malo-veBtno počenjanjo njega organov ne strašil Rojanski rodoljubi so pa predstavili svojo
reklamacijo, in 3 tem pridobe precejšnje število narodnih glasov. — Najveća nevarnost preti navadno v I. voli nem okraju. Radi tega imajo dotični rodoljubi, (posebno Škedenjci) sveto nalogo, — delovati morajo neutrudljivo, i potem gotovo prodrejo z narodnim svojim kandidatom.
V IV. volilnem okraju treba je navadno mnogo delovati, da se prodre z narodnim kandidatom. A delovanje rodoljubov onega okraja nas no straši in ono nam je porok, da tam prodre narodni kandidat. Da je v onem okraju mnogo rodoljubov, priča so nam vrli Barkovljani, kateri so se tako odločno postavili proti ma-gistratovemu „Capovilu". Barkovljani navadno imenujo tega človeka „Istorski čič" — in on jo le župan magistrata Tržaškega, in ne domačega ljudstva. Da je to istina, imel je prilike gospod „Capovila" sam dovolj spoznati, in to od prvih dni, ko je bil „po magistratu" županom izvoljen, do časa, ko so vrli Barkovljani zahtevali, naj jim magistrat „človeče14 odstrani. Podpisalo se je vse selo proti njemu in baš sedaj so pričakuje v tej zadevi odgovor župana Bazzonija na interpelacijo poslanca g. Nabergoja. Ako so gospodje na magistratu tako usmiljeni, da le iz milosti drže omenjenega človeka v službi, potem naj mu le preskrbijo drugo službo — Barkovljani ne bodejo mu gotovo tega zavidali! — V družili volilnih okrajih okolice najdejo se pa gotovo narodnjaki, koji bodejo skrbeli, da zmagajo narodni kandidati v dotičnih volilnih okrajih. V kratkem bode se pokazalo, je-Ii se okoličani brigajo za svoj obstanek, ali hočejo, da jim okazujo tujci. — Pričakujemo prihodnje volitve z najboljšo nado. — Marljivo delovanje okoličanskih narodnjakov prav lahko stori, da bodomo imeli v tržaškem mestnem svetu 0 narodnih poslancev; — v to pomozi Bog! BX".
Dolina dno 20. januvarja 1889 [Izv. dop.] (R a z n o t e r o s t i). Le redko, draga Edinost, prejemaš dopise iz našega kraja. Nobenega ni, da bi o tukajšnjih novostih ' poročal in se s tem kaj pobahal v časopisih. — Pardon! To ni bahanje, ako se sliši, da tu ali tam narod napreduje; to moramo sicer imeti za podlago. Žalibog pa nimam o novostih in napredkih našega 1 kraja ničesar spregovoriti. Naj so obrnem na levo ali desno, povsod zadenem v kr-j tino, tako, da se imam vedno na čemer spodtikati.
Ni dovelj, da se ne morem pohvaliti, veliko žalostnejo je to, da celo propadamo. Skorej sramujem se objaviti, da naša „či-! talnica" jo — proj
V	sredo. 27. novembra.
Komaj se je začelo daniti, bili smo uže vsi na nogah, da odrinemo v Rio' de Janeiro — a nenadoma nam se pove, da ni dospelo od tam še brzojavnega odgovora. Lahko je umevno, kako nam je bilo pri srcu, začuvši to vest. Skoraj da smo izgubili ves pogum. — Prišlo je pozneje še več „kupcev", nego prvi dan, kateri so nam bili vedno za petami, da nas pregovore, naj idemo ž njimi. S kakšnimi zvijačami so nas hoteli preslepiti, to je neopisljivo. Skušnje smo imeli uže dovelj, zatorej se ni dal nobeden premotiti. Se-le pozno zvečer smo imeli mir ter se spravili na trde naše „posteljo" k počitku. Pa, kako bi mogli počivati ? Lačni, trudni in z perečim vprašanjem na srcu: Kaj bode z nami?
V	četvrtek, 28, novembra.
Tudi danes smo se dvignoli predno je napočil dan, da zvemo kaj o našej usodi. Začelo je deževati. Okolu ure nam pove načelnik postaje, da je dobil iz Rio brzojavno povelje, naj nas odpošlje nazaj. Ob (5. uri bil jo pripravljen vlak. Naš „Judež" in stalni spremljevalec ukaže nam, naj vstopimo v vozove in sicer možki posebe, ženske z otroci zopet posebe. Tej
naredbi smo se vsi energično ustavljali. Ko je agent sprevidel, da ne more z nami ničesar opraviti, pustil nas je, da se razdelimo v vozove po lastnej volji. Ob 6V« uri odrine vlak proti Rio de Janeiro.
