POŠTNINA PLAČANA BRI POŠTIi3102 CELJE

ŠTEVILKA 1
: LETO XLII 8ČIANUAR~2010 CENA 1.35 EUR
(stran 2)
SMUKA NAVDUŠILA NAJBOLJ VZTRAJNE
Adrenalinski novoletni spust s kajaki po Savinji
Božično-novoletni koncert v Bočni
^■8000032 ta Osrednja knjižnica C< ■ Muzejski trg 1 a ■3000 Celje		sije 1 t.\ , S
		
Ml		HimSk
NAGRAJUJEMO ZVESTE NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC!
Spoštovani naročniki, veseli nas, da ste zvesti bralci zgornjesavinjskega časopisa in da s pridom koristite vse prednosti, ki Vam jih prinaša naročniško razmerje. Savinjske novice prejemate na domači naslov, vsak petek ob isti uri. Tudi takrat, ko jih zmanjka na prodajnih mestih, jih vi zagotovo dobite, pa še 10 odstotkov cenejše so kot v prosti prodaji.
Tudi v letu 2010 se bomo trudili, da boste zadovoljni z vsebino časopisa, poleg tega pa Vam nudimo tudi:
-	15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval,
-	brezplačno dostavo na vaš naslov,
-	nagradni bon za brezplačno objavo čestitke v Savinjskih novicah,
-	možnost sodelovanja v nagradnih igrah za naročnike.
Hvaležni smo Vam za Vašo zvestobo in spoštujemo Vašo naklonjenost Savinjskim novicam, ki v letu 2010 prihajajo v vaše domove že 42. leto zapored.
Berite Savinjske novice in uživajte!
Primer brezplačne čestitke
Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik
Tjaši
za 35. rojstni dan
Želimo ti veliko zdravja, sreče in naj se ti uresničijo vse skrite želje!
87 mm
Vsi tvoji
mm
Tudi naročnina na Savinjske novice je lahko lepo darilo.
Jr* NAGRADNI BON
r J /
za brezplačno objavo čestitke * / v Savinjskih novicah v vrednosti 14,64 EUR.
BON VELJA DO 5.1.2011
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
KOTEL ATMOS LI NE 25 RF RIFILO _________
MLIN DROBI LNT
BRZOPARILNTK INOX 120 L
DRVA BUKOVA CEPLENA 1.8 ni
Sf	ČISTILEC
P V. HDS 698 C KARCHER
293,00 €
SANKE PVC
SUPERCENAIU
GNOJILO NPK 15:15:15, 50 kg PLAČILO 2.4.2010!!!
SOLZA
POSIPA
LOPATA ZA SNEG
SLADKI TOI.KEC, 11
Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva Turn, pridelanih na sonaraven način.
Informacije: 898 49 90 ali 041 649 516 Delovni čas: ponedeljek - petek od 12. do 16. ure, ki velja celo leto.
100% NARAVNI JABOLČNI SOK
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
Novoletna smuka navdušila najbolj
vztrajne
ov. Jože Bider iz Dol-Suhe je ob našem srečanju menil, da je smučanje na Golteh užitek, zdržati pa se da tudi brez smuči, na prijetnih sprehodih in počitkih ob čaju v
Sprehod po Golteh in opazovanje smučarjev je lahko odlična zabava
Odlična termika nad Starimi Stani in Medvedjakom je omogočala atraktivno, skoraj neomejeno dolgo letenje in uživanje pisanim »metuljem«
Delavci Letno zimskega turis- stanju, smučarji so bili mnenja, da tičnega centra Golte so že navaje- je ta smučarski center zelo prijeten ni, da so snežne razmere pri njih in da so tudi z osebjem zadovoljni, zelo spremenljive. Tako je najprej Zadnji teden lanskega leta je tu kazalo, da bo smuka za praznike	prebilo precej gostov, ki so koristili
zelo ugodna, takoj za tem, še pred	namestitvene zmogljivosti ter gos-
božičnimi prazniki, pa je odjuga toljubje hotela. Smučarska šola je odpihnila skoraj vso snežno podla- izvajala učenje smučanja in skrbe-go, ki sojo skrbno pripravljali v de- ia za dobro počutje malih tečajnik-cembru. Na srečo se je kmalu ohladilo in nadaljevali so z izdelavo umetnega snega.
Uspelojim je usposobiti dve progi, čez praznike so tako obratovali sedežnici Medvedjak in povezava do vrha Starih Stan. Poleg hotela je bila odprta tudi okrepčevalnica pri Treh piotiti in tako je bilo smučanje zadnji vikend po izjavah smučarjev povsem solidno.
V upravi družbe so zaskrbljeni spremljali vremensko napoved, kije vendarle prinesla tudi olajšanje.
Namreč snežne padavine na suho, zmrznjeno podlago in umetni sneg, delujejo kot obliž na gola smučišča.
Naprave na Golteh so v dobrem
planinskih kočah. Če dodamo še možnost dostopa z avtomobili do parkirišča pri Moravi, se na Golteh vendarle spet »dogaja«!
Tekst in foto: Jože Miklavc
Novoletni ples pri Treh Plotih: oče in hči sta se odlično zabavala in učila smučarskih mojstrovin
Informacije:
-	KT Šmartno ob Paki
896	52 52 ali 051 317 024
-	TPC Šoštanj
898 49 88 ali 031 359 069
-	KT Velenje
897	28 30 ali 051 353 783
VELIKA NAGRADNA IGRA
informacije na www.kz-saleskadolina.si
ŽREBANJE NAGRAJENCEV 8.1.2009 OB 12. URI NA MOJEM RADIU!!!
Jože Bider: »Na Golteh poznam že vsako progo, vsak zavoj, le previdno smučaj in prav' čas postoj!«
Na Golteh so minulo nedeljo »streljali« z vsemi topovi, pa vendarle, mrtvih ni bilo
OSREDNJA
KNJIŽNICA
"CEOS'
Tretja stran
_____________/
W
Studentsko delo pred reformo
Gospodarska kriza, ki je v minulem letu povzročila velike spremembe na slovenskem trgu dela, posledično negativno vpliva tudi na mlado generacijo. Med osebami, ki so postale brezposelne zaradi izteka zaposlitve za določen čas, namreč prevladujejo mladi, zmanjšal pa seje tudi obseg študentskega dela. Po drugi strani statistika ugotavlja, da se je v tretjem četrtletju lani povečalo število tistih, ki so delali preko študentskih servisov, kar si lahko razlagamo tako, da delodajalci v nekoliko izboljšanih razmerah raje posegajo po »fleksibilnem« študentskem delu, kot da bi sklepali delovna razmerja.
Raziskave kažejo, da študentsko delo, ki je značilno predvsem za skupino delovno aktivnih mladih med 15. in 24. letom, v Sloveniji postaja vse pomembnejši segment trga delovne sile. Pri starejši mladi populaciji (predvsem pri tehničnih in visokostrokovnih poklicih) študentsko delo že predstavlja konkurenco mladim diplomantom, torej populaciji, ki uspešno konča šolanje. Analize tudi kažejo, da skupina delovno aktivnih od 25. do 29. leta starosti pretežno podaljšuje študentski status z namenom, da si podaljša možnost zaposlovanja s študentskim delom.
Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se obseg študentskega dela iz leta v leto povečuje. V letu 2008 je bilo izdanih več
kot 1,18 milijona napotnic dijakom in študentom, ki so opravili 84,3 milijona ur dela. Bruto izplačila dijakom in študentom so predlani znašala 341,5 milijona evrov.
Izsledki iz raziskave Evroštudent 2007 kažejo, da delovna obremenjenost študentov pogosto presega meje njihovih zmogljivosti, kar negativno vpliva tako na rezultate študija kakor tudi na zdravje študentov: Študentsko delo ne omogoča socialne varnosti in ga ni mogoče uveljaviti niti kot delovne izkušnje niti kot pokojninsko dobo. Poleg tega študentsko delo povzroča nelojalno konkurenco na trgu dela, saj delodajalcem za študente ni treba plačevati prispevkov, kijih morajo plačevati za redno zaposlene.
Več kot dovolj je torej razlogov za reformo študentskega dela, ki bi vzpostavila sistem z učinkovitejšo zaščito pravic dijakov in študentov ter ustrezno varnostjo na trgu dela, hkrati pa ohranila pozitivne strani trenutne ureditve. O tem, kakšen naj bi bil ta sistem, pišemo v prvi letošnji številki Savinjskih novic, glede na aktualnostprob-lematike pa to zagotovo ni zadnji prispevek na to temo.
.- > :Ji z
-m $:|1-
JSr * r« ; i —
(CMS)
IZ VSEBINE: lì
Tema tedna:
Študij brez štipendij in študentskega dela.... 4
Občina Mozirje:
Proračun za leto 2010 sprejet, v mislih že rebalans..............4
OOZ Mozirje:
Letos bodo obeležili 35 let delovanja.5
Zgornja Savinjska dolina:
Naj občani(ke) leta 2009........6-9
Novoletni običaji:
Mozirje se je odpovedalo
silvestrovanju na prostem..........11
Knjigarna Kulturnica Velenje:
Joco Žnidaršič in Matjaž Kmecl o svojem najnovejšem delu.........12
Rečica ob Savinji:
Sprejem novorojenčkov.
Ljubno ob Savinji:
Božična poslastica iz Fašunove hiše
ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 1,8. januar 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ŠTUDIJ BREZ ŠTIPENDIJ IN ŠTUDENTSKEGA DELA
Kdor se uči, naj ne dela?
Ministrstvo za delo je konec lanskega leta pripravilo izhodišče zakona o malem delu, po katerem naj bi bilo študentsko delo zelo omejeno. Študentje skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) temu predlogu nasprotujejo in vlado pozivajo, naj status študenta začne urejati na vseh področjih, predvsem pa naj poleg samega študentskega dela uredi tudi štipendiranje. Z omejevanjem študentskega dela bo namreč prizadetih veliko študentov, kljub prejemanju štipendij mnogi študija ne bodo zmogli finančno pokrivati.
BREZ DELA NI ŠTUDIJA
Po podatkih, na katere opozarja ŠOS, povprečna mesečna štipendija znaša 180 evrov, medtem ko se stroški študija lahko povzpnejo tudi do 600 evrov mesečno. V času krize marsikateri starši komaj zmorejo pokrivati osnovne družinske stroške, zato študentje na njihovo pomoč le stežka računajo. Zaenkrat vidijo rešitev v študentskem delu, ki pa ga želi država močno omejiti.
Po zakonskih izhodiščih zakona o malem delu naj bi bilo po novem študentsko delo omejeno na največ 672 ur na leto oziroma na 14 ur na teden. S tem bi zelo velik delež študentov ostal brez pomembnega finančnega zalogaja, na ŠOS celo opozarjajo, da vse skupaj vodi v elitizem. Študij bo namenjen le še otrokom tako premožnih staršev, da bodo lahko poskrbeli za finančno plat študija.
ZA NEKATERE KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZANIMANJA NI
Slovenija sicer podeljuje različne štipendije. Državne so namenjene socialno šibkejšim, Zoisove posebej nadarjenim, za študente in dijake pa so zanimive tudi kadrovske štipendije. Te so dveh vrst: neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem in posredno sofinanciranje štipendij nosilcem enotnih regijskih štipendijskih shem ali samoupravnim lokalnim skupnostim. Število sofinanciranih štipendijje odvisno predvsem od razvojnih potreb delodajalca oziroma od indeksa razvojne ogroženosti regije.
Delodajalci tudi sami štipendirajo mlade, pri tem pa je presenetljiv podatek, da so v podjetjih, ki so iskala specifično delovno silo s štipendijami, zelo težko prišli do kadra. Slab trend zanimanja za štipendiranje se kaže predvsem v deficitarnih poklicih, kot so natakarji, kuharji, turistični tehniki ipd.
PRENIZKE ŠTIPENDIJE SO SLABA POMOČ
Državne štipendije, katerih vloga je med drugim blaženje finančnih težav dijakov in študentov, po prepričanju ŠOS in marsikaterega starša svoje naloge ne opravljajo več. Štipendije so prenizke, prejema pa jih premalo dijakov in študentov, delež štipendistov pa se od leta 2000 celo znižuje. Na začetku tega tisočletja je državno štipendijo prejemalo 30 odstotkov vseh dijakov in študentov, danes je štipendistov le nekaj več kot 23
odstotkov. Vlada je že pred dvema letoma obljubila 10.000 novih štipendij, teh danes še vedno ni.
Stvari so se vendarle začele premikati, ali v dobro, bo pokazal čas. Po pritisku študentske organizacije v decembru in napovedi referenduma, množičnih demonstracij ter splošne civilne nepokorščine, seje ministrstvo za delo odločilo, da z januarjem ustanovi novo delovno skupino, ki bo pripravila predlog novega zakona o štipendiranju.
Tatiana Golob
Radenko Tesanovič, predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov:
»V našem klubu smo močno zaskrbljeni nad štipendijsko politiko. Težava državnih štipendij se kaže predvsem v prenizkem cenzusu ter slabšem obravnavanju enostarševskih družin in prosilcev brez staršev. Poleg tega je potrebna bolj celovita politika urejanja Zoisovih štipendij, med drugim tudi neoviran proces prepoznavanja nadarjenih in zadosten sistem financiranja.
Menimo pa, da se največja problematika kaže pri kadrovskih štipendijah, saj je teh v Sloveniji le nekaj več kot 2000. Pri takem številu dijakov in študentov bi ta številka morala biti vsaj desetkrat večja. Z boljšim informiranjem mladih in boljšo zakonodajo v prid delodajalcem, bi lahko povečali število kadrovskih štipendij. Na koncu pa ne moremo mimo dejstva, da dokler se ne uredi in ne začne izvajati nova štipendijska zakonodaja, se do takrat ne sme ukinjati tudi študentskega dela ali kakšnih drugih socialnih korektivov.«
(foto: MŠ)
OBČINA MOZIRJE
Proračun za leto 2010 sprejet, v mislih že rebalans
Uvod v zadnjo sejo občinskega sveta v preteklem koledarskem letu je bila božično-novoletna poslanica mozirskih skavtov. Župan Ivan Suhoveršnikje nato pred razpravo o proračunu med drugim povedal, da bodo med prihodki za leto 2010 zelo pomembni domači davčni viri.
Svetniki so znova kar nekaj časa namenili 8. členu odloka o proračunu, ki govori o projektih, katerih vrednost se spremeni. Na koncu so sprejeli sklep, ki ga je oblikovala Darja Planinšek, da naj občinska uprava do prvega rebalansa proračuna pripravi predlog
r-_
4
o tem, za koliko je še sprejemljivo odstopanje od načrtovane investicijske vrednosti, izraženo bodisi v odstotkih bodisi v fiksnem znesku. Na očitke Sama Kramerja, da je v proračunu premalo denarja za zagotavljanje socialne varnosti, je župan odgovoril, da se bodo sredstva za socialno pomoč povečala, če bo potrebno.
Po sprejetju proračuna so se svetniki pogovarjali najprej o tem, kako zmanjšati stroške upravljanja z večnamensko športno dvorano. Večina vidi priložnost za to v prireditvah, ki bi jim lahko dvorana
odprla vrata. Edina resna ovira je zakon, ki v objektih ob šolah prepoveduje prireditve, na katerih se toči alkohol. A pri tem gre tudi za sprenevedanje in zatiskanje oči pred realnostjo, so menili nekateri svetniki. V marsikaterem slovenskem kraju so taki večnamenski objekti na razpolago krajevnim prireditvam. Strinjali so se z županovim predlogom, da bi poskusno dovolili dve ali tri prireditve. Tako bodo dobili priložnost za zaslužek domači turistični delavci in še v proračunu bi kaj prihranili.