A uže po drugej postaji od Makahe skočijo nekateri vozovi iz tira. Strojovodja
je \!ak primerno brzo ustavil. Vsi smo bili,
♦ & j
prestrašeni. Zenake so jokale, otroci kričali po svojih stariših, navstala je splošna j zmešnjava. Med tem je dež lil v gostih curkih, tako, da smo bili vsi, ki smo po- \ magali spraviti vlak zopet v tir, vse do1 kože premočeni. Spravimo se zopet v vo- : zove, vlak drdra dalje, a nismo se vozilj! niti eden kilometer daleč, — kar skočijo vozovi v drugič iz tira ! Tu je navstala še J večja zmešnjava, kakor v prvič, kajti bili smo valed položaja dotičnega kraja v ve- j likej nevarnosti, da so prevalimo v brez-dno. Hoteli smo zatorej zapustiti vlak ter nadaljevati peš našo pot. Agent nas je tolažil, da bode vlak vozil prav počasi, ter da bodo odstranili dva vozova, katera sta bila prav za prav vzrok dvakratnej nezgodi. To nas je nokoliko pomirilo; spravili smo vlak v tir ter so vozili počasi dalje do večera. Na nekej postaji, katerej ne vem imenu, ustavili smo se za pol ure. Dobili
smo vsaka oseba po eden biškot, otroci malo mleka. Po tej „obilej večerji" nastavili smo pot nekoliko hitreje. Dež jo lil neprestano. Okolu 8 ure prispeli smo na postajo Rio. Čekalo na9 je na kolodvoru preko 20 oboroženih vojakov, menda da zaprečijo slučajne izrode ali kaj ? — Urno smo šli do morsko obali, da se odpeljemo na blaženo „Isolo di Fiori".
Ladije za nas bile so uže pripravljene, ukrcali smo se takoj in o 9. uri prispeli smo užo na otok, od katerega smo odrinili nedavno polni najlepših nadej, zreči veseli v bodočnost — in danes ? Vse naše nadeje, ves naš pogum spremenil se je v globoko žalost. Takoj po prihodu podali smo se v „gostilno". Po tolikem gladu nadejali smo se, da so bodemo zopet na dobrih jedilih okrepčali. Toda večerja nam jo bila : nekoliko kave ! Udati smo se morali v božjo voljo ; naučili smo se uže stradati in počivati na trdih tleh; zakaj nebi mirno spali tudi nocoj, ko smo Čekali težkim srcem povratka v milo našo domovino ? Zadovoljni smo govorili med Beboj o našej vrnitvi v Avstrijo in zadovoljni smo bili, da smo pod streho. Toda čekalo nas je novo iznenađenje.
Isti dan dospelo je namreč na bla-
ženo „Isolo" preko 1800 ljudij, katerim so bili odločeni vsi bivši naši prostori. Morali smo si zatorej prirediti naša prenočišča pod milim nebom na mokrih tleh. Prešel nam je tako dan 28. novembra v istem zdvojnem stanju. Nisi čul drugih razgovorov, kakor o domovini in vedno so ponavljajoče vprašanje : „Kedaj se odpeljemo nazaj v našo Avstrijo?"
V petek, 29. novembra.
Zjutraj ob 9. uri prišlo je kakih 15 „kupovalcev", kateri bo se vrteli ves dan okolu nas, da nas pregovore, naj gremo ž njimi. Vsa obečanja bila so zaman. Prišel je tudi predsednik „braziljanske družbe", kateri nam je obečal, da nam vso našo gmotno škodo povrne, da nam priskrbi dela v kateremkoli mestu, kamor se hočemo podati. Odgovorili smo mu, da človek, „katerega je pičil gad, se boji tudi nedolžnega martinčiča". Zatorej zahtevamo, naj so napravi z nami ugovor, katerega ima tudi podpisati avstrijski konzulat, drugače ne ostanemo tu. Na ta odgovor odnesel jo urno pete. Razvidno jo zatorej, kaj je nameraval in kaj je bilo resničnega na njegovem obećanju!
(Daljo prih.)
Po desetih letih svojega obstanka je mirno zaspala. Ne da bi s tem poslednjo Ć. g. predsednike hotel žaliti, ker sicer no vem vzroka propadli, ali vso čast moram izreči ustanovniku in prvemu predsedniku, č. g. kanoniku Janu za čas njegovega predsedovanja! Sedaj razven č. g. duhovščine in par kmetov, — vsi ne premoremo enega slov. časopisa. —
Kaj pa z našo občino ? O tem moram sedaj molčati. Le toliko moram reči, da kjer hišnika ni, je večinoma gospodarstvo zanemarjeno. Zato pa vi gosp. svetovalci skrbite, skrbite za boljSi red v našej vasi! Na priliko za vodo. V resnici hvaležen mora biti Bogu vsak Dolinčan, ki ima tako lep dar, kajti malo kje se nahaja take in toliko vode, kakor bas v Dolini; pa poglejmo v kakem stanu je ta neprecenljivi dar. Smrad, koji se nahaja v bližini studenca, zabranjuje človeku, ki ni temu na" vajen — da pride blizo. Pa saj tudi ne more blizo vsled blata in vode, ki zastaja okoli studenca. Posebno v poletnem času je iz luže, kjer se pere, takšen smrad, kakor iz pravega gnojišča. Jako čudno, da glavarstvo te gnjilobe ne odstrani! Poglejmo pa novo studenčnico na glavnem trgu; morebiti je ta v lepšem redu? Ne; baš taka je, kakor stari studenec. Tukaj pa teče voda po vsem trgu in v zimskem času jo vse pokrito z ledom, tako, da nisi varen brez spremljevalca hoditi. Morda bode kdo rekel: „Saj imajo svetilnice po trgu!" — Pa ni tako! Svetilnice vidiš v Dolini le po dnevi, po noči pa jih ne vidiš vsled temote. K većemu so prižgano le kadar sije luna.
Žalostno vest moram konečno pride-jati, koja se je prigodila 30. dec. 1. leta. Ne vem, ali je povsod v navadi ali ne tolike prostosti glede zahajanja v zvonik, kakor tukaj. Tukaj gre v zvonik kdor hoče in kadar hoče. Omenjeni dan nabralo se je poln zvonik otrok. V zvoniku je napravljen pod, da v večih praznikih po zvonovih pritrkavajo. So ve da, kakor je vse v redu, tako je tudi tukaj. Pribitih je par desk skupaj, liki kokošjemu sedelu, ter se zibljejo tje in sem. Se ve, otroci nemirni, skačejo po deskah in tako se 12 letnemu Ant. Stranj — deska ulomi in — pade v globočino, kjer so ve da, — mrtev obleži. Gotovo bo kdo rekel, da otroci nimajo v zvoniku opravila. Mislim, da se tudi kateremu drugemu, ki ima opraviti v zvoniku, lahko kaj enacega prigodi. Dalje vprašam: Zakaj pa so dopušča obrokom zahajati v zvonik ? Ne zahtevam, da bi moral srenjski postavljenec zvonik zapirati, to jo sicer cerkvenikova naloga, pač pa skrbeti za varnost in red vsakega predmeta.	Dolinčan.
Domače vesti.
Za družbo 8V. Cirila in Metoda nabral
je „plesni odsek delalskega podpornega družtva44 prigodom svojega II. plesnega venčka dno 18. t. m. pot gold. Slava našej mladini, katera se spomina o vsakej priliki velovažne družbe! — Gosp. Andrej Zbona jo daroval žonskej podružnici for. 3. -- Dobitek o priliki igre „Črni Petter" v iznosu 1 gld. poklonili so rodoljubni igralci družbi. — Darovan prebitek po nekem računu gld. 1.80 kr. _
Srčna hvala!
V spomin nepozabno svoje matere, gospo Neže Viličičove, darovali so gg. bratje Viličič za družbo sv. Cirila in Metoda deset goldinarjev. PresrČna hvala!
Zakonski načrt glede carinskih določb o odpravi prostega pristanišča v Trstu bode predložen državnemu zboru v prihodnjem zasedanji v pretresovanje.
Druztvo „Pravnik". Prvi občni zbor tega družtva bode dno 20. t, tn. točno ob 8, uri v Ljubljani (Hotel „pri Slonu") .Na dnevnem rodu bo volitve upravnikov in posamični nasveti. Uljudno se s tem vabijo vsi p. n. gospodje družtveniki.
Mestna delegacija rešila jo v zadnjej svojoj seji nastopne točke : Sklene se zgraditi vsled predloga mestnega stavbenega urada stopnice v zgornjem delu ulice Bo-uomo v lastnej režiji. Dovoljenih je v to svrho uže 2000 gld. — Vsled predloga svetnika Burgstallerja naroči se ravnateljstvu javnih skladišč, naj preučuje vladin predlog o javnih skladiščih v tem obziru, ako ne bi bilo o priliki razpravljanja v državnem zboru v tem smislu karkoli ugovarjati. — Komisiji za pogozdovanje Krasa se določi: za leto 1888. prinos 200 gold. za ohranjenje in upravo občinskih šum ; 1500 gl. za prvo poluletje 1889., kakor prinos dotičnoj zakladi in 200 gl. za prvo poluletje 1889., kakor nagrada šumarskim čuvarjem. — Gospodarskemu družtvu določi bo prvi poluletni obrok prinosa za družtvene svrhe v iznosu 600 gold. Potr-jujo se nadalje v službi poljski čuvarji; B. Vidau (Opčine), M. Puntar (Prosek) I. M. Bogateč (Sv. Križ), M. Sacher (Bazovica), S. Slobec (Kontovel), I. Cok (Lo-njera), M. Kral (Trebič), M. Baun (Bane), I. Berce (Gropada), A. GergiČ (Padrič) in F. Stcrnaj (Barkovlje); isto tako „Capo-vileu: T, Daneu (Opčine), I/Košuta (Sv. Križ), A. Rassur (Bazovica), S. Bassel (Kontovel), M. Cibic (Prošek), I. M. Čok (Lonjera), V. Kral (Trebič), L. Vidau (Bane), A. Vidau (Gropada), K. Gergič (Padrič) in I. Godina (Skedenj).
Erjavčeva obletnica vršila se je tudi letos po navadi prejšnjih let. Grob jo bil ozaljšan z lepim venccn ter obiskovan od ranjkega prijateljev in znancev. V Škofji Loki v samostanski cerkvi brala se je po ranjkein sv. maša, pri katerej ste bili na-: vzoči njegovi hčerki. Za spomenik umrlemu slovenskemu možu delajo se priprave in ' se začne koj izvrševati, ko se odobri do-tični načrt. Nabraua svota za spomenik in 1 za ustanovo naložena jo pri Goriški ljudski posojilnici; obresti oskrbuje svak ranjkega pisatelja, ki je ob jednem sodnijski postavljeni varuh njegovih otrok. „Soča".
Litev Vodnikovega kipa. V Ljubljanskih listih čitamo, da je odbor za Vodnikov spomenik izročil litev kipa livarni Piinnin-gerjevi na Dunaji, katera je vlila kipe za Marije Terezije spomenik. 1'onninger je naznanil odboru, da je od mavca izdelani kip od g. Gangla prejel nepoškodovan ter da ga bodo ulil do meseca maja.