Zadnja točka dnevnega reda de-
cembrske seje so bila vprašanja in pobude. Peter Širko je opozoril na nevarni cestni odsek od kulturnega doma do pokopališča. Tak je zato, kerje brez prehoda za pešce in z živo mejo, ki ovira preglednost cestišča. Županje pojasnil, daje ureditevtega dela povezana z obnovo šmihelske ceste. Ta se bo začela leta 2011, bo pa o tem obvestil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Še enkrat je povedal, da občina v dogovoru s šolo prispeva polovico zneska za preventivno cepljenje deklic od sedmega do devetega razreda.
Andreja Gumzej
Gospodarstvo, Aktualno
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MOZIRJE
Letos bodo obeležili 35 let delovanja
Sedež Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje, ki združuje 460 članov iz Zgornje Savinjske doline (foto: IS)
( NA KRATKO
Pozitivna rast in dodatno zaposlovanje
BSH Hišni aparati Nazarjeje eno od podjetij, ki seje z ustreznimi ukrepi v veliki meri uspelo izogniti čerem gospodarske in finančne krize. O tem pričajo poslovni rezultati za minulo leto, saj so uspeli dohodek povečati za okoli pet odstotkov.
Med tem ko so mnogi Zgornjesavinjčani in Zgornjesavinjčanke izgubljali zaposlitve, tudi v stečajih, so v BSH zaposlili kar 90 novih sodelavcev. V tem številu je všteto okoli 20 strokovnjakov. Za letos v podjetju načrtujejo nadaljnjo rast.
ML
Leto 2009 v znamenju 40-letnke Savinjskih novi«
6. novembra 2009 je minilo 40 let od izida prve številke zgornjesav-injskega časopisa. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z direktorjem in odgovornim urednikom Savinjskih novic Francijem Kotnikom.
Povedal nam je, kako je potekal razvoj časopisa, kakšni dogodki so zaznamovali visoki jubilej in kaj načrtujejo za naprej. Nismo pa se izognili niti temam o gospodarstvu in Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici, katere direktorje Kotnik. Nekoliko smo pokukali tudi v njegovo vpetost v širše družbeno dogajanje.
ML
O vseh omenjenih dogodkih več v prihodnji številki Savinjskih novic.
Planinski večeri z zanimivimi gosti
Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje bo letos praznovala 35 ief svojega obstoja. Kot pravi sekretar Janko Kopušar, bo obletnica obarvana delovno. Za svoje članstvo bodo ob jubileju pripravili kulturni dogodek in družabno srečanje, sicer pa se posvečajo aktualnim izzivom na področju malega gospodarstva, ki ga kriza ni zaobšla.
SODELUJEJO PRI PROTiKRIZNIH UKREPIH
Sredi decembra sta območni obrtno-podjetniški zbornici Velenje in Mozirje soorganizirali in sodelovali na Razvojni konferenci SAŠA regije. Stališča in poglede na trenutni gospodarski položaj sta predstavila generalni sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije dr. Viljem Pšeničny in predsednik upravnega odbora velenjske območne zbornice Branko Meh.
Kot je bilo povzeti iz njunih govorov in kot pravi tudi Janko Kopušar, je kriza prizadela tudi manjše gospodarske subjekte, zato je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) tvorno sodelovala s pristojnimi ministrstvi pri oblikovanju pro-tikriznih ukrepov tako, da je oblikovala in posredovala zahteve, ki so jih pridobili od svojih članov.
PRVA POMOČ ZA ZBORNIČNE ČLANE
Številni člani so dobavitelji večjih poslovnih sistemov. Bolj kot pomanjkanje dela in naročil jih pesti plačilna nedisciplina, saj so roki za plačilo opravljenega dela izjemno dolgi. Kaj ukreniti v takih primerih, ali je smiselno dolžnika tožiti, kakšne so še druge pravne poti priti do svojega denarja, to so pogosta vprašanja, s katerimi se člani obračajo na zaposlene na zbornici. Ti jim poskušajo svetovati po najboljših močeh.
Da bi bili za servisiranje in svetovanje članom dovolj usposobljeni, je OZS vzadnjem času za sekretarje in druge zaposlene pripravila posebna izobraževanja z naslovom Prva pomoč obrtnikom. Izobraževanja s področja pomoči malim gospodarskim subjektom v krizi seje ali se bo udeležilo okoli
200 ljudi iz celotne Slovenije. Pri tem ne gre toliko za rešitve konkretnih problemov, temveč za to, da pri njih obrtniki najdejo »prvo pomoč«, torej hitre in pomembne informacije, kam se obrniti v določenih težavah.
ŠTEVILO ČLANOV LETOS NARASLO ZA ENAJST
Kot pravi Kopušar, je kriza od njihovega članstva verjetno najmočneje prizadela avtoprevoznike. Težave so v lesarstvu, gradbeništvu in še kje. Mozirska 001 šteje 460 članov. Prav na račun krize in posledičnih samozaposlitev seje v minulem letu število povečalo kar za 59 članov. Hkrati je zaradi upokojitev ali drugih razlogov izstopilo 48 članov, torej je po daljšem času trend rasti članslva pozitiven.
Sicer na zbornici za svoje članslvo zagotavljajo informacije iz delovno pravne zakonodaje, spremljajo različne razpise za sredstva, posre-
Kopušar, je kriza verjetno najmočneje prizadela avtoprevoznike (foto: ML)
dujejo informativne cenike in podobno. Članom zbornica zagotavlja počitniške namestitve v lastnih zmogljivostih. Redni so sestanki upravnega odbora, ki mu predseduje Janez Kaker. Kakor hitro bodo znani poslovni rezultati za leto 2009, pa bodo za svoje člane pripravili tudi skupščino.
Marija Lebar
Planinsko drušlvo Nazarjetudi letos pripravlja potopisna predavanja, ki bodo popestrila zimske večere njihovim članom in ljubiteljem popotništva. Od 13. januarja do 24. februarja bodo v gostišču Grad Vrbovec v Nazarjah lahko vsako sredo ob 19.
uri prisluhnili različnim predavateljem. 13. januarja bodo obujali spomine na svoje društvene izlete. Sledile bodo predstavitve dogodivščin in zanimivosti, ki sojih doživeli ob osvajanju gora in planin.
Marija Šukalo
0
IVAN ČOPAR, NAJ OBČAN OBČINE MOZIRJE
Dejaven na mnogih področjih
Večina ljudi, kije za tokratnega mozirskega naj občana Ivana Čoparja poslala svojo glasovnico, je nanjo napisala, da je dober čebelar in dober sosed. Temu mnenju gre pritrditi. Ato je le del tistega, kar Ivan še počne.
Ni čudno, da pri njegovem imenu vsakdo najprej pomisli na čebelarstvo, sajje Čoparže četrti mandat predsednik mozirskega čebelarskega društva, je pa tudi član upravnega odbora Čebelarske zveze SAŠA. Deluje v zgornjesavinjskem društvu invalidov in je njegov podpredsednik, aktiven je v Sadjarskem društvu Franca Praprotnika inje predsednik nadzornega odbora Lovske družine Mozirje.
Vsekakorje večino njegovega časa namenjenega čebelam. Čebelariti je začel nekako pred desetimi leti, koje bil njegov mentor Jože Ivanuša. Pravi, daje čebelarjenje lep konjiček, ki pa ne sme biti samo to. Pomembna je tudi ekonomika čebelarjenja. Zato se na čebelarskem področju nenehno izobražuje in izpopolnjuje. Rad pove, da med ni zdravilo, je pa živilo, ki pomaga pri krepitvi človekove odpornosti. In ker je živilo, je treba z njim ravnati ustrezno in po sodobnih evropskih smernicah za neoporečno prehrano.
Kot predsednik je v Čebelarsko društvo Mozirje vnesel, lahko bi rekli, širšo družbeno dimenzijo, saj člani sodelujejo na različnih dogodkih v obči-
ni. To delovanje je dobilo potrditev lani v obliki priznanja občine Mozirje, ki gaje društvo prejelo ob občinskem prazniku.
Leta 2005 je mozirsko čebelarsko društvo praznovalo 80-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so izdali publikacijo Naših 80 let, kije pripomogla k ohranjanju zgodovine društva. Uredili in označili so Čebelarsko pot od čebelnjaka do čebelnjaka in izdali tudi zgibanko o tej poti, po kateri so izvedli skupaj s turističnim društvom že več pohodov. Leta 2007 so postavili doprsni kip znanemu mozirskemu rojaku in čebelarju Janezu Goličniku, sicer pa sodelujejo z drugimi društvi v občini in so ob različnih dogajanjih vedno prisotni.
Marsikaj od naštetega je pripisati pobudi Ivana Čoparja in njegovi energiji. Prepričani smo, da na uresničitev čaka še kakšna podobna ideja.
Marija Lebar
Ivan Čopar je predsednik mozirskega čebelarskega društva, član upravnega odbora Čebelarske zveze SAŠA, podpredsednik zgornjesavinjskega društva invalidov, aktiven je v Sadjarskem društvu Franca Praprotnika in je predsednik nadzornega odbora Lovske družine Mozirje (foto: Marija Lebar)
PETRA STRMŠEK, NAJ OBČANKA OBČINE GORNJI GRAD
Človekova duševnost in medsebojni odnosi
so zanjo izziv
Petra Strmšek je študentka. Mlada in iskriva oseba z obilo pozitivne energije, ki jo zna posredovati tudi drugim, zlasti mladim. Sodeluje v župnijski mladinski skupini. Je članica gornjegrajskega turističnega in tamkajšnjega kulturnega društva. V gledališki skupini seje javnosti predstavila v dveh igrah, kar so opazili tudi soobčani, ki so na glasovnicah za naj občana(ko) 2009 med drugim navedli, da Petra sodeluje v kulturnem kot tudi v siceršnjem javnem življenju v Gornjem Gradu.
V letu 2009 je skupaj s prijateljico Saro Gluk povezovala dogajanje na ponovno obujenem čebelarskem prazniku. Javno nastopanje ji ni tuje, izkušnje je s pridom uporabila pri oblikovanju vlog v gledaliških delih. Posebej si jo bodo zapomnili otroci, ki so obiskovali oratorij v Novi Štifti, kjerje bila animatorka, in v Gornjem Gradu, kjerje bila vodja. Petra in ostali animatorji so otroke popeljali na ogled Ljubljane in tamkajšnjega gradu.
Kot pravi, rada dela z ljudmi, še posebej z mladimi. Temu je namenjen tudi njen študij. Končala je vzgojiteljsko šolo v Celju. Sedaj nadaljuje študij
Petra Strmšek sodeluje v kulturnem kot tudi v siceršnjem javnem življenju v Gornjem Gradu (foto: Marija Lebar)
no Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Komunikacija, odnosi z ljudmi, zlasti z otroki, so zanjo izziv. »Ob tem se veliko naučim in se izgrajujem tudi sama,« pravi. »Ljudi ne smeš že vnaprej označiti, predenjih sploh spoznaš. Do njih je treba pristopiti odprto. Prepričana sem, daje v vsakem človeku kaj dobrega, kar lahko deli z ostalimi. In tako drug drugega bogatimo.«
Razen naštetega se Petra ukvarja še z marsičem. »Večina mojih dejavnosti je tako ali drugače povezanih z mojim študijem, z mojo življenjsko usmeritvijo, da bi delala z ljudmi«. Rada bere, predvsem strokovno in študijsko literaturo, tudi kakšno pesem. Sprošča se ob poslušanju glasbe in ob različnih ročnih ustvarjalnostih. Za darila prijateljicam, pa tudi zase, naredi kdaj tudi kakšen nakit.
Življenje v Ljubljani ji je všeč, vendar ima rada Gornji Grad. Tukaj ima ljudi, kiji veliko pomenijo. Še naprej si bo prizadevala za dobre medsebojne odnose in živahno družbeno in družabno življenje svojega kraja.
Marija Lebar
JANEZ ŠTIGLIC, NAJ OBČAN OBČINE NAZARJE
Spoštovanje in zaupanje so vrednote, ki jih je treba gojiti
Bralci Savinjskih novic so za svojega naj občana v nazorski občini izbrali upokojenega profesorja Franca Štiglica. Njegovo delo v občinskem svetu in društvu upokojencev je pustilo v kraju neizbrisen pečat.
»V prvi vrsti sem zelo presenečen nad izidom. Tako visokega mesta nisem pričakoval, temveč ie »zlato« sredino. To je zame neke vrste nagrada, saj si prizadevam za dobre odnose med ljudmi. Delo za ljudi je namreč zame naravna nujnost,« je rezultat akcije komentiral Janez Štiglic in poudaril, da delo v nazorskem društvu upokojencev ni le njegovo delo, temveč cele ekipe. Kar koli naredijo, to storijo po predhodnem dogovoru, pri tem si naloge razdelijo ter jih opravijo po zmožnostih in razpoložljivem času primerno. Delo predsednika opravlja več kot desetletje in rad se pošali, da je do sedaj edini predsednik v društvu s tako dolgim stažem.
Uspehi društva so v zadovoljstvo vseh, ki se trudijo, daje druženje Nazarčanov v jeseni življenja bogato in prepredeno s številnimi aktivnostmi. » Ko dosežeš kak uspeh, ko vidiš, daje človek zadovoljen, ko ugotoviš, da si komu lahko pomagal, te vse to spodbudi, da delaš še z večjo vnemo,« pravi Štiglic, kije prepričan, daje biti predsednik dolžnost in nujnost, ne ambicija: »Ljudje smo socialna bitja, ki moramo v tej naši
Delo Janeza Štiglica je v občinskem svetu in
društvu upokojencev pustilo v kraju neizbrisen pečat (foto: Marija Šukalo)
združbi organizirano in smiselno delati za skupnost. In prav to mi daje osebno zadovoljstvo. Ko grem po cesti in srečam človeka, rad pozdravim. Želim tudi, da se ljudje med seboj razumejo.«
Štiglic je tudi član občinskega sveta, kjer si prizadeva, da bi naloge svetnika vestno in dosledno opravljal. Prav zaradi slednjega še ni manjkal na nobeni seji. Na vsako se dobro pripravi in vedno poglobljeno predela vso gradivo ter zastopa interese občanov. »Nisem avtokrat, a se zgodi, da zato, ker vem, da imam prav, nastopim bolj »na trdo« in zahtevam določene zadeve,« je o delu v občinskih sferah spregovoril Štiglic.
Nazarčani Štiglica poznajo kot predsednika upokojencev in člana občinskega sveta. Manj znano je Štigličevo delo v Društvu taboriščnikov - ukradenih otrok Celje, kjer je bil eden od ustanoviteljev. V njem je uspešno pripomogel k premagovanju birokratskih ovir pri priznavanju statusa tistim, ki so med drugo svetovno vojno kot otroci ali taboriščniki preživeli vojni čas v izgnanstvu ali taboriščih.
»Medsebojno sodelovanje, spoštovanje in zaupanje so vrednote, ki jih je treba gojiti. To je neka blaginja, ki sicer ni materialna, a je kljub temu veliko vredna,« je med drugim povedal Štiglic, prepričan, da človek ne sme biti nikoli egoist, temveč mora vedno delati in misliti na skupnost. Življenje ga je namreč že od malih nog sililo v skromnost in delavnost, vedno pa je gojil socialni čut do soljudi.
Marija Šukalo
TONI STRNIŠNIK, NAJ OBČAN V OBČINI REČICA OB SAVINJI
»Delo zmorem, ker imam ob sebi dobre prijatelje«
Naslov naj občana v rečiški občini je letos pripadel Toniju Strnišniku iz Dol-Suhe. Naslov, ki si gaje prislužil s svojo delovno vnemo predvsem na področju turizma in v občinskem svetu, Toni dopolnjuje tudi z delom v gasilskem društvu. Vendar je to v rečiški občini manj opazno, ker na tem področju dela v Nazarjah, v kraju, kjerje odraščal in preživel mladostna leta.