,Tržaški Sokol" se jako marljivo pripravlja, da bode letošnji veliki družtveni ples čim sijajnejŠi. Prepričani smo, da se, kakor navadno, tudi letos snide na tej zabavi vsa narodna inteligenca iz Trsta in okolice. Ples bodo dnč. 26. t. m. v dvorani uliefl Chiozza, h. št. 5. Ustopnina za člane 50 novč,4 za nečlane for. 1,— Začetek ob 9. uri zvečer.
Opomba. Gospodjo člani, kateri želijo vpeljati goste, naj so obrnejo na odbor „Sokolov", kjer dobe vstopnice, kajti brez istih ni dovoljen ustop nečlanom. — Gospodje „Sokoli" so prosijo, da pridejo i v družtvenej obleki, povabljeni pa v 1 črnej z belo ovratnico. — Dno 5. m a r-cija (pustni torek) bodo v zgodaj rečenej dvorani navadna plesna zabava.
Vabilo na veliki ples. katerega priredi dne 1. februvarja t. I, „delalsko podporno družtvo" v bogato in jako okusno odiče-nem gledališču „Fenice". Pri plesu bode igrala popolna vojaška godba pešp. št. 87. Pred poluuočjo plesalo se bode v raznih slov. oblekah narodni ples „Kolo" in poseben ples, katerega je zložil za to veselico družtveni pevovodja. Vstopnina 50 kr. — Začetek plesa ob 8. uri zvečer traja do 5. uro zjutraj. — Vstopnice se dobe v družtvenem uradu; v prodajalnici g. A. Žitka, Via Stadion št. 1; v kavami „Com-mercio"; pri vsih poverjenikih družtva; ' zadnji dan pa le pri denarnici gledališča j „Fenice".
1 Čisti dohodek je namenjen pokojninskemu zalogu družtva, zatorej Be prosi i vse družabnike in družabnice ter sploh rodo-
ljubno tržaško in drugo občinstvo bližn je Dolžnost vsakega zavednega vinarja jc, da okolice, da mnogobrojno počasti družtvo z poskuša v tem obziru, svojo navzočnostjo. Velikodušnosti se o tej Na Francoskem delajo uže 20 let ponkuso priliki no stavijo meje.	ODBOR. j s trtnim cepljenjem, in zato je zanimivo,
Plesni venček „Slovanske čitalnice" kako tam mislijo o vsej reči. Francosko dne 19. t. m. bil je jako dobro obiskan, kmetijsko ministerstvo sklicalo je 42 naj-V bogatih družtvenih sobanah videti j© | imenitnejših francoskih vinarjev skupaj, bilo večino naših prvakov in lepo število kateri se so sešli v Lijonu. Ministerstvo odličnih narodnih krasotic. —Očividnojc, j''1 j° vprašalo: Ali so vam znani vino-da naša čitalnica vrlo napreduje; na naj- gradi s cepljenimi ameriškimi trtami, ka-boljšem potu je, da postane skoraj središče > ^eri se v resnici upirajo trtni uši, ter jih slovenskega življa v Trstu.	>j° priporočati v posnemo ? In 38 teh vi-
harjev je odločno izreklo, da poznajo take
Delalskega podp. družtva „plesni Odsek" pokazal je o svojem drugem plesnem v e n č k u izredno živahnost vsled neumornega delovanja odsekovega, kateri se je trudil nevstrašno v dosego svojega namena: prirediti zebave v pravem slovanskem duhu. Svojo nalogo je odsek častno rešil. — Zabavo je počastilo z svojim pohodom predsedništvo družtva z raznimi odborniki in drugimi odličnjaki. Med odmorom bilo je petje v mešanem zboru, med večerjo prosta zabava. Ples je trajal do ranega jutra. — Lepi vspeh bodi pod-vzetnemu odseku v spodbujenje, da priredi letos tretj i plesni venček.
Dom in svet. Št. 1. prinaša sledečo vsebino: I. Smreka, pesen zložil A. Fun-tek. 2. Brata (Novela. — Spisal A Fun
vinograde in sicer take, ki so uže po 14 let stari. Za podloge nasvetujejo ameriške trto nastopnih vrst: Vialla, riparia, solonis, york madeira in rupestris. Glede teh trt pa baron Babo pravi, da kažejo iskušnje v Klosterneuburgu nekoliko drugače, namreč da nista vialla in york madeira prav za nič, najboljši pa sta riparia (od vrsti gloire de Montpellier) in solonis. Najboljša je riparia „glorie do Montpellioru in baron Babo priporoča tudi le to, ker na njej skoraj ni najti trtno uš, in uže enoletne cepitve kažejo kaj lepo.
Zanimivo je tudi vedeti mnenje gori | omenjenih 42 zvedencev glede načina cepljenja. Ministerstvo jih je vprašalo: Katera cepitev je najboljša? Pet veščakov ni
tek.) 3. Iz burkaste preteklosti Mihe Go-jni5 «l,g°™ri,o	vprašanje, drugih 37
renjskega. (Spisuje Tine Brdnik.) 4. Ga-jJe Pa B°glaflno izreklo, da je najbolje ce-ribaldi. (Humoreska. — Spisal J. L.) Pifci P° zimi v roIti> potom saditi oepljenoe
5.	Polh IišČek. — Spisal A. H. Balada. Iv trtnic0 in &e7' leto dni Pr08Ilj'lti vse
6.	Vede v sedanjem času. (Piše dr. Fr. L.) P'jcnce* katori 80 80 PrlJoIi> v vinograd.
7.	O Spiritizmu. Kritična studija. (Piše I Ve,ika vcčina tlh ^edencev izrekla dr. J, JaneŽič.) 8. Šola in življenje. (Piše Je tudi- dft ra8to domača trta, cepljena dr. Fr. L.) 9. Slovstvo. 10. Vadnica.'na amcr»6ko» veliko bujneje in da jo rodovom in svet« stane: Za vse leto 2 , vitnejša-	„Novice", gld.; za pol leta 1 gld. Uredništvo in
upravnistvo jo v Marijanišču v Ljubljani.
0 pekovskej zadrugi doznamo, da obrtna oblast novega načrta n i potrdila, kajti isti jo v nasprotju z obstoječimi obrtnimi zakoni. Vse hvale vredna pa so nova pravila za pomočnike, po katerih so i dosedanje žalostne okolščine pomočnikov ; izdatno poboljšane.
Narodna čitalnica v Cerknici izvolila je jednoglasno gosp. Josipa Gorupa častnim članom.
Ameriške trte za neposredno pridelovanje vina. Neki P. Valin, blizu Lijona na Francoskem, vzgojujo 300 met. nad morjem ameriške trte, med njimi vrste Herbemont, Jacquoz, Othello in Cynihiana. Vso te trto rastejo čudovito hitro in mu dajo na leto po 100 hektolitrov vina, ki je zelo črno in močno, prodaja jo pa precej v jeseni po 00 frankov (30 gl.) hektoliter.
Osušeno drevje. Kdor sadnega drevja
naroči pozno spomladi, pripeti se mu lahko, Nove pismeno znamke. Poštni in brso-|dft dobi 0Butell0gBf katerenm jo iubftd na-
javni oddelek trgovinskega ministerstva se bjmW Tj|ko dlttvje p0|,.avi^ ako je
uže nekaj časa bavi z vprašanjem novih ^ ^^ kakega pol met,a gioboko
pismenih znamk. Kakor so poroča, .zdalo y yemljo £c/ 2 w|i 3 dni pt)8tano lubad
se bodo še letos nove znamke.
Poneverjenje. Podžupan zagrebški, Ferdo Kalabar, poneveril je zavarovalnici Croatia 14.108 gld. in ponaredil menjic v skupnoj vrednosti preko 20.000 gl. Zavla-čal je pregledovanje računov, dokler je mogel, a stvar jo prišla vender na dan. Ko je prišla redarstvena komisija v njegovo letovišče, da ga izroči sodišču, ustrelil se jo v sence ter obležal na mah mrtev. Ne vo so, v kakšno svrhe je potrošil Kalabar toliko denarja, kajti imel jo kot bivši glavni zastopnik zavarovalnega družtva Phonix 1800 gl. pokojnine, zavarovalnica „Croatia" mu je plačevala 2000 gold. na
zopet gladka, in drevje lahko sadiš.
(Vrtnar.)
Kralje Sokoli!
Opozarjamo Vas, da se tudi letos snidete v podpolnem številu v družtvenej opravi na „velikem plesu" dne 2(5. t. m. Ples bode, kakor uže objavljeno, v dvorani „Tersicorett, h. št. 5 ulico Chiozza. Na zdravje !
ODBOR.
uši
Listnica upravništva,
Čitalnica Marezlga. Polgujeto So 3 gl. za 1. 1888. G. A.T. Ubli. Kulodarji ho Varu bili 20 de-
leto in zadnja tri leta je trikrat izdatne cunibru 1H87. odposlani. Nu /.dar! evote podedoval. K.rakterUtiino je, da je j .^„^^ZS.^.S^iSTiS bil Kalabar prej trgovec ter dvakrat pre- pamtvo Nabrožina; prejoli gl. t.,j. 3. gl. za vrgol. - '	U,° 189S'
CiospodarsKo ii tromsKe stvari
O požluhtiijcvan.ji ameriških trt.
Gotovo je, da so ameriško trte, na I katerih ne morejo trtno uši živeti. Ako i cepimo te trto z domačimi, dobivamo tako ! grozdje, kakersno seduj, kajti uš škoduje j naši trti le po koreninah. Cepljenje pa ne | dela nobenih težav. Nedognano je se vprašanje, kako dolgo živi taka ceplje.ia trta, ker imamo do seduj še premalo izkušenj. Trpežnost cepljene trte zavisna je ud ameriške podlogo ali pa od oepiču. Podloga in cepič bodita drug drugemu v svojih svoj-stvih prikladna, drugače ni mislili, da bode dolgo časa rodila cepljena trta. Vsi ugodni in neugodni poskusi izvirajo le od tod.
Poslano.*)
Gospod urednik !