Na področju turizma se že nekaj let uspešno spopada z organizacijo različnih prireditev, ki v kraj privabijo veliko obiskovalcev. Toni zatrjuje, da to zmore le ob podpori družine, ki se mora ob »špici« Od lipe do prangerja ali kaki drugi prireditvi društva, doma znajti tudi brez njega.
»Največja nagrada pri tem so zame nasmejani in zadovoljni obiskovalci, ki se iz leta v leto vračajo. Vendar, kar koli delaš, ne moreš narediti brez dobre ekipe, ki ti stoji ob strani. Zato se mi zdi, da to priznanje ni samo moje,« je skromen Strnišnik in dodaja: »Če sem iskren, sem proti takim izborom, saj je veliko ljudi, ki so s svojim delom in
prizadevnostjo zaznamovali utrip domače občine, a njihovo delo ni bilo opaženo v toliki meri, kot je moje. V naši občini je namreč še mnogo takih, ki delajo za dobrobit sokrajanov, a ostanejo vedno v senci. Ta naslov pa je zame le potrditev dela, katerega ne bi zmogel, če okrog mene ne bi bilo prijateljev in ekipe, ki so mi pri izvedbi vseh aktivnosti v veliko oporo in pomoč,« zatrjuje Toni, kije prepričan, da ima tisti, ki ima ob sebi dobre prijatelje, tudi bogato življenje.
Temu dodaja, da mu tudi delo v občinskem svetu predstavlja izziv, saj dela z ljudmi, ki se znajo dogovoriti in skupaj poprijeti za delo. Seveda pa morajo pri tem zastopati interese ljudi, ki sojih izvolili.
Marija Šukalo
Toni Strnišnik si je naslov prislužil s svojo delovno vnemo predvsem na področju turizma in v občinskem svetu (foto: Marija Šukalo)
MARIIN PUŠENJAK, NAJ OBČAN OBČINE LJUBNO
Potrebno je dati prednost duhovnim dobrinam
Ljubno ob Savinji z značilno panoramo treh cerkva predstavlja zanimivo razglednico, ki obiskovalcu nehote usmeri pozornost v tamkajšnje sakralne objekte - cerkve. In prav izgled in urejenost le-teh, ki po urejenosti izstopajo od podobnih kulturno zgodovinskih objektov v marsikaterem kraju, je očitno prepričal mnogo bralcev zgornjesavinjskega časopisa na Ljubnem, da so se pri oddaji glasov za naj občana ponovno odločili za tamkajšnjega župnika Martina Pušenjaka.
Resje, da so bili glasovi obrazloženi tudi z argumenti, kot so: »Lepo skrbi za cerkvene objekte in za farane, lepo vzgaja našo mladino, dobro skrbi za vzgojo naših otrok, imamo ga radi kotdušnega pastirja, nas dobro vodi v veri do bližnjega in do Boga, zelo dobro ohranja vero in verske objekte, dobro skrbi za nas farane, ohranja vrednote katoliške vere, skrbno vzgaja mlade, se že dolga leta razdaja za Ljubno, skrbi za dobre odnose med ljudmi...«, ampak kot rdeča nit med razlogi se vseskozi omenja Pušenjakova vloga pri obnovi in vzdrževanju sakralnih objektov, ki so mu bili zaupani v upravljanje pred slabimi 35 leti, ko je prišel v župnijo Ljubno ob Savinji.
Nagrajenec se ob vsem tem samo nasmehne in poudari, da mu je ob tej nominaciji predvsem nerodno ..., nerodno zato, ker se v navedenih vzrokih za naj občana ljubenske občine ne skriva samo njegovo delo, ampak je to posledica neizmernega zaupanja v Boga, ki ga - kot pravi
Ljubenci so najbolj opazili vlogo Martina Pušenjaka pri obnovi in vzdrževanju sakralnih objektov, ki so mu bili zaupani v upravljanje pred slabimi 35 leti, ko je prišel v župnijo Ljubno ob Savinji (foto: Franjo Atelšek)
- usmerja pri njegovem delu in idejah. Le-tem zaupajo in pomagajo pri realizaciji tudi tamkajšnji cerkveni ključarji in člani župnijskega pastoralnega sveta, kar mu veliko pomeni.
Za vsem, pa naj bo to na zunanjem izgledu sakralnih objektov ali na očem bolj skritem pastoralnem področju, pa vedno stojijo predvsem verniki, od katerih kot aktivnih kristjanov pričakuje odgovorno sodelovanje in pomoč. Kdo pa bo namreč - po Pušenjakovem - skrbel za ohranjanje vere in dediščine naših prednikov, če ne kristjani sami, kljub nasprotovanjem okolice.
Vsa nasprotovanja pri svojem delu namreč vedno povezuje z znanim nasprotovanjem Kristusu v njegovem času, z razlago: »Če so njemu, zakaj ne bi tudi meni...« Ne glede na dokazano uspešnost pri zagotavljanju materialnih osnov za delovanje ljubenske župnije, se po njegovem prepričanju pri svojem delu vedno trudi dati prednost duhovni rasti svojih faranov pred hlastanjem za materialnimi dobrinami.
Vsekakor je podoba ljubenskega naj občana tudi odraz - v pogovoru večkrat omenjenih -njegovih korenin v rodni Prlekiji, točneje Ljutomeru. Lik njegovega delovnega očeta in družine, v kateri je odraščal, ga namreč vseskozi spremlja, prav tako neizmerno spoštovanje do družine, ki je po Pušenjakovem neizpodbitno osnova za razvoj in duhovno rast družbe, kar se po njegovem mnenju vse prevečkrat pozablja.
Franjo Atelšek
AMANDA KLADNIK, NAJ OBČANKA OBČINE LUČE
»Tisto, kar ljubiš, delaš s strastjo«
Amando Kladnik iz Konjskega Vrha so Lučani izbrani za svojo naj občanko v letu 2009 in s tem dokazali, da stavijo na mladost in inovativnost. Kladnikova je namreč s svojimi nekaj več kot dvajsetimi pomladi v Turistično društvo Luče vnesla svež veter in veliko idej. In prav zaradi njene delavnosti na področju turizma si je prislužila največ glasov.
»Turist sem le toliko kot drugi, ko se podajo na morje ali smučanje, in na tem področju nimam veliko izkušenj. A vsako stvar, ki seje lotim, delam z veseljem in srcem. No, saj se zgodi, da moraš postoriti tudi kaj, karti ne leži, vendar skušam tudi to narediti kar se da najbolje. In tisto kar ljubiš, delaš s strastjo, potem to ljudje opazijo,« pravi Kladnikova ter poudarja, da se zgodijo tudi stvari tako v društvu kot v kraju, ki kažejo na to, da imajo ljudje različne poglede na določene dogodke ali predmete. A na kritike, če niso umestne in dobronamerne, se pač ne ozira.
Vodenje društva je študentka akademije za likovno umetnost, smeri industrijsko oblikovanje, prevzela v začetku leta in kaj kmalu predstavila ideje, ki so padle na plodna tla, s tem pa zagotovi-
la, daje v društvu z dolgoletno tradicijo delo steklo naprej, saj je začelo že stagnirati.
»Brez ekipe, ki je bila ob meni, tega ne bi zmogla. Bilo je sicer kar nekaj vroče krvi, a smo s skupnimi močmi uspeli rešiti težave in tako prispevali kvečji prepoznavnosti kraja doma in vtujini. Luče so bile namreč že v preteklosti znane kot najlepši kraj. K nam so prihajali tako letoviščarji iz nekdanje »Juge« kot tudi iz drugih držav,« razgrinja Kladnikova v prepričanju, da, če je človek z opravljenim delom zadovoljen, to pozitivno vpliva tudi na okolje, v katerem živi.
Za naslov, ki si gaje prislužila, pravi, da ji sicer godi, a na njeno delo ne bo vplivalo. Je pozitiven človek, ki svojo energijo deli tudi drugim. V prostem času, ki ga sicer nima veliko, rada kuha in eksperimentira na področju kulinarike, potuje, bere ali se enostavno poda na sprehod v bližnji gozd in uživa v tišini.
Marija Sukalo
Amanda Kladnik je v Turistično društvo Luče vnesla svež veter in veliko idej
(foto: Marija Šukalo)
MARIA OREŠNIK, NAJ OBČANKA OBČINE SOLČAVA
Dragocen prispevek k ohranjanju ljudskega izročila
Za Marto Orešnik velja, da je vsestranska oseba, ki se ukvarja s številnimi slvarmi. Soobčani so najbolj opazili njeno delo pri ohranjanju krajevne kulturne dediščine, kar so zapisali tudi na glasovnicah, poslanih v uredništvo Savinjskih novic. Gotovo ni naključje, da seje lotila tega bogatega vira solčavskega izročila, saj seje s to tematiko ukvarjal že njen oče Valent Vider.
Ta je leta 1982 izdal zanimivo knjigo o Solčavskem. Ker seje sčasoma nabralo še več gradiva in ker je izdaja pošla, je nagovoril Marto, naj prvo izdajo dopolni. Tako je leta 2004 izšla dopolnjena izdaja, ki ji je Orešnikova dodala avtorske fotografije.
Marta Orešnikje končala pedagoško akademijo in na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah poučuje slovenščino in likovni pouk, »njena« pa je tudi tamkajšnja šolska knjižnica. Pri svojem delu je spoznala, da sta si solčavska in lučka govorica v marsikaterem izrazu različni, zato so skupaj z učenci začeli projekt zapisovanja narečnih besed.
Orešnikova je to delo nadaljevala z raziskavami na terenu. Svoje zapise objavlja v solčavskem občinskem glasilu Utrip pod naslovom Stara sredica. Za glasilo Utrip lektorira tudi ostale prispevke. K sodelovanju joje povabil dr. Peter Weiss,
Soobčani so najbolj opazili delo Marte Orešnik pri ohranjanju krajevne kulturne dediščine (foto: Marija Lebar)
ki pripravlja izdajo lingvističnega zemljevida slovanskihjezikov.
Za potrebe turističnega društva, kije pred časom predstavilo pristno solčavsko kmečko oh-cet, je Marta zbrala številne krajše pesmice, večinoma zbadljive vsebine, ki sojih nekoč peli ob plesu Štajeriš in se zato verzi tako tudi imenujejo.
Kot pravi Orešnikova, je na Solčavskem zaradi njegove odrezanosti od sveta ostalo še obilo nesnovne kulturne dediščine, ki bi jo bilo škoda prepustiti pozabi, zato ima v načrtu še kar nekaj projektov. Zbrala je že ledinska imena in njihov pomen za zahodni del Olševe, kar namerava napraviti tudi za ostalo Solčavsko.
V sodelovanju z etnologinjo dr. Marijo Stanonik je Marta Orešnik zbrala okoli tisoč zgodbic za načrtovano knjigo v zbirki Glasovi. Pripovedovalce je na terenu snemala, nato pa zgodbe prepisovala. Sedaj ima že računalniško natisnjene in lično ter sistematsko urejene v škatlah, kjer čakajo na objavo.
Pravi, da ima v načrtu še marsikaj s tega področja. Razen tega se ukvarja tudi z ročnimi spretnostni, v zadnjem času zlasti z izdelovanjem izdelkov iz polsti.
Marija Lebar
POSVET 0 VLOGI STARŠEV V SLOVENSKEM ŠOLSTVU
Ustanavlja se krovna starševska organizacija
V Žalcu je bil 22. decembra posvet vodilnih na ministrstvu za šolstvo in šports predstavniki staršev, ki so člani svetov zavodov šol in vrtcev. Posveta, ki je govoril o pomenu staršev v slovenskem šolstvu, se je udeležil tudi minister dr. Igor Lukšič.
SKUPEN NASTOP PROTI VIŠANJU CEN
Kot je minister uvodoma dejal, slovensko šolstvo temelji na partnerslvu med učitelji, starši in lokalno skupnostjo. Vloga staršev je opredeljena v njihovem sodelovanju v svetih staršev, predstavniki pa so tudivsvetih zavodov. Vzadnjih letih seje pokazalo, da to ni dovolj. Starši imajo na sam proces šolanja ter na ostale stvari, ki se tičejo te dejavnosti, premalo vpliva.
Minister je izpostavil dejstvo, da so se cene učbenikov in delovnih zvezkov v zadnjih letih povečale. To nikakor ni v prid staršem, ki se vsakodnevno borijo z različnimi izdatki. A ker največ dosežejo tisti, ki so glasni, v tem primeru založniki, so se cene zvišale. Želja ministra je zato ustanovitev krovne starševske organizacije, ki bi združila predstavnike staršev iz vse Slovenije. Skupno bi tako lažje nastopili proti vsem, ki dvigujejo cene. Slednje naj bi se tako
znižale za dvajset odstotkov. Enako kot obseg snovi, s katero se spopadajo učenci. Učenje bi moralo v prihodnosti temeljiti na zmanjševanju snovi in utrjevanju naučenega.
ZNANJE SE PREMALO CENI
V diskusiji so se prisotni dotaknili tudi kvalitete hrane. O slednji se veliko govori, največkrat z negativnim prizvokom. Šole morajo kupovati surovine od najcenejših dobaviteljev, kar večinoma pomeni najmanj kvalitetne. Tudi to naj bi se v prihodnje spremenilo, saj se že pripravljajo nove smernice za pripravo jedilnikov.
Sodelujoči v razpravi so udeležencem posveta predstavili svoja gledanja na današnje šolstvo. Izpostavljeni so bili preveliki oddelki, premalo možnosti za izobraževanje učiteljev in preveč dela, s katerim so obremenjeni. Sedaj so v razredih skupaj povprečni, nadarjeni in otroci s posebnimi potrebami. Z vsemi en učitelj ne more kvalitetno delovati, zato nadarjeni postajajo povprečni. Premalo možnosti razvoja imajo tudi otroci s posebnimi potrebami, saj se izgubljajo med povprečnimi.
Izpostavljeno je bilo dejstvo, da se dandanes znanje ne ceni in ne nagrajuje. Primer so šolarji, ki sodelujejo na različnih olimpijadah. Zmagoval-
ci sploh niso nagrajeni, čeprav ime Slovenije ponašajo širom meja. Za razliko od različnih športnikov, ki za vsak uspeh prejemajo nagrade in priznanja. Vse to kaže, daje znanje razvrednoteno.
Ministrstvo naj bi pripomoglo k ustanovitvi združenja članov svetov staršev. Ustanovljeno naj bi bilo marca. Postalo naj bi prepoznaven člen v procesu šolanja in dostojen pogajalski partner z vsemi, ki v tem procesu sodelujejo. Sliši se dobro, ali bo kaj od rečenega tudi v resnici udejanjenega, pa bo potrebno še počakati.
Benjamin Kanjir
'
OPRAVIČILO
V zadnji številki Savinjskih novic je pri voščilu prizadevnemu gasilcu Alojzu Friclju prišlo do neljube pomote. Avtorica članka sem namreč slavljenca preimenovala v Antona, za kar se iskreno opravičujem. Z Alojzom Fric-Ijem sva sokrajana in člana istega gasilskega društva, zato gre za sosedsko pomoto, pravzaprav lapsus, ki mi bo, upam, oproščen.
Tatiana Golob
«
SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA
Rubires za povečanje uporabe obnovljivih virov
energije
V minulem letu so v sklopu programa Srednja Evropa v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja pričeli z izvajanjem projekta Rubires. Trajanje projekta je tri leta, k sodelovanju je bila povabljena tudi Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija (SAŠA ORA). Evropski sklad za regionalni razvoj zagotavlja 85-odstotno sofinanciranje.
Na projektu sodeluje devet partnerjev iz petih držav, in sicer Nemčije, Avstrije, Madžarske, Italije in Slovenije. »K sodelovanju smo bili povabljeni kot projektni partner s strani nemškega partnerja Burgenlandkreis, s katerim smo že so-
delovali na projektu Revitamin,« pravi Tomož Poličnik, vodja projekta Rubires na SAŠA ORA.