Ni moj namen, da bi hotel polemizo-vati z gospodom pisateljem članka „Okoličanom v prevdarek", ker sem trdno prepričan, da g;i vodi le blaga misel v/bujati in dramiti zaspane okoličane, kateri imajo žalibog res premalo ponosa na svoj lastni narod in so preradi izneverjujo za malenkostni* stvari svojej lastni domovini. Dosti j« resnice, kar gospod pisec omenja v svojih člankih, vender resnici na ljubo naj mi bode dovoljeno, gospoda pisatelja opozoriti, da imamo hvala Uogu še dosti zavednih mož po okolici, kateri stoje liki
*) Za stvari pod lem naslovom je ured-ulStvo toliko odgovorno, kolikor mu postava
V«lttVil.
kruška skala trdno na narodnem polju, in da ae nt dado terorizirati, niti prodati za skledo leče, kakor marsikateri eufar, ki je pred komaj par leti prišel v Trst ali v okolico, pa uže pošilja svojo deco ? pro-patrijino ali pa v laško šolo. Sicer ni moj namen govoriti o tem; hotel sem samo opomniti, da gospod pisatelj hoće med vrsticami nekako diplomatično očitati okoliškim zastopnikom, Češ, da so iz gole slovanske potrpežljivosti dovolili, da se je razširil mestni pomerij na škodo okolice. Tu mi je treba opozoriti, da je o tej zadevi slabo poučen. Jaz mu tega ne števnm v zlo, ker je baje Še mlad in ne more vedeti, kaj se je vse godilo v tej zadevi celo vrsto let. — Kakor sem užo omenil, bodi mi resnici na ljubo dovoljeno povedati, da je bila zadeva razširjenje mesta od leta 1805. do leta 1885. skoraj o vsacem zasedanji deželnega zbora tržaškega na dnevnem redu in da so vsakikrat zastopniki okolice, se ve da le narodni, ugovarjali in protestirali proti razširjenju mesta, ker so videli v tem razširjenju, kratenje pravic in škodo za okolico. Naše ugovarjanje imelo \ je toliko vspeha, da se je ta kočljiva za-; deva zavlekla za celih dvajset let, da ni vlada sankcijonirala sklepov de- J žel noga zbora in ko se jo zadnič pred 3 leti o tem predmetu zopet raz-! pravljalo v deželnemu zboru tržaškemu, sem jaz kakor druga leta temu ugovarjal, potem pa se nekako proroŠko izjavil, da sem več kot uverjen, da bode slavna vlada potrdila sklep drž. zbora, proti kateremu so okoli-ftki poslanci toliko let ugovarjali in sicer radi tega. ker bode imel od tega sklepa po odpravi svobodnega pristanišča le dr-! državni erar svoje velike koristi na škodo : davkoplačevalcev, ne da bi imelo mesto kaj koristi od tega.
Ako bi gospod pisatelj ne verjel mojemu pojasnilu, naj so potrudi v mestni arkiv in tam bode skoraj gotovo našel v stenografičnih zapisnikih, da jo blagovoljna Čast okoličana, da je, ne da n i nasprotovala razširjenju mesta po vsej moči, kolikor je je poslancem na razpolaganje. Da so je pa, kakor vsaka parlamentarna manjšina morala udati sili, umevno je samo ob sebi. — Toliko v pojasnilo — pa brez zamere.
Prosek, 24. januvarja 1889.
Ivan Nabergoj.
deželni in državni poslanec.
Zali vala
Vsem slavnim županstvom sežanskega okraja, vsem blagim posameznikom in posameznicam, koji so mi po požaru dne 30. avgusta pr. lota zgubivsemu stanovanje in vse v njem hranjeno, blagovolili podariti bodisi novce, obleke, živeža, bivališče ali kaj druzega, tur mi sploh na koji način v groznem obupu in bedi pomagali, kličem iz globočine hvaležnega srca: „llvala lepa! Bog plati !* ter tem potom izrekam blagim darilcem in usmiljenim darilkam javno zahvalo.
V Samatorci 10. jan. 1889.
Ivan Kocman.
„Iskrice"«
Zbirka pesnij in povestij.
Spisnl M aloven.nkej mladini poklonil
Janko Lelmn,
■1 - 1 uritelj v Avberu pri Sežani.
I. zvezek.
Naša beletristinui lihta „D o in i 11 Sve t" 111 „Ljublj. Zvon" Hodita o tej knjižici nastopno;
iskric bo kuj lična 111 mirna knjižica, ki je povsem primerna otroškemu umu in srcu. Mogel nuni se prepričati sani, knko je zadel pisatelj pravo Htran Nad vse hvalevredno jo, da jasno kaže svoj namen : „obujati v mladih srcih iskro prave ljubezni do Hogu. do cesarja, do milega jezika in naroda našega" Zato srćno želimo hvo-jenm marljivemu sotrudniku, da bi mu bilo mogoče izdati Ao več obširnejših zvezkov.
„Dom in Svet", it. XII. 188«.
„Lična knjižica popolnoma ustreza blagemu svojemu namenu „Ljub. Zvon", £t, XII. 1SSH.
I'rof. Stritar piše o „Iskricah" g. pisatelju : „iskrice" ho mi prav po volji; v primernej obliki podajajo otrokom dobrih naukov, ter jim blažijo »rce. Le tako daljo ; želim Vam lepega vspeha, Vam na veselje in narodu na kori-t!
„Iskrice" He dobivajo pri pisatelji Janku L o li a n u, učitelji v Avberu pri Kežani (Primorska) po 20 kr izvod, (po pošti 25 kr.) Kdor vzame 10 iztisov naenkrat, dobi jednega po vrhu.
Čas, nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskili gradovah i mjestah, sa so-lidnasti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu,
JEDINU SLAVENSKU
TtSKAKO
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naroČim bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuea se osobito za ove vrsti tis-l.anic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, Izvješća, zaključne račune, ročibtnike, punomoji, cienike, jestvenike, svako-vrstnr skrlžaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skladišču) svo potrebne tiskanice i knjige za crkvene urede.
Onda ima na prodaj sliedeće knjige: Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjev v pouk ciena prije SO nvč.
sada 40 tvrdo vozana......n. OO
Sodnijski obrazci sastavil U. Trnovec . . n. *0
Vilim Tel, prevod Cegnera......n. *fO
Ljudmila prevod J Lobana ..... n.
Filip prevod Križmana.......n. 90
Antigona prevod Križmana......11. tO
Trst in okolica od Sile *......n. SO
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. 30 Istra pjesma	„ A. K. „ . . n. SO
Ove su knjige jako prikladne za darove o prnzniclh zato ih si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Brnsko sukno
pošiljeni proti gotovem (iennrji ali poŠt« n--in povzetji za neverjetno nizko ceno in sicer
samo dobre vrsti
:-5.l0 metrov dolgo, na zimsko
obleko........t 3 75
il-lo metrov dolgo, na boljšo
zimsko obleko . . . . f 5.20 3 10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko obleko ..... f. 6.— 3* 10 metrov dolgo, na fino
zimsko obleko.....f. 8.—
310 metrov dolgo, na fino
zimsko obleko.....f 10.—
3-10 metrov dolgo, na jako fino
zimsko obleko . . . , f. 18.— H 10 metrov dolfro, na najfinejšo zmsko sukno . . f. 14 — 3 10 metrov d' Igu, mi najbolj
fino zimsko sukno .	f. 10 —
Najoriličnejše brnsko sukno za suknje
2 IU metrov dolgo, na kompletno zinisko suknjo . . f 5.— 2.10 metrov dolgo, na boljšo
zimsko suknjo . .	. f. 5.50
2-10 metrov dolgo, na fino
Zimsko suknjo . . • . f. 6.— 2 10 metrov dolgo, na najfinejšo
/.'msko suknjo	. . . f. 10.—
Štajersko valjano sukno
za lovske suknje in menčikov
2 10 metrov.....f 5.20
Edina kristijanska
tvrdka za razpošiljatve
Karol Peehaezek
Briinn, Krautmarkt 13.
— Uzorci zastonj in franko. —
Stari časopisi itd. prodajajo se 1 kgr. po 12 nč. Pobližje se izvć pri upravništvu našega lista.
Vabilo na narocbo.
S 1. dnom januvarja zai*ne v Ljubljani dvakrat na mesec izhajati nov list
„BRUS".
Obravnaval bode v resni in šaljivi obliki vsa dnevna vprašanja t„r skrbel za čitatelja pouk in zabavo. Poleg raznovrstne vsebine prinašal bode tudi lepe ilustracije in slike odličnih narodnjakov.
Ker preneha „it o g a č", bode Brus Jedini šaljivi slovenski list, ki si bode vestno prizadeval ustrezati občinstvu slovenskemu, katero prosimo, da ga blagovoljno podpira duševno In gmotno.
„Brus" stoji za vso leto 4 gold., za pol leta 2 gl.. za četrt leta f gl. Naročnina pošilja se na „NruHovo" upravništvo v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani.
Razglas.
Dne 24. januvarja t. 1. bodo v občinskim uradu v Nabrežini od 10 — 12ur<* predpoldno javna dražba za izdelovanje novoga tlaka tukajšnje cerkve. Klicna cona jo 1100 f. — Podjemnik mora položiti 10% varščine. Pogoji in načrti ro vsakemu v pregled v vikarijskemu uradu.
Cerkveno oskrbništvo 3—3
v Nabrežini dno 14. januvarja 1S89.
!!Vse hiti in kupuje!!
Samo for. 2.90
žepna nra z verižico.
Cirse in dr. v Švici je propadel in
vsled tegu prodaje se 7U0 teh krasnih, dobro idolih ur za gospod«, gospe in deco, zlatu popolnoma sličnih, z elegantno, pozlačeno verižico, na ta način.
Ogromne so naročite na te ure; nuj se zatorej vsakdo podviza, dokler jih je Še kaj v zalogi.
Pošilja proti gotovem denarju nli po-vz> tju : „Uren-Eepot L. MttLLER, Wien, Wahring,
SrliUlguBSri 11."	6-1
O
Z. D
CA
-s
m h o
■j ® ~ O ® 08
► §« S fc-5
.8.5 S .2 "S £> « * 3 bets
2 * O.-
• — N
'S SJ2
c 41 _
a> n »
8 M I.	I I •
oo o -i eo o £
r s « « * *
®	o
M»	M ' -
OB r«	M D
-O	® —
G r.S . Jd -O
"■o o
__g
° "I? « -
^••g e
n c m a.
S'S
K K C
. »O
ri ® 2-2
»cd a>
II
3*3 p.
o .
S2 A
<r * « 3
• * p o £ a
Ph »O O
fiC UJ
0	2
S U* 9
1
f Ijjea |la=
^•ŽOC a —
S-s
iP
o
flls
Sls
L * S
flfl "S g
« s
K K C K K	©
p j?
O O O O O o h I T" T V	03
nnn^sinM
ec
»s. ■
o. 0» O
dojilja blago dobro spravljeno In poštnine prosto!
Visokočastiti duhovščini
priporočam bo vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineš* kega »rebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
monstranc, kelihov, svetilnic in svečnikov
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepunti mojemu ukusu, bodisi d.» se mi je predložil načrt
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli St. 17
Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki naj mi blagovole poslati iste nefrankovane.	'H—i
1'osllja blago dobro spravljeno In požtnine prosto I
Nnjboljša in najcenejša angležka
ura v remontoirnej obliki z nihalom!