Na dolgi rok je cilj Rubiresa povečanje uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo energije, kar je za razvoj podeželja pomembno z dveh vidikov: dodana vrednost podeželja zaradi ohranjanja okolja pri večji uporabi obnovljivih virov energije in dodana vrednost zaradi možnosti podjetništva pri pridelavi, predelavi, transportu ter porabi biomase.
V tem primeru gre konkretno za lesno biomaso. Tukaj je videti razvojne možnosti za gozdarstvo in kmetijstvo. Razvoj teh panog je še pose-
bej pomemben za podeželska območja, saj lahko prispeva k reševanju visoke stopnje brezposelnosti in ohranjanju poseljenosti krajine.
Izrednega pomena je izmenjava izkušenj med partnerji iz posameznih držav in razvijanje skupnih usmerjenih strategij, ki so predpogoj za povečanje dodane vrednosti na osnovi gospodarskih dejavnosti pri uporabi zmogljivosti obnovljivih virov energije. Pomembna je tudi usklajenost pri rabizem-Ijišč, ki bi lahko bila namenjena pridelavi biomase.
SAŠA ORA bo v nadaljevanju k sodelovanju povabila različne
deležnike iz regije, ki se ukvarjajo s tem področjem ali lahko vplivajo na njegov razvoj. To so lahko lastniki gozdov, podjetja, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo in trženjem biomase, večji uporabniki pa tudi strokovna javnost.
Rezultati projekta, ki jih predvidevajo, bodo: analiza obstoječih virov, stanja in zmogljivosti, izdelan bo koncept nadaljnjega razvoja regije na tem področju. Izdelali bodo tudi priročnik za upravljanje z obnovljivimi viri energije, to je z biomaso in zemljišči za pridelavo le-te.
Marija Lebar
■GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Letni koncert med željami glasbenikov
in poslušalcev
Matej Kranjc, tajnik Kulturnega društva Godba ZSD:
»Ko seje pred več kot 20 leti v glasbeno šolo vpisovala prva generacija glasbenikov za potrebe godbe, je dosti učencev mislilo, da bodo že kar naslednji dan oblekli godbeni-ško uniformo. Seveda ni bilo tako, saj so potrebna leta šolanja in vztrajanja, da dosežeš tak nivo, ki omogoča sodelovanje v orkestru. Mislim, da vsi ti niso opravili niti enega letnika šolanja, seveda pa se tudi godbeniškim vrstam niso pridružili.«
Koncerti Godbe Zgornje Savinjske doline (ZSD) vsako leto privabijo množico navdušenih poslušalcev. Prav gotovo ne samo zaradi izbranega programa. Pozornost poslušalcev vseh generacij pritegnejo klasične in moderne melodije, solistični nastopi, scena... Številno občinstvo prisluhne godbenikom tudi zato, ker so med njimi glasbeni talenti iz vse doline.
Matej Kranjc, tajnik Kulturnega društva Godba ZSD, je takole predstavil zasedbo orkestra: »Sestav orkestra je zadnja leta konstanten. Seveda nekaj godbenic in godbenikov zaradi osebnih ali pa službenih razlogov zapusti orkester, kar nadomeščamo z mladim kadrom, ki prihaja iz nazorske glasbene šole, ki seji ob tej priliki posebej zahvaljujem v upanju, da bo naše sodelovanje tudi v bodoče tako uspešno. Se pa gospodarska kriza zaposlovanja v dolini izraža tudi v godbi, saj si kar nekaj članov po končanem študiju zaposlitev najde izven doline, v katero se potem redkeje vračajo. Najmlajša sta trenutno dva Nejca, klarinetist Presečnik in bobnar Tevž. Najstarejši član in prava legenda našega orkestra je
Franc Es, ki je godbeno aktiven že več kot 50 let.«
Lansko leto si bodo godbeniki še posebej zapomnili po gostovanju v srbski občini Čajetina. In kaj je zapisano v zvezdah za leto 2010? »Kar nekaj projektov je zastavljenih v tem letu. Vsekakor letni koncert, nato je tu velikonočni koncert, ki ga bomo izvedli na velikonočni ponedeljek v gornjegrajski katedrali (tudi letošnjega bo pripravil Tomaž Podlesnik). Verjetno se bomo udeležili tudi kakšnega tekmovanja godb. Vsekakor se bomo z veseljem odzvali vabilu organizatorjev prireditev v dolini, kakor tudi izven nje. Ni pa godba samo nastopi in vaje. Gre predvsem za koristno izrabo prostega
časa ter druženja mladih in tudi malo manj mladih iz cele doline, ki nadgrajujejo osebni razvoj posa-
meznika. Predvsem v tem vidimo poslanstvo našega društva,« je povedal Matej Kranjc.
Brez podpore vseh občin Zgornje Savinjske doline in nekaterih podjetij bi se godbeniki težko pripravili za koncerte in nastope ter se po tridesetih letih načrtnega dela pridružili eliti slovenskih godb. Za letošnji letni koncert so se priprave začele že julija, koje dirigent Tomaž Guček izbral skladbe, ki sijih želi zaigrati pihalni orkester in slišati občinstvo.
Andreja Gumzej
Letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline
V soboto, 16. januarja, bo ob 19. uri v športni dvorani v Mozirju tradicionalni letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline. Pihalnemu orkestru bo dirigiral Tomaž Guček.
Vstopnice so na voljo v predprodaji v Knjižnici Mozirje (5 evrov) in na dan koncerta (8 evrov). Otroci do 12. leta starosti imajo prost vstop.
NOVOLETNI OBIČAJI
Mozirje se je odpovedalo silvestrovanju na prostem
Na silvestrski večer so zdravstveni dom v Mozirju obiskali župan Ivo Suhoveršnik, podžupan Roman Čretnik in poslanec Jakob Presečnik (foto: Ciril M. Sem)
Med mnogimi slovenskimi kraji, ki so se, čeprav v razsipništvu nenaklonjenem času, z zabavo poslovili od starega leta, tokrat ni bilo Mozirja. Nebo nad trgom, pogreznjenim v nevsiljivo praznično razsvetljavo, so ob polnoči za nekaj minut prekrile rakete. V zrak so švigale z domačih
Stisk rok in želja po mirni noči možem v modrem (foto: Ciril M. Sem)
dvorišč. Ljudje, ki so si želeli v duhu tradicije na prostem izmenjati silvestrski poljub, so se razočarani umikali ne samo pred oglušujočimi poki petard.
Nekaj tradicionalnega pa je kljub vsemu ostalo. Na silvestrski večer so se na policijsko postajo k dežurnima možema v modrem odpravili župan
Ivan Suhoveršnik, podžupan Roman Čretnik in poslanec Jakob Presečnik. Pred novoletno jelko so policistoma zaželeli čim več miru in reda. Zatem so odšli v zdravstveni dom voščit še dežurni ekipi, ki jo je na najdaljšo noč vodila zdravnica Karmen Fürst.
Andreja Gumzej
Božični napevi v izvedbi štirih domačih sestavov
V Lučah so se dan po božiču v cerkvi svetega Lovrenca tradicionalno zbrali pevci domačih cerkvenih zborov. S prepevanjem božičnih pesmi so med ljudi na svojevrsten način ponesli radostno novico o novorojenem detetu.
Bogato zakladnico božičnih napevov so izvajali mešani, otroški in moški pevski zbor ter mala moška vokalna skupina. Ob tej priložnosti so predstavili pesmi, ki sojih posneli v domači cerkvi in objavili na novi zgoščenki Noč božična, sveta noč. Na zgoščenki so božične pesmi v izvedbi vseh štirih glasbenih sestavov iz Luč, posnel jo je Dominik Krt iz Stahovice, ki je z zbori že sodeloval. Izdajo zgoščenke je omogočila Občina Luče, ki je projekt finančno podprla. Istočasno je bil koncert tudi poslovilni, saj se po petih letih od vodenja zborov poslavlja pevovodja Anita Lakner.
Poleg že ponarodelih božičnih pesmih so pevci v svojem bogatem repertoarju zapeli pesem Božična noč, ki jo je napisal in uglasbil Tone
Nastop moškega pevskega zbora pod taktirko Anite Lakner (foto: Štefi Sem)
Mlačnik iz Luč, otroški zbor je med drugim zapel	pevski večer popestrila z izvedbo Svete noči na
dve priredbi Anite Lakner, v eni sta se kot solistki	saksofonu ob klavirski spremljavi Laknerjeve,
izkazali Sara Kladnik in Nika Čopar. Slednja je	Šteti Sem
PRAZNIČNI KONCERT IN PREDSTAVITEV ZGOŠČENKE V LUČAH
WWW.
Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Savinjska c. 4, 3331 Nazarje
.net
www.fotoknjiga.net QhvanjaniO CcpC iMHUtkc!
21. decembra je praznoval svoj 85. rojstni dan,
27. pa god
Ivan Veršnik
iz Krope 11.
Zato ti želimo veliko zdravja še na mnoga leta vsi tvoji.
ZAKLADI SLOVENIJE JOCA ŽNIDARŠIČA IN MATJAŽA KMECLA
Avtorja o svojem najnovejšem delu
0 lepotah Slovenije, o njenih ljudeh in o svojem zadnjem delu sta spregovorila Matjaž Kmecl in Joco Žnidaršič (foto: Marija Lebar)
V povsem zasedenih prostorih velenjske knjigarne Kulturnica sta v torek, 22. decembra, svoje najnovejše delo predstavila fotograf Joco Žnidaršič in pisatelj Matjaž Kmecl. Gre za knjigo z naslovom Zakladi Slovenije, kije izšla vsloven-ski, nemški in angleški izdaji. Zanimivo je, da so slovensko izdajo naredili z ovitki v treh različnih verzijah, medtem koje angleško in nemško izdajo mogoče dobiti samo z motivom Alp.
Knjiga z enakim naslovom je izšla že pred tridesetimi leti, podpisala sta jo ista avtorja, vendar, kot pravi Kmecl, sedanja izdaja ni reciklaža prve. Ostal je samo naslov, tako fotografije kot besedilo pa je drugačno. Tokrat je besedila manj, manj
je v njem konkretnih podatkov. Besedilo je nekoliko samoironično, z namenom, da bi bralce spomnilo na to, da nič ni samoumevno.
Pisec je mnenja, da marsikatero danost iz svojega okolja jemljemo dandanes vse preveč samoumevno. Ko sta z Žnidaršičem pripravljala prvo knjigo, seje bližal čas, ko bo Slovenija stopila na pot velikih odločitev, zato je bilo treba v tedanji knjigi nekoliko podpreti narodno samozavest, ki pa je je morda v sedanjem času že celo malo preveč.
Marsikatera slovenska lepota je od takrat že izginila, v teku časa se je spreminjala krajina, nastali so arhitektonski projekti, ki so nekateri že sami po sebi biser, nekateri pa popolnoma pokvarijo razgled. Vendar, je dejal Kmecl, je v naši majhnosti prednost in še vedno je dovolj
tudi tistih majhnih filigranskih lepot, na katere je vredno opozoriti in jih zapustiti zanamcem take, kot smo jih prejeli mi.
Vrhunski slovenski fotograf, po rodu Šoštanjčan, Joco Žnidaršič je dejal, daje imel to srečo, daje lahko upodobil lepote Slovenije pred 30 leti. Prenekateri dragulj naše pokrajine seje od takrat izgubil, vendar je Slovenija še vedno lepa.
Založba je pri njem naročila 400 fotografij, sam jih je dodal še 400 po svojem izboru. V knjigo sojih nato uvrstili polovico od vsakega izbora. »Tridesetletne izkušnje in sodobna fotografska oprema so pripomogle k drugačnim fotografijam,« je dejal Žnidaršič. »Zame kot avtorja je pomembna ustrezna svetloba, kar pa ne pomeni, da mora biti nujno lepo vreme. Oblaki, drevo in piavo nebo niso motivi, ki bi mi pomenili izziv,« je povedal in dodal, da po navadi njegovi posnetki nastajajo slučajno, na motiv ne čaka, pač pa ga ujame mimogrede, tudi iz avta.
Avtorja se nista mogla izogniti opažanjem o degradaciji našega okolja, na katero sta naletela pri svojem delu. Vse preveč je materializma in premalo varovanja naših lepot, sta bila mnenja.
Marija Lebar
lobu
za 1. rojstni dan
En poljub na vsako stran, prejmi za svoj rojstni dan, srček naš pa ti želi, še veliko rojstnih dni.
To so želje atija, mamice in vseh, ki te imajo zelo radi.
Nestrpno pričakovanje božičkovih daril
Konec decembra so bili otroci v vrtcu na Ljubnem, okoli sedemdeset jih je tam v varstvu, še posebej veseli, saj so pričakovali pomemben obisk. Obiskat sta jih prišla ljubenska županja Anka Rakun in ravnatelj tamkajšnje osnovne šole in vrtca Rajko Pintar.
Prišla pa nista brez vzroka. Otroke sta obiskala, da bi jim predala darila, ki jih je zanje pustil Božiček. Poleg igrač, sestavljank in kolesje dobri mož pomislil tudi na knjige, teh je bilo za cel kup. Otroci so se daril zelo razveselili in zavoje kar hitro odprli ter si ogledali, kaj je notri.
Potem so gostom pokazali, kaj vse so se že naučili. Skupaj z vzgojiteljicami so zaplesali, zapeli in obljubili, da bodo še naprej pridni, saj se utegne Božiček tudi drugo leto spomniti nanje.
Marija Lebar
Otroci so se obiska in daril zelo razveselili
(foto: Marija Lebar)
VRTEC LJUBNO OB SAVINJI
Spomin na naše domače godce
Piše: Aleksander Videčnik
V Zgornji Savinjski dolini je bilo domače godčevstvo zelo razvito. Ljudje so pravili, da ni biio hiše brez kakšnega glasbila. Seveda se nekdanji godci ne morejo primerjati s sedanjimi, pa tudi sama glasba je v sodobnem svetu drugačna od tiste naših prednikov.
Vsekakor pa je prav, da sežemo nazaj v čas, ko so domači godci pomenili osrednje dogajanje v raznih družabnih dogodkih. Poudariti je treba, da so bili popolni samouki, navade in znanja so prevzemali iz roda v rod, bili so duhoviti in izrazito domiselni. Včasih so ljudje pred svatbo rekli: »Takšna bo, kakršna bo muzika.« Zato je vsak earner poskrbel za glasbeni sestav, ki je bil na dobrem glasu. Ker so lahko svatbe trajale kar več dni, so prav godci poskrbeli za dobro razpoloženje svatov.
Dr. Matjaž Kmecl je v uvodu za mojo knjigo o ljudskih godcih v Zgornji Savinjski dolini leta 199Ì med drugim zapisal: »Do ljudskih godcev, zlasti pa še do njihovega slovstvenega izročila, je bila naša etnologija dolgo časa precej zadržana. Njihova šaljivost se je zdela nespodobna in robata; pogosto, ker so muzicirali in zabavali ljudi na svatbah, tudi kosmata. Teorija humorja tako in tako zatrjuje, daje praoblika šale kvanta, če pa ta šala služi zabavi ob dogodkih, ki so zaznamovani z nekakšno legalizacijo erotičnosti, zaide v kosma-tosttoliko prej in lažje. - Toda po drugi strani smo bili narod, ki se je krčevito potegoval za enako-
pravnost med drugimi modernimi evropskimi narodi, zato je moral nekaj dati na svoje dostojanstvo in tudi krščanskega moralizma je bilo zelo veliko - tako so pred godčevstvom razni zapisovalci raje mižali in o njem molčali.«
Na godčevstvo je priporočilno opozoril Matija Majar Ziljski leta 1844 v članku nekaj o Slovencih, natisnjenem v kmetijskih rokodelskih Novicah. V bistvu gre za popis in opis takrat živih oblik ljudskega slovstva pri nas. Že kar uvodoma in poudarjeno je omenil "godeove", ki da jih ljudstvo ima še posebno rado...