Unicum sedajnosti!
Samo 4 gld. namesto 15 gl- 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garanoija, da Ide ura točno.
T:i um, ki jo odlikovanu z 9 zlatimi, srebrnimi in ni^dnimi kolajnami h v okvirju iz On.wqo| zlun kovin i po gore stoječem načrtu t,er ima pntenio ano pl- Žčato stekleno k zalo, katero ima čudovito lastnost, da se v tem-11cj noči *amo ob Nebi
—— sveti kakor mesečni iarki.
Raznu tegu ima bnd loi zvončdc, ki s* m ire staviti na kateri koli čas, 3 bron-■•irura t^zula in, k-ir je cena, vkijučljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, mire si vsak i o kupiti tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. PoSilja se proti gotov, m denarjn ali proti poštnem povzetju.
Exporthaus „zur Kaiscrin Maria Tlieresia", Wien.
III. Bezlrk, Krieglergasse II, Parterre Thilr 5.
Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič!
J. d S. Eessler v Irn
Ferdinandove uliee št. 7 sn., razpošiljata po poštnem povzetji :
jjfit- . // / '<f*'j9e»'ž:

Ču.j! Cuj!	Cuj! Ćuj!
Stroj za šivanje for. 1.95.
(ndovato Je delo t>g;i stroja; Siva vse iz-vrstno. uajdeheHjš<i Hiikn.i in n ijfinejši šlfon; i_t«' dobr ; jc divno izii lun, zlatno bronciran, rkru.Snj - vsaki 8:ilon
Npodpustljivo j*, kjer v hiSi ni Š* tega stroja —
Kdo bi bil kedaj mislil, da se moro napraviti 7.a for. 1-95 Šivulni h:roj.
Ogromna je prodaju tegu stroju; naj gu zutnp j vsak takoj liurofli, ker bo kmalo raz prodan. Za nurocbo zadostuje dopisnica. Prodaja s». na v« j kraje sveta. K^r m> stroški ne-natni, proti gotovini ali poštnem povzetju.
Razpošilja:	1—6
L. MULLER
Dunaj, WiihriiiK. ScIiii!,»iihsp fit. 10.
10 metrov zimskega lodna za žen-ke ohi' ke. dvoirie širnkosti	gld.	5 50
lo metrov Vallsrie-flanele /.a žensk« ■ M-knajnovejši u/.nrnc	CM	4 -
1(1 metrov kalmuka, t/.kf Imižh, ioijnov.-j$i n zorni-.	t' 1 d	y 7o.
10 metrov "barhanta za obleko, t^Žke baž«. najnovejši uzori-«	Ki '	M
10 iiK'trov tlaga za ponoćne suknje, križ tsu git, uujnovejši i.z r--c	gld.	a no
'J9 vatiov Prostejevskega barhanta, moder in rujav pi 5 b i m rud« rt	Cld.	0 —
3 10 m-trn blaga za moško obleko zu zim • Im. trUt 5 50 IU	gld	3 5
in -tr.i blaga za zimske suknje, m-dn ■ ■ i. 1«. u'ld H> —. lin.	gld	ti
2.10 inetra "blaga za ogrtače, modnegu.	Pl	
0. kap iz pliša za irospode in dertke	gld,	1 &ii
1. zimska posteljna odeja iz Rour«, kompletna	gld	n, -
1. žabraka, :£K> «m do'gu. 1-iU «m. A rok . U žolm srid a50. Uu stvu	g i d.	i r.o
1. Angora-ogrinjalo. za z uio l0/4. Iu. gid. « —. llu,	ifld	
1 ženski jopič iz ovčje volne,, (J-rs.-y vs ii modne barve In. gl. llu	u Id.	1 50
M krili iz klobučine bogato tamburirnui. rud -rti sivi io rnjavi	u Id.	3 -
<i parov zimskih nogovic pl• temh. v vseli b.rvati, pr ^astin	gld.	i bu
1 platnena rjuha, 2 m-t.ru .|oIl»u bre/ šivu	uid.	l.5u
1(J nn-trnv posohne preproge, težk«	Bi	50
1 moška srajca li^la i i-urviistn, la uid l HO, IU.	Hl '	1 .--'o
M delavske srajce iz ti-Škt-ira ousf rdu	eid	
y pare gaČ i burliimta. |i|,iimt ln. trio. 'J 51), lin.	trni.	l S .
f» parov zimskih kratkih nogovic, pletenih, v vseh barvuh	gid.	1 IU
0 ženskih srajc i/ m .'-nena latnu alt š fonu. In gld. o. IU	gid.	. .-.'5
H nočni korseti i š tona. vezum In, i/M t. llu. ___	gld	1 M)
1 zastor iz jute, tu ^lo imn«, li i* 11 M ;>U, lin.	R d	~J.'-A)
1. garnitura pregrinjal, 1 prt, in 2 p k . ur. g-., iz rif>H< f?ld 4.n>. iz jut	g-rt,	H 50
20 vatlov domačega platna, ti-ške baž«. B 4 tr • > - 1 50.	Id	i 80
29 vatlov oksforda, najnovejši naris	gU	4.50
j9 vatlov kanafasa, nainov» jši naris, najboljše buZ«	C Id	»}.-
3 prti. vseh barv, hi4 ^Id 8i4	gld	1
Uzorci zastonj in franko.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
zdajatolj in odgovorni urednik JulijjjMikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.