Igor Cvetko, pisec knjige Jest sem Vodovnik Jurij, je zelo nazorno razčlenil: »V okviru njihovih estetskih kriterijev je glasba, ki jo pojejo, lepa. Zvestoba tradiciji za njih pomeni torej ohranjevati vrednostno lestvico lepote in ne (kot večina ljudi
to napačno razume) vztrajati pri prenašanju gotovega proizvoda iz roda v rod.«
Iz navedenega razmišljanja seje porodila misel, da je godce, ki se razkrivajo v njegovem zapisu, bolje poimenovati "domače" kot ljudske. Resje pri tem poudarjeno prenašanje znanja igranja na glasbila iz roda v rod, stem pa tudi ljubezen do glasbe, kije predvsem hribovskemu človeku od nekdaj pomenila uteho in hkrati izraz raznih čustev, duševnih stanj in občutkov... Pritrditi je treba Igorju Cvetku, da so ljudje imeli svoje poglede na "lepoto" in so pač peli, kar se jim je zdelo lepo.
Ob vsem tem je naša dolžnost ohraniti spomin na domače godce, ki so stoletja bodrili naše prednike v njihovem trdem življenju in jih tudi na humoren način razveseljevali. Njihova duhovitost je bila naravnost prislovična - pa o tem še kdaj drugič.
Lučka skupina Vandrovci. Fotografija je posneta leta 1927, na njej so: (stoje od leve) Sedmakov Jože z Ljubnega, Zavolovski Tona iz Gornjega Grada, Habrov Bine (Albin Mlačnik), Habrov France, (sedita z leve) Požarnikov Bine in Otov France (Franc Nadlučnik), vsi iz Luč.
UurfeODSfcd
Tako so nekateri viri poimenovali pesem o Kokarski Mariji. Vsi pa so si enotni, da jo je 24. avgusta 1867 napisal Ivan Bider - Martinek.
En soldat z rečičke fare, v turški ječi zakovan; on ni sedel, tud' ni ležal; to je trpelo leto in dan.
Onjezmislil inje vzdihnil na Marijo Kokarsko.
V jedni noči, v božji moči ona mu je pomagala.
*
Vse železje je razklenilo, vrata so odprla se;
Ti soldat, le pojd ven z ječe, ven s te ječe turkovske.
★
Koje on že daleč prišel, tja do reke Donave,
sveti križ je čez njo storil, srečno jo preplaval je.
*
Po dolgem trudu sem je prišel na ta hribček Kokarski. na kolena doi je padel in zahvalil se Bogu.
pesem
*
Tavženfkrat si ti češčena, o Marija Kokarska!
Tvoje glihe ni nobene takšne nima celi svet.
*
Kaj bi jaz Mariji šenkal, dab' Marijo počastil?
Dal f bom palčko, dal t' bom kapico in to svetlo sablico.
*
Kdor pa tega ne verjame, naj pa v cerkev gledat' gre!
Tam na desni strani oltarja videl bo namalano.
Kot so zapisali kronisti, so to pesem radi prepevali v rečički fari. zapisali so dobesedno: »Pojali sojo v preprostem in žalostno zetegnjenem napevu.«
Ob tem naj še omenim, da se obeta kaj več objavljenega o kokarskih lončarjih, saj to vsebino raziskuje študentka Katarina Fužir. Pohvaliti je treba dejstvo, da naši študentje v svojih nalogah vse bolj obravnavajo domače teme.
URŠKA KRAJŠEK,
samostojna pravnica v Banki Celje d.d.
V času velikega porasta novogradenj, predvsem stanovanjskih blokov, pa tudi poslovnih zgradb, se mnogokrat postavlja vprašanje etažne lastnine. V zgradbah z več deli, se lastnina deli v etažno lastnino. In kaj je etažna lastnina, vam bom skušala predstaviti v tem prispevku.
Etažna lastnina po Sfvarno-pravnem zakoniku je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov, pri čemer mora posamezni del zgradbe predstavljati samostojno funkcion-
alno celoto, primerno za samostojno uporabo. K posameznemu delu v etažni lastnini spadajo tudi skupni prostori, ki se odmerijo glede na velikost posamezne etažne enote v zgradbi. Skupni deli zgradbe so deli, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov in zemljišče, na katerem stoji zgradba. Solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih je neločljivo povezana z lastnino posameznih etažnih enot in seji ni mogoče odpovedati.
Etažna lastnina nastane na ali na podlagi pravnega posla, ali odločbe sodišča, v obeh primerih je potreben vpis v zemljiško knjigo. Etažna lastnina je predmet razpolaganja kot celota, medtem ko so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem. Z namenom ureditve razmerij na teh deležih se med njimi sklene pogodba o medsebojnih razmerjih, s katero se uredijo predvsem naslednje zadeve:
Etažna lastnina
-	določitev upravnika in njegova pooblastila,
-	upravljanje skupnih delov nepremičnine in način uporabe skupnih delov,
-	opredelitev stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike,
-	oblikovanje rezervnega sklada,
-	uporabljanje posameznih delov v etažni lastnini v posebne namene,
-	zavarovanje zgradbe kot celote ...
Glede na to, daje etažna lastnina urejena v zgradbah, kjer je več etažnih lastnikov, so njihove pravice omejene, kar pomeni, do morajo za svoje dele zgradbe skrbeti z večjo mero skrbnosti kot, če bi bila celotna zgradba v njihovi izključni lasti. Na primer: etažni lastnik mora v
primernem času zagotoviti popravilo na svojem delu, če je to potrebno za odvrnitev škode tudi na ostalih etažnih delih v zgradbi, ali pa na primer: etažni lastnik ne sme brez soglasja ostalih etažnih lastnikov izvajati sprememb v svojem posameznem delu v etažni lastnini, če bi te pomenile poslabšanje za ostale.
Za ureditev razmerij med etažnimi lastniki obstoji tudi več podzakonskih predpisov, ki jih je potrebno dosledno upoštevati. Na te predpise etažne lastnike opozarjajo predvsem upravniki zgradb. To so specializirana podjetja, ki kot novozgrajene stavbe rastejo kot gobe po dežju. In pravje tako, saj so etažnim lastnikom v pomoč pri urejanju njihovih zgradb in razmerij.
Tudi v letu 2010 lahko na naslov uredništva Savinjskih novic pošljete svoja vprašanja, ki so povezana z izbrano temo v naši rubriki.
AVTOMOBILSKE NOVOSTI V LETU 2010
Pred nami je pestro leto v vseh ozirih
V januarju se boste z lahkoto odločili za prenovljen citroen C3, kateremu bo ostro konkurenco delala nova kia venga, kije na prvih fotografijah lepa in prav seksi. Za ljubitelje odprte strehe bo na voljo nissan 370 Z roadster, za samostojne podjetnike pa nissan cube. Z istim namenom je tukaj škoda superb combi, kar pa ne moremo reči za novega super športnega VW golfa R.
Februar nam bo ponudil astona martino rapisa in maseratija cabria. Če v januarju golf ne misli na varčevanje, je tukaj golf bluemotion, kar pa ne moremo reči za novo super športno seat ibizo FR.
Marca je tu že prva dirka F1, kamor se lahko odpravimo z novim audijem A8, jaguarjem XJ ali pa z naslednikom hyundaija tucsona pod imenom Ì35. Pomlad prinaša še nov BMW 5 in mercedes SLS AMG z dvigajočimi vrati.
April letos ne bo ie mesec za lažnivce, ampak tudi za ljubitelje
nove alfe giulette, pa za ljubitelje prenovljenega forda S-max in gal-axija in morda še za ljubitelje poceni terencev, na primer: dacie dust-
er. Pomlad prinaša še novega VW touarega. Tudi za ljubitelje vetra v laseh se bo kaj našlo, na primer novi renault megane CC.
V maju nam Opel predstavlja novo merivo, prihaja pa tudi renault fluence in twingo CC. In končno je
tukaj novi VW sharan, za hitre pa terrari 458 Italia! Junij: nova bo seat ibiza ST, honda CR Z in fiat punto evo abarth.
V poletje in julij vstopamo z nissan infinitijem EX, prenovljenim BMW minijem in fiatom 500C.
Avgust nam ponuja novega malčka - audija Al, prenovljenega Fordovega mondea, pri Hyundaiju bodo športni z genesis coupejem. Tudi pri
Toyoti bodo novosti, in sicer bo ponudila nov model aurisa kot hibrida.
V prve dni šolskega leta 2010, torej v septembru, se bodo malčki lahko s starši peljali v šolo z novim BMW 5 touringom ali jeepom grand cherokeejem, ali s kio spoilage.
Mesec oktober bo v znamenju novega ljudskega VW passata, na razpolago bo tudi ford C-max in bentley limousine.
Pred prvim snegom v novembru bodo na voljo novi BMW X3, opel astra tourer in novi malček mitsubi-shi miev.
Božiček bo decembra pripeljal audija A7. Kdor z velikim ne bo zadovoljen, bo imel na cesti novi citroen C4 ali ford fokus. V VW paleti je na voljo nova jetta, pri Mercedesu pa CLS. Vmes je še kar nekaj dirk F1 s povratnikom Michaelom Schumacherjem. Skratka leto 2010 nikakor ne bo dolgočasno.
Igor Pečnik
Mesec oktober bo v znamenju novega ljudskega VW passata
14
LOJZE GLUK,
vodja KE Ljubno Zavoda za gozdove Slovenije
Izobraževanje lastnikov gozdov in osveščanjejavnosti o pomenu gozdov sodita med najpomembnejše naloge Zavoda za gozdove Slovenije, pri tem se gozdarji poslužujemo različnih načinov. Organiziramo predavanja, strokovne ekskurzije, seminarje, delavnice, tečaje, študijske krožke, razstave na sejmih, objavljamo različne prispevke v medijih (časopisi, televizija, radio itd.) ter pripravljamo tematska pis-
S tečaji do varnejšega in gospodarnejšega dela v gozdu
Udeleženci tečaja varnega dela z motorno žago na Ljubnem ob Savinji
OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3,
3342 Gornji Grad
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 in 57/08), 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04,34/04,62/06 in 11/09), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/ 07) ter Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07 in 65/08) objavlja Občina Gornji Grad naslednjo
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Na osnovi javnega razpisa, za oddajo eventualno izpraznjenih ali na novo pridobljenih neprofitnih stanovanj v najem v letih 2007,2008 in 2009 je Občina Gornji Grad na spletni strani občine in v časopisu Savinjske novice dne, 04.12.2009 objavila javni poziv za oddajo prijav za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.
Na podlagi prispelih prijav je bila oblikovana lista A za stanovanja, namenjena za oddajo v najem udeležencem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo varščine. V skladu z razpisom bo 1 prosto neprofitno stanovanje dodeljeno udeležencu razpisa iz liste A.
1. VERTOT Klemen, Attemsov trg 32, Gornji Grad -120 točk
Udeležencem razpisa bodo osebno vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
Udeleženci razpisa imajo pravico do pritožbe na župana Občine Gornji Grad v roku 15 dni od dneva vročitve pisne odločbe. Odločitev župana o pritožbi je dokončna.
OBČINA GORNJI GRAD Stanko OGRADI, župan
(foto: LG)
na, elektronska in videogradiva...
Na področju gozdne tehnike je osrednja svetovalna vsebina za lastnike gozdov varno delo v gozdu, saj želimo na ta način zmanjšati število nezgod, ki se lahko zasebnim lastnikom pripetijo pri delu v gozdu. Najintenzivnejša oblika izobraževanja so tečaji, kjer udeleženci spoznajo teoretične osnove, nato po na terenu praktično vadijo tehniko varnega dela.
V letošnjem letu smo gozdarji Območne enote Nazarje v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna za lastnike gozdov organizirali štiri tečaje, od tega tri na temo varnega dela z motorno žago (KE Gornji Grad, KE Luče, KE Ljubno) in enega na temo varnega dela s traktorjem (KE Šoštanj). Tečaji so bili s strani lastnikov gozdov dobro obiskani, izvedeni so bili kvalitetno in brez delovnih nesreč, vsi udeleženci pa so za uspešno opravljen tečaj prejeli tudi potrdila. Potrdila lahko služijo za registriranje dopolnilne dejavnosti, v primeru kandidiranja za sredstva za nakup opreme za sečnjo in spravilo na različnih razpisih pa so
včasih tudi obvezna, na primer: Program razvoja podeželja.
Tokrat nekoliko podrobneje predstavljamo potek tečaja za varno delo z motorno žago. Tečaj je dvodneven, prvi dan se udeleženci na predavanju seznanijo z izbiro in vzdrževanjem motorne žage, uporabo orodij, osebne zaščitne opreme ter dodatne opreme za sečnjo, tehnikami varnega dela, hkrati pa se za sečnjo pregledajo in pripravijo motorne žage. Drugi dan v gozdu na prej pripravljenem poligonu s strani inštruktorjev poteka šolski prikaz varnega podiranja dreves, nato se vsi udeleženci tudi sami preizkusijo v sečnji dreves. Za izvedbo tečaja morajo imeti udeleženci tečaja svojo motorno žago in popolno osebno zaščitno opremo.
V skladu s programom dela bodo tudi v tem letu na krajevnih enotah potekali različni tečaji (varno delo z motorno žago, vzdrževanje motorne žage, varno delo s traktorjem, krojenje itd.), zato vse zainteresirane lastnike gozdov pozivamo, da svoj interes pravočasno sporočite vašemu revirnemu gozdarju.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
ROZKA TKAVC IZ NAZARIJ
Včasih svinčnik in papir, včasih pa tudi kvačka
Rozka Tkavc iz Nazarij je že v otroštvu svoje misli rada izražala v verzih. Želja po ustvarjanju jo je spremljala tako v osnovni kot v srednji šoli. Leta njenega izražanja so botrovala, da je v Zgornji Savinjski dolini, kjer si je Ljubljančanka ustvarila družino, našla istomisleče prijatelje, ki so pred desetletjem ustanovili društvo zgornjesavinjskih amaterskih pesnikov in piscev Slap.
Nato so sledila leta ustvarjalnega dela, ko seje družila tako z amaterskimi pisci kot pesniki, svoja dela pa so predstavili v zbirkah Slap. Letos je luč sveta zagledala že deseta knjižica poezije in proze.
»Delovanje v društvu je edinstvena priložnost za izražanje svobodnega mišljenja in pisanja, možnost objavljanja v različnih časopisih in publikacijah. Ob tem sem rasla in se izobraževala,« pravi Tkavčeva, ki ni le pesnica, v društvu se namreč že več kot pet let spopada z organizacijskimi nalogami kot njegova predsednica. V tem času je poskrbela, da so se amaterski pisci izobraževali na različnih srečanjih, obiskali sorodna društva, bili predstavljeni na radiu in televiziji. Srečevali so se tudi po različnih krajih naše doline in izmenjavali izkušnje ter pilili svoje besede in verze.
A pesnica ljubi tudi uniformo. To ljubezen kot poveljnica ženskega ešalona pri ZŠAM Zgornje Savinjske doline izkazuje več kot desetletje in pol na različnih srečanjih in paradah. Zadnjih šest let je poveljnica šoferk tudi v savinjsko-zasavski regiji zveze šoferjev in avtomehanikov. Pri tem skrbi za informiranost članic o pravilnem nošenju uniforme, pravilih in logistiki.
Z uniformo je povezano tudi članstvo v po-
lt zadnjem času pesnica Rozka Tkavc namesto po svinčniku in papirju pogosto poseže tudi po šivanki in kvački
(foto: Marija Šukalo)
breškem gasilskem društvu, kjer se kot strojnik s starejšo žensko desetino udeležuje številnih tekmovanj. »Med gasilke sem se vključila zaradi želje, da pomagam drugim, obenem pa je do izraza prišla moja tekmovalna vnema,« o delu v gasilskem društvu pripoveduje Tkavčeva.
Danes je Rozka Tkavc nepogrešljiva pri delu Turističnega društva Nazarje, upokojenskih
društev Rečica ob Savinji in Nazarje ter Združenjem borcev za vrednote NOB Rečica ob Savinji. V zadnjem času pesnica namesto po svinčniku in papirju pogosto poseže tudi po šivanki in kvački. V društvu za osteoporozo in Društvu upokojencev Nazarje se namreč druži s skupino ustvarjalk ročnih del. Ob mentorici Idi Kotnik je tako osvojila že rešilje in izdelovanje kvačkanih prtičev. Ob vikendih pa uživa v naravi, z možem namreč veliko planinarita.
Marija Šukalo
Saša Lendero se po letu dni znova vrača na glasbene odre. Najprej s skladbo Zate, s še vedno aktualnega albuma Ob tebi lepši je svet.
Pesem Zate govori o ljubezni brez meja in brez zadržkov. Govori o tem, da se zaradi ljubezni do nekoga odrečeš vsemu, celo svoji osebnosti. Danes mla-
da mamica pravi, da je taka brezpogojna ljubezen mogoča le v odnosu do otroka.
Ob koncu leta 2009je Classic Rock Magazine - ena od najvplivnejših britanskih revij za rock glasbo - objavila izbor najboljših oziroma najpomembnejših plošč vseh časov in v rubriki albumov industrijskega rocka za poznavalce je na drugem mestu pristala plošča Opus Dei skupine Laibach. Po mnenju poznavalcev je omenena
kultna skupina svetlobno leto pred celotno slovensko glasbeno sceno. Sicer pa Laibach v letu 2010 pripravlja kopico novih projektov, med drugim tri velike pregledne razstave (v Ljubljani, Trbovljah in Zagrebu), sestavlja pa tudi material za nove albume.
Alenka
V___________________________________________________>
IZ-VRTINA TEDNA
Žbogar
inkognito
V Logarski dolini seje pred koncem leta mudil zunanji minister RS Samuel Žbogar. Novico je izvrtal "Šerlok Savinjski". Žbogarje imel namreč zelo veliko kapo, kije skrila njegovo karizmatično glavo, govorilje izključno vzaklenjeni sobi penziona Ojstrica v Logarski dolini in bil priklopljen na internet preko strogo varovane linije. Dejstvo, da je bila ob njem tudi njegova družinica, pove, da se
je pod goro Ojstrico zadrževal zasebno, to pa še ne pomeni, da ni imel diplomatskih stikov. Imel pa je mir, ki si ga Samuel po burnem diplomatskem letu seveda zasluži.
JOM
16
BOŽIČNI KONCERT V ŠMARTNEM OB DRETI
Glasba ia jaslice še polepšali praznično razpoloženje
Šmarške ljudske pevke so koncert pripravile v zahvalo vsem tistim, ki jih spodbujajo pri njihovih uspehih in jim čez leto stojijo ob strani
(foto: Marija Lebar)
Začetno pesem je zapel domači cerkveni pevski zbor, sledil je nastop ljudskih pevk Pušeljc. Zapeli so Zavolovškovi in Fantje treh vasi. Eva, Petra in Urška so s petjem raznežile poslušalstvo, posebno presenečenje pa so pripravile domačinke Monika, Anja, Teja in Polona. Njihovo petje in igranje na kitaro je spremljala »živa slika«, kije predstavljala Marijo, Jožefa in novorojeno Dete.
Beletova je k besedi povabila tudi domačega župnika Petra Marču-na. Zaključek koncerta je pripadel domačinkam, ljudskim pevkam Lipa, skupaj z njimi pa so prelepo Sveto noč zapeli prav vsi, ki so napolnili šmarško cerkev. Božični koncert so všmartnem pripravili že lani, glede na odziv pa bo gotovo postal tradicionalen.
Marija Lebar
V nedeljo, 27. decembra, so v farni cerkvi sv. Martina v Šmartnem ob Dreti pripravili božični koncert. Tamkajšnje kulturno društvo in ljudske pevke Lipa so v goste povabile številne pevske prijatelje. Ob bogatih jaslicah, ki sojih v stranskem oltarju postavili nekateri prizadevni domačini, je pesem zvenela še lepše.
Glasboje s toplimi misiimi in bese-
dami povezovala predsednica KD Lipa Nataša Bele. Dejala je, da so šmarške ljudske pevke koncert pripravile v zahvalo vsem tistim, ki jih spodbujajo pri njihovih uspehih in jim čez leto stojijo ob strani. K sodelovanju so povabile pevske prijatelje, s katerimi se družijo ob različnih priložnostih.
Večina glasbe je bila naravnana na praznik Gospodovega rojstva.
Petje in igranje na kitaro je spremljala »živa slika«, ki je predstavljala Marijo, Jožefa in novorojeno Dete (foto: Marija Lebar)
KONCERT MEPZ SVOBODA ŠOŠTANJ V GORNJEM GRADU
Bogat program božičnih pesmi
Turistično društvo Gornji Grad je v katedrali svetega Mohorja in Fortunata pripravilo božični koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj. Številni poslušalci so lahko zadnjo nedeljo v decembru uživali v bogatem programu božičnih pesmi različnih narodov po svetu.
Mešani pevski zbor Svoboda je nastal pred štirimi desetletji iz cerkvenega mladinskega zbora in skoraj tri desetletja ga uspešno vodi zborovodkinja Anka Jazbec. Zbor, ki ga sestavljajo pevci in pevke tudi iz naše doline, je v času delovanja dosegel zavidljive uspehe.
Že dvanajstkrat so se pevci udeležili državnih tekmovanj Naša pesem in prejeli eno zlato, pet srebrnih in šest bronastih plaket mesta Maribor, leta 2009 pa zmagali v prvi sezoni turnirja Med dvema zboroma v oddaji Spet doma. Čeprav je zbor uspešno nastopil na številnih državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih, je s pomočjo oddaje Spet doma na RTV Slovenija postal znan in prepoznaven po vsej Sloveniji.
Program, ki so ga pripravili za gornjegrajsko občinstvo, je bil prepleten z utrinki o praznovanju božiča po svetu. Teje predstavil moderator pro-
grama Žiga Deberšek. Navdušenje vseh poslušalcev nad petjem pa je botrovalo kar dvema podaljškoma.
Marija Sukalo
V katedrali svetega Mohorja in Fortunata je 27. decembra nastopil Mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja
(foto: Marija Šukalo)
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V BOČNI
Nastopajoči podelili delček sebe
Vrteški nadebudneži so zapeli in zaplesali vsem, ki jih imajo radi in v njih vžgali ogenj otroškosti (foto: Benjamin Kanjir)
V Bočni je bil 26. decembra tradicionalni božično-novoletni koncert. Slednji vsako leto združi nastopajoče iz kraja in okolice, obiskovalcem pa postreže z obilico lepih pesmi in besed.
Koncert domači kulturniki vsako leto organizirajo z namenom, da bi sokrajanom podelili delček prazničnih skrivnosti tudi skozi pesem, skozi dobro voljo in veselje. S tem gradijo medsebojne odnose, na katerih stoji sreča vseh ljudi.
Z izbranimi besedami je dogodek povezoval Marko Potočnik, s tem pa stopil ob bok nastopajočim. Med slednjimi so se prvi predstavili najmlajši, vrteški nadebudneži. Zapeli in zaplesali so vsem, kijih imajo radi in v njih vžgali ogenj otroškosti. Tega bi moralo biti v ljudeh več, saj bi s tem lažje premagovali vsakdanje težave.
Za njimi je na sintesizer zaigrala Teja Šinkovec. Dekleta, ki sestavljajo ŽPZ Bočna, so zapela par prazniku primernih pesmi. Zbor vodi Jože Pus-toslemšek. Enako kot vokalno skupino Fantje treh vasi, ki seje predstavila za njimi. Nastopila so tudi Bukovska dekleta z Ljubnega. Ema, Jerica in
Jerneja so zaigrale na violino, flavto in klavir.
Pred koncem uro trajajočega prijetnega druženja so se na odru kulturnega doma v Bočni predstavili še člani MePZ Bočna, ki ga vodi Matjaž Železnik. Zapeli so v pozdrav božiču, novemu
letu ter dnevu samostojnosti in enotnosti, ki smo ga praznovali ravno na ta dan. Iz moških grl seje pesem izlila med obiskovalce in jim obogatila čarobnost prednovoletnega časa.
Benjamin Kanjir
ŠTEFANOV PRAZNIK V ŠMIHELU
Prireditev v duhu glasbe, smeha in druženja
Člani harmonikarskega orkestra Andreja
je prvi nastopil pevec Gregor Verbuč ob klavirski spremljavi Tonija Acmana. Sledili so Veseli Šmi-helčani, mlad ansambel, ki pa ni več neznan, saj so nedavno sodelovali na tekmovanju Korajža velja na Osnovni šoli Mozirje in zmagali na višji stopnji. Sledil je nastop učencev POŠ Šmihel, ki vedno presenetijo s svojo pristnostjo. Člani harmonikarskega orkestra Andreja Raka so razveseljevali z veselimi melodijami, največ veselja in smeha pa je zbudil kratek igrani prizor, ki govori o režiserki in igralski zasedbi pri vajah. Uradni del večera seje zaključil glasbeno, sledilo je še prijetno druženje.
Marija Lebar
Raka so razveseljevali z veselimi melodijami
(foto: Marija Lebar)
Že vrsto let Kulturno društvo Rovtar iz Šmihela 26. decembra pripravlja dogodek v počastitev Štefanovega terdneva samostojnosti in enotnosti. Poleg številnih domačinov in gostov se ga rad udeleži tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik.
V tokratnem nagovoru je župan dejal, da si je slovenski narod tisočletja želel in prizadeval za lastno državo, mi pa imamo srečo, da smo to tudi dočakali. »S kakšnim zanosom so na dan plebiscita vsi Slovenci odšli na volišča in se izrekli »za«. Te enotnosti in zanosa nam sedaj večkrat manjka, ne manjka pa tega v Šmihelu, kjer znajo prebivalci stopiti skupaj in pripraviti prireditev, kot je nocojšnja,« je dejal Ivan Suhoveršnik.
Po poetičnih besedah voditeljice Albine Rajter	V Šmihelu se vedno potrudijo za veselje in zabavo (foto: Marija Lebar)
SAVINJA ZOPET VABI
Najboljši dan za prijem
Dejan Hanžekovič (levo) je iz Savinje potegnil 106 centimetrov dolgega sulca (foto: Benjamin Kanjir)
Prvi letošnji ponedeljek je bil kot zanalašč ustvarjen za sulčelov. Tega se je zavedal tudi Dejan Hanžekovič z Rečice ob Savinji, ki je iz Savinje potegnil 106 centimetrov dolgega lepotca.
Ponedeljek je ves dopoldan blestel v soncu, ob tem pa dišal po prvem letošnjem snegu. Izkušeni sulčarji pravijo, da je največ prijemov ravno takrat, ko prične naletavati sneg, temperatura pa je okoli nič stopinj celzija. In ravno takšni pogoji so dva dobra ribiča zvabili na obrežje Savinje, kije še počivala po zdaj že lanskem dežju.
Dejan Hanžekovič ima za sabo že veliko dobrih ulovov. Kot član Ijuben-ske ribiške srenje je med kolegi do-
bro poznan po mnogih sulcih, ki so se že ujeli na njegove umetne vabe. Tokratni lov, ki gaje pričel dopoldan, je sredi popoldneva zaključil v Preseki. Na vrvici je takrat začutil močan poteg. Kaj hitro je lahko spoznal, daje na drugi strani trofejni primerek. Ob takšnem spoznanju se marsikateremu manj izkušenemu ribiču zašibijo kolena, njemu pa se niso. Z Alojzom Neratom, ki je lovil z njim, sta izmerila sulca in ugotovila, da gre za pravo trofejo. Natančno merjenje v Ribiškem domu Mozirje je potrdilo izmerjenih 106 centimetrov, tehtnica pa se je ustavila na enajstih kilogramih in pol.
Benjamin Kanjir
mm trnu
Na poti med Gornjim Gradom in Novo Štifto seje v lanskem letu na koruznem polju znašla manjša preža, ki jo je postavil lovec, da bi lažje opazoval živali. Zaradi lahke konstrukcije jo je lovec pritrdil na drog za električno napeljavo, kar pa je zmotilo delavce elektro podjetja in nekega dne so prežo podrli.
V času visoke koruze na polju to niti ni bilo tako opazno, je pa zelo opazno sedaj, ko je njiva prazna. Na tleh ležeča preža lovcu v kako veliko korist ne bo več, razen če jo bo uporabljal za opazovanje poljskih miši, zato bi bilo vseeno, če bi zanjo našel ustreznejši prostor.
ŠtefiSem
Cindi delavnica - zdravo kujšanje
V Zdravstvenem domu Nazarje bomo 18.1.2010 ob 17.00 uri pričeli z delavnico Zdravo hujšanje. Delavnica traja 16 tednov in je brezplačna. Prijave sprejemamo na telefon 839-24-30.
Maja Gosar
TURISTIČNO DRUŠTVO LUČE
V delavnicah generacije prenašajo izkušnje
druga na drugo
Turistično društvo Luče je zadnje dni preteklega leta pripravilo tridnevne ustvarjalne delavnice in druženje krajanov. Prvi dan so se udeleženci učili izdelovati sveče iz voska in okraske, obenem so si izmenjali izkušnje pri čebelarjenju. Veliko pozornosti so požele predice, ki so pripravile volno za pletenje. Udeleženci srečanja so se namreč preizkušali tudi v česanju volne in izdelavi niti.
Drugi danje bil namenjen filcanju. Delavnico je vodila Marjeta Fale, ki je predstavila, kako se pripravijo različni polsteni izdelki iz česane - mikane volne. Tretji dan je bil namenjen zgodovini Lučanov. V njem je Metod Rose predstavil nekatera rodovna drevesa in raziskave v urbarjih.
Po besedah predsednice društva Amande Kladnik so s pripravo delavnic uspeli zanimirati veliko število Lučanov in okoličanov, ki so v prazničnih dneh posvetili trenutke tudi sokra-janom in prijetnemu pomenkovanju. Slednjega
po mnenju Kladnikove vse bolj primanjkuje. Prav	in tako poskrbele, da izročilo dedkov in babic ne
tako so se ob teh večerih srečale različne gen-	bo utonilo v pozabo.
eracije, ki so prenašale izkušnje druga na drugo,	Marija Sukalo
Utrinek z delavnice priprave različnih polstenih izdelkov iz česane - mikane volne
(foto: Marija Šukalo)
SPREJEM NOVOROJENČKOV NA REČICI OB SAVINJI
Sreča, veselje in skrb za starše
Dojenčke, rojene v drugi polovici leta 2009, in njihove starše sta sprejela župan Vinko Jeraj (prvi z leve zadaj) in ravnateljica vrtca Ana Nuša Rebernik (četrta z leve spredaj)
(foto: Marija Sukalo)
V drugi polovici decembra so v prostorih rečlškega vrtca pripravili sprejem za najmlajše občane. Dojenčke, rojene v drugi polovici leta 2009, in njihove starše sta sprejela župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in ravnateljica vrtca Ana Nuša Rebernik ter staršem čestitala za tako pomemben življenjski korak. Otroci iz vrtca so najmlajšim za dobro-
Župan Vinko Jeraj je v šali apeliral na starše, da naj se odločijo še za kakšnega malčka, ker menda to ni tako hudo
(foto: Marija Šukalo)
došlico pripravili prijeten kulturni program.
»Gledam srečo, ki jo držite v rokah, pa tudi veselje in skrb,« je med drugim povedala ravnateljica vrtca Rebernikova in predstavila možnosti varstva v rečiški občini v želji, da se starši za vrtčevsko varstvo in osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok odločijo v domačem kraju. Obenem je zagotovila, da se bodo v občini potrudili, da bi zagotovili dovolj prostora v oddelkih.
Njene besede je z zagotovilom, da obstaja
možnost odprtja tudi petega oddelka, v kolikor bodo potrebe večje, pa tudi širitev obstoječih kapacitet z gradnjo, podkrepil tudi župan. Župan Jeraj prav tako ni skrival zadovoljstva ob dejstvu, da nataliteta v občini iz leta v leto raste. Nato je v šali apeliral na starše, da naj se odločijo še za kakšnega malčka, ker menda to ni tako hudo, ter jim izročil skromno darilo. Iz proračuna občine bodo starši prejeli tudi denarno nakazilo v višini 125 evrov.
Marija Šukalo
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
Shema šolskega sadja tudi na
w» w
nasi soli
Osnovna šola Nazarjeje vtekočem šolskem letu pristopila k projektu Shema šolskega sadja. Leta pomeni nov ukrep skupne kmetijske politike Evropske unije v sektorju sadja in zelenjave, na podlagi katerega uredba Vlade Republike Slovenije omogoča šolam pridobitev finančne pomoči EU in Slovenije za nabavo svežega sadja in zelenjave poleg sadja, kije sicer na jedilniku.
Na Osnovni šoli Nazarje bomo sadje oziroma zelenjavo razdeljevali enkrat do dvakrat tedensko (glede na prisotnost sadja oziroma zelenjave na jedilniku) med malico, na voljo pa bosta tudi med ostalimi odmori in po pouku oziroma v času varstva vozačev v jedilnici, v razredih pa v posebej za to namenjenih košaricah.
Za učence in starše bomo pripravili predavanje o pomembnosti uživanja sadja in zelenjave namesto zdravju škodljivih prigrizkov. O koristnih učinkih sadja na človekovo zdravje bomo spre-
govorili tudi v obliki medpredmetnih povezav (gospodinjstvo, angleščina, nemščina, naravoslovje, spoznavanje okolja, športna vzgoja).
Izvedli bomo likovni in literarni natečaj na temo sadja ter natečaj za najboljši moto.
Med malico učence dodatno spodbujamo k uživanju sadja in zelenjave, kot tudi zdrave prehrane nasploh. Izdelali smo plakate, s katerih nas
na vsakem koraku pozdravlja sočno, mamljivo sadje. Izpolnili smo vprašalnike o navadah uživanja sadja in zelenjave. Primerjava rezultatov enakih vprašalnikov ob koncu šolskega leta pa nam bo pokazala, ali nam sadje in zelenjava tekneta bolj, kajti uživanje sadja in zelenjave naj bi postalo obvezni del naših vsakdanjih obrokov.
Namen ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave ter hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih, kar nedvomno povečuje tveganje za nastanek številnih bolezni sodobnega časa.
Ob prazničnih dnevih lahko svoje goste in otroke prijetno presenetimo z zdravimi in okusnimi sadno zelenjavnimi jedmi in napitki. Za lažji začetek vam na spletni strani OŠ Nazarje ponujamo nekaj receptov. Pa dober tek!
Organizatorka šolske prehrane Metka Meh
SAVINJA IN DRETA PO POPLAVAH
Bregovi rek so ostali čisti
Gospodar Ribiške družine Mozirje Dušan Žunter je zaprisežen naravovarstvenik in kot takšen vedno na preži za morebitnimi onesnaževalci. Po prednovoletnih visokih vodah je zato pregledal obrežji rek Savinje in Drete.
Našel pa ni ničesar. Pravi, da se poznajo sledovi stalnega opozarjanja in ozaveščanja, predvsem uporabnikov silažnih bal. Praksa je bila, da so obrežja rek po visokih vodah kar »zacvetela« od polivinila, s kater-
im so povite bale. Sedaj temu ni bilo tako. Uporabniki so očitno vse bolj ekološko ozaveščeni, zato pokvarjenih bal ne odmetavajo več v vodo. Prav tako jih ne zlagajo v bližini vode, saj jih je ta, koje narasla in prestopila bregove, velikokrat odnesla s sabo.
Ena bala, oziroma polivinil, v katerega je bila zavita, lahko onesnaži in okrasi grmovje vzdolž celotnega toka Savinje, dolge kilometre proti Zidanemu mostu. Ribiči pa sofisti, ki na spomladanskih očiščevalnih
akcijah vsaj za silo ponovno vzpostavljajo vzdržno stanje, brez večjih odpadkov v in ob vodi. Samo upajo lahko, da jim bo dela zavoljo večje ozaveščenosti ljudi kdaj tudi popolnoma zmanjkalo.
Benjamin Kanjir
Dušan Žunter je vesel, da se poznajo sledovi stalnega opozarjanja in ozaveščanja, predvsem uporabnikov silažnih bal
(foto: Benjamin Kanjir)
V LUČAH SNEŽNO IDILO USTVARJAJO SAMI
Umetni sneg nekaterim povzročil nasmeške, drugim
slabo voljo
Vse toplejše zime in pomanjkanje snega zadnja leta kvari razpoloženje vsem smučarskim navdušencem. V Lučah so se mladi smučarji prvih zavojev dolga leta učili kar na bližnjih hribih, od tod pa je nato svojo smučarsko pot nadaljevalo tudi nekaj talentov, ki danes slovenske barve brani na tekmah mednarodne ravni in celo svetovnega pokala. Da torej ta tradicija ne bi zamrla, seje nekaj lučkih zanesenjakov odločilo, da stopi v korak s časom in z nakupom snežnega topa vendarle ustvari zimske razmere za najmlajše.
Glavni pobudnik za nakup snežnega topa je bil Tomaž Robnik, med drugim tudi eden najzaslužnejših za uspeh in prodor nekaterih lučkih smučarjev. Skupaj s še osmimi smučarskimi navdušenci, Rokom
Suhadolnikom, Janijem Robnikom, Frančkom Robnikom, Milčijem Češ-novarjem, Davidom Moličnikom, Benom Robnikom, Andrejem Moličnikom in Klavdijem Strmčnikom, so tako v sredini decembra kupili avtomatski top, ki sam dozira količino snega glede na zunanjo vlago in temperaturo.
V Lučah seje s tem začela pridelava umetnega snega, in sicer na Metulovih njivah, kjer so prej ustvarili bazen s približno 150.000 litrov vode, kar je zadostovalo za približno dvanajst ur izdelave snega. Vodo so črpali tudi iz potoka Rogačnik, ob čemer jim je s posojo cevi pomagalo tudi Prostovoljno gasilsko drušlvo Luče.
Ker so bile temperature ugodno nizke, so se lastniki topa odločili, da snežno idilo ustvarijo še v središču
Otroci so se veselili kupa snega na Hočevarjevi njivi v Lučah
(foto: BR)
vasi na Hočevarjevi njivi, na novem prireditvenem prostoru. Kup snega, primeren za sankanje, je prijetno presenetil lučke otroke, ki so bili nad novo pridobitvijo navdušeni.
To pa očitno ni bilo po volji neznanemu nepridipravu, kije med izdelavo snega iz vode potegnil sesalno cev iz Savinje. Voda v ceveh je zamrznila, zatoje prišlo do okvare na črpalki. Višina škode, ki jo je neznanec povzročil na napravi, še ni znana, je pa škodoželjnež med pobudniki ideje, ki so vrsto noči skrbeli za nemoteno izdelavo snega, poskrbel za nemalo slabe volje, jeze in razočaranja.
Četudi je kmalu zatem prišla odjuga, je kopica malih smučarjev nekaj dni uživala v idealnih zimskih razmerah na Metulovi in Hočevarjevi njivi. Že samo otrok, katerih starši so se
odločili za nakup topa, je bilo lepo število, kajpak so bili na novo smučišče vabljeni tudi vsi ostali otroci iz Luč in okolice. Trud je tako bil poplačan že z nasmeški na obrazih otrok in zadovoljstvom ob njihovih prvih smučarskih zavojih.
Obtem velja omeniti, daje bil snežni top v celoti kupljen z denarjem prej omenjenih, brez pomoči kakršnih koli občinskih sredstev. Na Občino Luče je namreč kmalu prispelo pismo z vprašanjem, iz katere postavke proračuna je bil financiran snežni top. Že res, da prostovoljstvo in samoini-ciativa na marsikaterem področju mnogokrat nista cenjena, niti opažena. Še bolj žalostno pa je, da se morajo za to nekateri celo zagovarjati pred sokrajani.
Špela Robnik
ROKOMETNA ZVEZA SLOVENIJE
Najvišje priznanje tudi Repenšku in
Ob 60-letnici Rokometne zveze Slovenije (RZS) je bila zadnji ponedeljek v decembru v Ljubljani slavnostna seja skupščine Rokometne zveze Slovenije, na kateri so podelili priznanja zaslužnim posameznikom in organizacijam, predstavili uspešno zgodovino slovenskega rokometa na klubski in reprezentančni ravni ter razglasili 14 najboljših slovenskih rokometašev in rokometašic vseh časov. Med dobitniki priznanj sta bila tudi mednarodna rokometna sodnika Janko Požežnik in Darko Re-penšek.
Med številnimi uglednimi gosti
Častni člani RZS v družbi predsednika mag. Franja Bohinca; peti z desne Darko Repenšek, tretji z leve Janko Požežnik (foto: Nebojša Tejić - Ekipa)
na Ljubljanskem gradu sta bila tudi predsednik mednarodne roko-
CRNA KRONIKA
•	POŠKODOVAN KONTEJNER
Mozirje: V noči na 30. december je neznani storilec pred upravnim centrom v Mozirju poškodoval PVC kontejner za odvoz smeti, ki se je nahajal na ekološkemu otoku. S tem dejanjem je lastnika oškodoval za okoli 300 evrov.
•	DIMNIŠKI POŽAR
Šentjanž: 30. decembra popoldan je prišlo do požara na stanovanjski hiši v Šentjanžu. Na kraju je bilo ugotovljeno, da pri dimniškem požarom večja materialna škoda ni nastala.
•	VLOMIL V LOVSKI DOM
Florjan pri Gornjem Gradu: 30. decembra so bili policisti obveščeni, da je bilo v zadnjih dneh vlomljeno v lovski dom v Florjanu, last Lovske družine Gornji Grad. Ugotovljeno je bilo, da storilec iz doma ni odtujil ničesar.
•	VANDALI NA DELU
Nazarje: V času od 30. decembra do 1. januarja so oškodovancu v Nazarjah neznani storilci poškodovali trojna vrata na objektu, luč, stojalo za senčnike in lončnice. Policisti so vandalom že na sledi.
•	RAZBITA ŠIPA
Nazarje: V noči na 1. januar je neznani storilec v Nazarjah v osebni avtomobil vrgel večji kamen in mu razbil šipo. Dogodek je policistom naznanila lastnikova partnerka.
•	VLOM V POŠTO
Luče: 3. januarja zjutrajje bil dežurni na Policijski postaji Mozirje s strani varnostne službe obveščen, da je neznanec vlomil v prostore pošte v Lučah. Vlom se je zgodil v času med 31. decembrom in 3. januarjem. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja, sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo.
•	NASILNEŽ V DRUŽINI
Mozirje: 3. januarja zvečer je prišla na Policijsko postajo Mozirje oškodovanka iz Mozirja in prijavila, da jo je doma pretepel izvenzakonski partner. Na podlagi zbranih obvestil in pridobljenih dokazov so policisti nasilnežu izrekli ukrep prepovedi približevanja, ravno tako pa bodo policisti zoper njega podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini.
metne zveze (IHF) Hassan Mustafa in član predsedstva evropske zveze (EHF) Ralf Dejacco. Poleg njiju sta bila slavnostna govornika še sedanji predsednik RZS mag. Franjo Bobinac in nekdanji predsednik slovenske rokometne organizacije ter njen zdajšnji častni predsednik Zoran Jankovič.
Mednarodna rokometna sodnika Janko Požežnik in Darko Repenšek sta postala častna člana Rokometne zveze, kar je najvišje rokometno priznanje v Sloveniji. Priznanje sta dobila za dolgoletno sojenje doma in na najvišjih
mednarodnih tekmovanjih. V več kot četrt stoletja dolgi sodniški karieri sta sodila na več kot 1.500 tekmah, od tega tudi na olimpijskih igrah 2004 v Atenah, na svetovnih prvenstvih na Portugalskem in v Tuniziji, finalnih tekmah lige prvakov, lige prvakinj, super pokala in evropskih pokalov ter številnih evropskih in svetovnih prvenstvih v vseh kategorijah. Ob koncu njune bogate športne kariere je visoko priznanje RZS nagrada za ves vložen trud in odrekanja.
Franci Kotnik
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40
Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Spomini so kot iskre, ki podpepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(Goethe)
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 8. januar 2003, ko je prenehalo biti Tvoje dobro srce, dragi naš
Franci SIRKO, dr. med.
Nekaterih bolečin ne moreš preboleti, nekaterih praznin se ne da zapolniti, ostaja pa hvaležnost in čudoviti spomini, ki ne minejo nikoU.
Vsi tvoji
Vsem, ki mu namenjate svoje misli, postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke, iskrena hvala.
Dovolj si srečna, dokler nimaš časa biti nesrečna, (evropski pregovor)
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustila in tiho odšla naša mama, stara mama, tašča, sestra in teta
Marija - Mimi POLIČNIK
(roj. Žvipelj)
(24.11.1933 -18.12.2009) iz Gornjega Grada
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Prav posebej hvala Društvu upokojencev Gornji Grad, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gornji Grad,vsem praporščakom, županu občine Gornji Grad, pevcem in pogrebni službi Morana.
Na zadnjo pot smo jo 23.12.2009 ob 14. uri pospremili v družinskem krogu.
Hvala za vse, kar si storila za nas, hvala vsem, ki se spomnite nanjo.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Julijane GOLOB
(18.6.1923 - 19.12.2009) iz Podvolovljeka
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, darovane sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Vikiju Koscu za opravljen pogreb, govorniku Cirilu Rosai za poslovilne besede, praporščakom in pevcem - Dobrovskim fantom iz Braslovč za lepo zapete pesmi ter pogrebni službi Morana.
Žalujoči vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pog robin o rei n ci. sì
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič inpozabo: po tebi merim stvarempomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
(T. Pavček)
V SPOMIN
Alojzu KOLENCU - Oka
(22.9.1922 -1.1.2005)
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Ko zima pokaže svoje zobe, ji mi pokažemo čekane.
Potem ko je sneg zaradi hude zime v nižinah prehajal na tla, je zaradi odjuge dež padal tudi v nižinah.
SLUŽBA JE SLUŽBA
“Kje pa je tvoj mož?” vpraša bežna znanka kolegico na silvestrski večer.
“Na policiji.”
“Pa ravno zdaj so ga dobili?”
“Ne, že takoj po končani šoli.”
JANUAR, FEBRUAR ...
“Ker sem bil v zaporu, za novo leto nisem mogel spuščati svetlobnih raket v zrak,” potoži bivši kaznjenec policistu. “Alijih lahko zdaj?”
“Lahko, samo malo boste morali počakati."
“Kako dolgo?”
“Do 26. decembra.”
müH PRED ŽULJI
mumm žepa
Saj bi na veliko napovedali praznovanje neke 40-letnice nekega turističnega centra v Zgornji Savinjski dolini, ampak jo hočejo skriti, ker se bojijo, da bi jim obisk naših občanov prinesel preveč denarja in bi tako prišli v višji dohodninski razred.
Vsak je svoje sreče rezalec glav promocijske službe.
M \mm NAPAK
“Tine,” reče učiteljica vsa ogorčena, “tako grdo pišeš, da nisem niti prepričana, daje to pisava.”
“Kar pet napišite pod spis, če ne najdete pravopisnih napak.”
ZAZNANA fimi
Vladko se veseli spremembe v svojem življenju: “Od kar so mi operirali nos, voham veliko bolje. Še najbolj je tega vesela žena.”
“Zakaj?” vpraša sosed.
“Ker sem se po operaciji najprej šel umit.”
»Billi PRISTOPI
Fant in dekle plešeta ovita drug okoli drugega, da se lahko samo po glavah ve, kje je kdo.
“Ne pozabi mi po plesu vrniti jakno," opozori dekle fanta, daje prišlo do zamenjave.
“Prav, če boš hotela še modrček, bo v levem žepu.”
ZIM A VII POVSOD
“Kako je mraz. Ali se ne bi malo stisnila skupaj?” predlaga fant dekletu.
“Kar takoj nehaj," se ga ta otepa. "Ob misli na to me še bolj zmrazi.”
Pri nas je zapadlo toliko snega, da se ni videlo ven skozi okno. Po odjugi
smo ugotovili, da je samo tako zelo umazano.
Mična gospodična skuša dobiti kar želi: “Gospod zdravnik, zakaj mi ne daste antibiotikov? Ali naj se zanje slečem?”
“Tudi če se želite prehladiti in vam bo to uspelo, vam bom vseeno dal samo vitamin C.”
SUVANJE USODE
Kaj pomeni biti brezveren?
Brezveren si, če te čaka pregled pred komisijo za invalidsko upokojitev, a greš kljub temu mirnodušnovLurd.
mmmjEm vloge
Nek obiskovalec naše doline očita domačinu: “Vi Savinjčani ste škrti!”
Savinjčana to ne gane: “Se sploh ne čudim tvoji izjavi. Kdaj pa je že bil kak fehtar zadovoljen z rezultati dela svojih molečih rok?”
IZJAVA 1.1EDNA V JANUARJU
Letošnje leto se pa res vleče!

Cvetke h koprive
ZA SLOVO OD PRETEKLEGA LETA
Trije zajčki: »Smo upali in upali, da bomo o preteklem letu lahko povedali kaj lepega, pa ne gre. Nad njim smo celo tako razočarani, da smo v zajčjem sindikatu sklenili, da mu bomo brez zadržkov pokazali »tazadnje«.«
PA NA) SE KDO REČE,
Na prvi dan novega leta v novem desetletju je bila koča nazorskega planinskega doma - Far-banca aktualna kot še nikoli prej. Štirje dežurni kerlci, Trn, Matko, Bane in Šumlak, so poleg objemov in poljubčkov (te so delili le ženskam) na svojem jedilniku ponujali več kot odličen tatarski
DA FANTJE NE ZNAJO ...
biftek, poskrbeli pa so tudi za glasbo vživo. Nekateri pohodniki so zato želeli zakupiti abonma za cel vikend, a so se zaradi zasedenih kapacitet (luštno družbo so si fantje priskrbeli že prej) morali zadovoljiti s skupinsko Zdravljico in blatno potjo nazaj v dolino. Ja, v hribih je res vse lepše...
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Skatol, Trdina, Alarod, Rem, Ma, božiča, prsa,
1st, kastrat, trta, esplanada, IL, pareza, Esaki, Nunn, Svarog, Ka, jodat, Ana, RC, Everest, Ail, Atari, UB, Ljubno, oniks, jagnje, njiva
MINI SLOVARČEK:
AVLIDA- starogrško pristanišče na obali Beocije ETOŠA- presihajoče jezero v Namibiji TAAL-jezero na otoku Luzonu RAEDER- nemški admiral- Erich CIBEBA- debela rozina
Pohod po poteh Pohorskega bataljona Rogla- Pesek-Osankarica-Kot-Zreče. 9.1. Organizator: PD Zreče. Dodatne informacije: 041 725 033, drago.oresnar@siol.net, www.planinskodrustvo-zrece.si.
1.	Rekreativni Dnevnikov tek na smučeh s tekmovanjem v teku na smučeh, sankanjem, otroškimi in drugimi programi. 10.1. Organizator: Dnevnik, Časopisna družba, d.d. Dodatne informacije: Sonja Vidonja, 01 308 22 33, sonja.vidonja@ dnevnik.si, www.dnevnik.si
Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe.
Napovednik dogodkov
•	Petek (8. januar), ob 16.30. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Trgovina pri sraki________
•	Sobota (9. januar), ves dan. Golte
Prireditve ob 40-letnici smučarskega centra_________
•	Sreda (13. januar), ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad
Pravljična ura za otroke: Zakleta grofična__________
•	Sreda (13. januar), ob 19.00. Gostišče Grad Vrbovec Planinski večeri PD Nazarje: Društveni izleti
•	Četrtek (14. januar), ob 18.00. Knjižnica Nazarje
Pravljična ura za otroke: Medvedji čofot____________
Prodam brejo telico - 8 mesecev, sivko, vajena pastirja in paše; gsm 031/277-023.
Prodam brejo telico limuzin, v račun vzamem bikce, stare 7 dni; gsm 040/167-388. Prodam teličko bbp, težko 120 kg; gsm 031 / 855-186.
Prodam telička sr. pasme, starega 10 dni; gsm 041/585-813.
Prodam telico simentalko v9. mesecu brejosti ali kravo, brejo simentalko; gsm 031/551-030.
Prodam teličko simentalko, staro 10 dni in traktorske verige 14,9 R28; gsm 041/226-251.
Prodam telico rj. pasme, brejo 8 mesecev; tel. 03/583-40-78.
Telička bikca sivca, starega 1 teden, in krvavice prodam; gsm 041/239-017. Prodam visoko brejo telico in podarimo mlade psičke mešane pasme; gsm 041 /519-
DELO
Iščem delo; gsm 070/709-175 - Irena. Iščem delo; gsm 041/884-031.
ŽIVALI - PRODAM
DRUGO - PRODAM
Prodam vino (belo, rdeče), možna dostava, ugodna cena; gsm 041/382-735.
Prodam kosilnico znamke Bertolini, dizl, kosa 110 cm; gsm 031/774-520.
Prodam silažne bale; gsm 041 /566-109. Prodam vred. bon za 8 dni v Španijo (velja do sept. 2010); tel. 583-23-93 ali 041/880-932.
DRUGO - KUPIM
Kupim bord od 140 - 150 cm in buče št, 42; tel. 584-14-72 - zvečer.
VOZILA - PRODAM
Prodam golf II, reg. do marca, letnik 1991; gsm 041/785-099.
NEPREMIČNINE
V	Mozirju oddamo trisobno stanovanje; gsm 041/445-949.
Novo stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784.
V	najem vzamem enosobno stanovanje; gsm 031/382-282.
OSEBNI STIKI
Zelo, zelo simpatičen moški, srednjih let, iščem žensko ali mamico; gsm 051/410474.
643.
Prodam prašiča, 150 kg težkega, za zakol in kupim skuter firme Piagio ali Gilera; gsm 040/986414.
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Carlos Ruiz Zafon:
Igra angela
V zapuščenem dvorcu v osrčju Barcelone živi David Martin, mlad pisatelj, ki se preživlja s pisanjem senzacionalističnih romanov. Po težkem otroštvu seje zatekel k pisanju knjig in noči preživlja tako, da si izmišlja mračne zgodbe o mestnem podzemlju. A njegove temne misli niti niso tako nenavadne. V skriti zaklenjeni sobi dvorca se namreč skrivajo fotografije in pisma, ki namigujejo na skrivnostno smrt
prejšnjega lastnika. Roman za vse, ki obožujejo srhljive, erotične, ganljive in napete zgodbe.
Carlos Ruiz Zefón
Prašiče, težke 80 - 110kg, ugodno prodam; gsm 031/662-868.
Prodamo prašiče, 90 -120 kg. Kmetija Kocijan Pragersko, 041/548-115.
Akcija!! Prodam prašiče 120 do 150 kg in svinje 250 do 300 kg. Prašiče lahko tudi
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE
Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM
Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska deta, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net.
Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad.
KAJ NOVEGA, ČUDOVITEGA BI PODARIL NAJDRAŽJIM?
Ne morete zgrešiti! DARILNI BONI SOLNI TEMPELJ! SOLNE TERAPIJE! 031/788-881 ; www.solni-tempelj.com
Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad.
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje.
STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopeiit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje.
SKIBOAT SERVIS TEVČ
Ročno popravilo in montaža vezi - ali strojno - vse vrste struktur; popravilo ostale smučarske opreme; gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje.
Matična kronika za mesec december 2009
ROJSTVA: Rodilo seje pet dečkov in sedem deklic.
POROKE:
Nikolaj Lesjak iz Šmihela nad Mozirjem in Ema Prepadnik iz Mozirja. SMRTI:
Veronika Vodovnik iz Nazarij, Frančiška Žunter iz Spodnjih Kraš, Jožef Horvat iz Žlabra, Roman Gornik iz Kokarij.
v________________________________j______^________________j__________
dostavimo; gsm 041/561-893.
Pradam drugič brejo kozo, srnaste pasme; tel. 03/584-60-56.
Prodam burskega kozlića za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/881-409.
SILVESTROVANJE V LOGARSKI DOLINI
Gala večer v Hotelu Plesalk
Kljub turobnemu in deževnemu vremenu, Ki je na Silvestrovo okrnilo praznovanje novega leto na prostem po vsej dolini, je bilo zelo prijetno na kmetijah, planinskih domovih in drugih gostinsko turističnih objektih na Solčavskem. Čeprav z nekoliko manj gosti so bile prenočitvene zmogljivosti dokaj dobro zapolnjene, vzdušje ob skoku v novo leto pa prijetno in veselo. Prvič so napolnili apartmaje v novozgrajenih prostorih pri Golobovih v Robanovem Kotu, v gostilni Ojstrico in penzionu Na razpotju so imeli vse kapacitete polne, najbolj imenitno poje bilo tudi tokrat v hotelu Plesnik.
Večer pred Silvestrovim so imeli v gosteh Slovenski oktet, kije navdušil hotelske goste, najdalj-
šo noč pa so goste zabavali člani ansambla Zodiac iz Čakovca in enkratna Tereza Kesovija. Med številnimi uglednimi gosti sta bila tudi slikarka Dora Plestenjak in njen sin, popularni pevec Jan Plestenjak. Vzdušje je bilo ob izbornem programu izjemno, kar bo spodbudilo tradicionalne goste in prijatelje, da se bodo tudi v prihodnje radi vračali v hotel ob vznožju Savinjskih Alp.
Jože Miklavc
Osrednja glasbena gostja silvestrske noči v Hotelu Plesnik je bila tudi tokrat Tereza Kesovija (foto: Jože Miklavc)
Božična poslastica iz Fašunove hiše
in spoznanji kuharja kot umetnika, ki jim je tokrat zaupal tudi več uporabnih kulinaričnih nasvetov, ki bodo prišli prav v vsaki domači kuhinji.
Tekst in foto: Franjo Atelšek
Rižota s škampi
Kuharski mojster je prikazal skrivnosti načina priprave jedi
Iz kuhinje v idilični Fašunovi hiši na Ljubnem je v zadnjem dnevu pred božično-novoletnimi prazniki zopet prijetno dišalo. Zavod za razvoj podeželja in turizma Savinja je namreč organiziral kulinarično delavnico s prikazom priprave slavnostnega božičnega menija, ki ga je prisotnim predstavil Dejan Potočnik s turistične kmetije Dobrovc.
Na jedilniku tokrat za spremembo ni bilo gove-
šatelji sprva vzbujale nekakšno strahospoštovanje, ki pa seje ob samem prikazu ob štedilniku in kuhinjskem pultu kaj hitro razblinilo.
Očitno vešč kulinaričnih skrivnosti jim je mladi kuharski mojster pokazal skrivnosti načina priprave jedi iz tokratnega jedilnika. Prisotni sov prijetnem ambientu in ob strokovno podkovanem predavatelju spoznali, da je kulinarika resnično umetnost v malem, začinjena z idejami
Dejan Potočnik pri izvajanju kuhinjske atrakcije
je juhe, praženega krompirja in ostalih vsakdanjih sestavin, ki si jih večina predstavlja kot nepogrešljiv del vsakega dobrega kosila. Potočnik je prisotnim namreč na razumljiv način prikazal, da priprava tudi bolj eksotičnih in za naše okolje nevsakdanjih jedi ni nikakršna skrivnost.
Na jedilniku je bila bučkina kremna juha, beefsteak z gosjimi jetri, skutini štruklji, gratinirana zelenjavna zloženka, rižota s škampi, za povrh pa še pršutova zloženka s tunino peno in lešnikova sladica. Jedi torej, ki so med prisotnimi slu-
Beefsteak z gosjimi jetri
LJUBNO OB SAVINJI
Celje - skladišče D-Per
7/2010
Ljudje in dogodki, Organizacije
5000025719,1
rnRTSc fa
LJUBNO OB SAVINJI
Adrenalinski novoletni spust s
Komaj so dobro ugasnili ognjemeti v pozdrav novemu letu, že so se ob Savinji ponovno zbrali kajakaški prijatelji in organizirali že petnajsti spust po reki. Osrednje dejanje druženja je bil spust po Savinji od zaselka Struge do mostu pri Apnenšku v dolžini približno dveh kilometrov. Vendar je bilo letošnje dogajanje začinjeno še s pravim adrenalinskim dodatkom.
Skupina štirih kajakašev se je podala še višje po reki in se spustila po Savinji na njenem najbolj
ZADNJI LETNI POGON LOVSKE DRUŽINE MOZIRJE
Merjasci ušli, a veselja ni zmanjkalo
Štefanova jaga, kot se drugače reče skupnemu lovu 26. decembra, seje v zgodnjem popoldnevu končala brez ulova. Dobrovlje, ki so bile tistega decembrskega dne lovišče, so divje svinje dobro zaščitile.
druženje. In dobre volje jim res ni manjkalo. Zanjo so poskrbeli tudi Mozirski koledniki.
Ta stari običaj, ki na Slovenskem ni tako pogost, ohranjajo že od svetovne vojne naprej. Nekdaj je bila Štefanova
Divje svinje so ostale dobro skrite (foto: Ciril M. Sem)

m
Darilo prijateljev s Hrvaške (foto: Ciril M. Sem)
V objemu Savinje (foto: Franjo Atelšek)
Na uživanje v ledeni reki se je podalo petnajst kajakašev (foto: Franjo Atelšek)
divjem in nevarnem odseku, dober streljaj od jezu v Strugah. Že sam pogled na penečo reko med skalami je bil strašljiv, spust za pogumne fante v kajakih pa po njihovem nepozabno doživetje. Glede na to, da so nekateri med njimi »trenirali« v Savinji tudi ob njenem visokem vodostaju pred novoletnimi prazniki, jim je to tudi verjeti.
Petnajstega novoletnega srečanja ob Savinji se je tokrat udeležilo tudi simbol-
ično število petnajstih kajakašev, med njimi tudi dekle, ki se tako kot fantje ni ustrašilo ledene reke in zimskih temperatur. Sicer pa se mraz in mokra oblačila hitro pozabijo ob pravem pikniku, kije tudi tokrat sledil po prihodu na cilj. Ob ognju, v veselem razpoloženju ter v spremstvu prijateljev in družinskih članov za fante iz ledene Savinje letni čas pač ne igra posebne vloge.
Franjo Atelšek
Obvezen krst novinca med lovci (foto: Ciril M. Sem)
A kot je povedal predsednik Lovske družine Mozirje Martin Marolt, je kar prav tako. Merjasci so ušli, a tisto, zaradi česar se je zbralo več deset lovcev in drugih gostov, ni samo jaga. Prav toliko je pomembno
jaga povezana s kolinami, danes te niso obvezni del družabnega srečanja. So pa letos lovci sprejeli medse dva novinca, Robija Fabjana in Kristijana Hriberška.
Andreja Gumzej
OSREDNJA KNJ CELJE