Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemati velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 t?ld., za četrt leta 4 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto gld., za pol leta (i gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan veljii 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezno štovilke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspcdicija, Semoniško ulico št. 2. Naznanila čo so tiska dvakr (inserati) so sprejemajo in voljfc tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat; 12 kr. vakrnt; 16 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša. Rokopisi se no vračajo, nofrankovana pisma se no sprejemajo. Vrednlštvo jo v Seinoniskili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzoniši nedeljo in prazniko, ob l/,6. uri popoludne. Itev. 210. V Ljubljani, v potek 16. septembra 1887. J^etiiilc XV Hrvatske razmere. Zatvoruice govorov se odprti, ostre besedo odmevajo v zbornicah, ko narodov zastopniki v adrosnih in bndgetuib debatah izražajo svojih volileev željo in težnje. Priložnost so nudi poslancu, da višjim krogom odkrije rano in bremena, ki narod tarejo in slabe. V hrvatskem saboru pričela se jo v torok adresna debata. Vse tri stranko v saboru prodložile so svoje adresne načrte. Adresa saborsko večine slove: Vaie Veličanstvo, Prerailostivi kralj in gospodar! Verno vdanostjo stopi vedno zvosti sabor pred vzvišeni prestol Vašega Veličaustva ter predloži svojo adroso s srčno hvaležnostjo in nerazrušljivo zvestobo. Rad so odziva premilostivemu pozivu Vaš. Veličanstva, da bo za časa zasedanja vso svojo moči posvetil naprednemu razvitku javnega položaja domovino. To stori toliko raje, ker so s premilostivim onim pozivom strinja ne samo potreba, nego tudi volja narodova, ki je pri zadnjih volitvah jasno pokazala iu odmerila pot, po kterem morajo hoditi zastopniki do narodovega blagra. Ta pot ravno vodi na široko poljo avtonomnega delovanja, kjer je treba mnoge naredbo v samoupravni stroki izdelati, dopolniti iu izvršiti, da se moralni in materijalni blagor dežole polagoma dviga od stopnje do stopnjo. Ker jo vedno pripravljen čuvati veliko politično pridobitve in narodno svetinje, kterih obstanek je zajamčou v postavi in državniški previdnosti, zato bo Vašemu Veličanstvu vedno zvesti sabor vso svojo pozornost in skrb obračal na nalogo samoupravnega postavodajalstva in uprave. V srečnem vspeliu to naloge imamo trdno podlago narodni bodočnosti. Vlada Vašega Veličanstva se bo ozirala na potrebo deželo in gorko željo narodnega zastopstva. Predložila bo saboru vprašanja v vseh strokah postavodajalstva, o kterih milostivi roskript od 18. avgusta po pravici pravi, da zahtevajo hitro rešitev. Sabor se bo s temi vprašanji bavil vestno, skrbno iu temeljito, da more sklepati na blagor dožole. Posebno pozornost bo obračal Vašemu Veličanstvu vedno zvesti sabor na ono osnovo postavo, s ktero vlada Vašega Veličanstva hoče vrediti ljudski pouk po jeduakih načelih. Sabor ima priložnost, da osnuje ljudski pouk na pravični in tudi srbskemu narodu primerni podlagi in tako združi bratska rodova, koj i h zvesta vdanost Vaš. Veličanstvu in domovini sme pričakovati euako osodo in srečo. Vdani sabor posvetoval so bo tudi o drugih važnih zadevah, ki bodo po njegovih mislih pospeševalo koristi domovine. Med temi zadevami jo važna pre-osnova uprave imovinskih občin in ustanovitev kreditnega zavoda. Zeleč izpolnovati dolžnosti, kojo so izraženo v postavah, izbral bo vedni zvesti sabor o pravem časi iu po določbah uagodbe zastopnike v skupni državni zbor, da tam po svoji vesti, pravici iu dolžnosti delujejo z enako ljubeznijo za blagor državne skupnosti in kraljevin: Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Kot najvažnejšo svojo nalogo pa smatra sabor obuovljenje linaučne nagodbo. V to svrho bo izvolil po stari navadi iu uagodbeni postavi kraljeviuski odbor (regnikolarno deputacijo), ki bo vodil potrebne dogovore tor pravično in enako pospeševal koristi in uvaževal zahtevo kraljevin Dalmacijo, Hrvatske, Slavonijo, kakor tudi kraljevine Ogersko. Gojiti smemo opravičeno upanje, da bo tudi ta sabor potrdil z ogersko regnikolarno deputacijo spo-razumljeno sestavljeno predloge, kterim bo Vašo veličanstvo moglo dati postavno moč. Iu tako bo ta sabor z nerazrušljivo zvostobo vzvišenemu prestolu, s ktero so so vodno odlikovalo to kraljevine, in ono iskreno ljubeznijo do domovine, ki jo našo pradedo navduševala za velika dela, vršil svojo nalogo z vestno gorečnostjo, kteri Vašo Veličanstvo podporo, a milostivo nobo prospoh podeljuje. Bog živi in obvari Vašo Veličanstvo. V Zagrebu, meseca septembra 1887. (Daljo prili.) Nliori urinskih katolikov v Treviru. (Daljo iu konoo.) Prevažno jo š o 1 s k o vprašanje. Naši nasprotniki so večkrat rekli pri cerkvenopolitičuih obravnavah v Berolinn svojim prijateljem: „Imate še šolo, to jo državna zadeva, in z državno napravo moroto vse storiti, karkoli hočoto". In ti govore po svojem prepričanji, mi pa se moramo uklaujati postavi. Vendar pa ne moremo dopustiti, da lo nasprotuiki gospodujejo v šoli, in to delajo. Povsod veljii eno in isto načelo, da lo država odločuje. Cerkev ima lo toliko pravice, kolikor ji država dopusti po svoji milosti. 0 šoli bi morali odločevati tudi cerkev iu stariši. Vem, da mojemu prepričanju nasprotuje 75 odstotkov učiteljev. Vendar so moramo opirati na pravice starišev. Nekaj smo dosegli in bomo še več s potrpežljivostjo iu vstrajnostjo. Verski pouk hočemo imeti, šolo moramo osvoboditi. Tega pa no namoravamo, da bi se manj učili, kakor naši sodržavljani. Ne, vsak katolik se mora veliko učiti za svoj stan. Zato so mora vsak dijak mnogo učiti, ker z lenobo ničesa no doseže. Posnomajmo šogo svojih očetov. Sin no sm£ prodati dedščine svojega očeta; obvarovati si mora zemljišče, na kterem so živeli njegovi pradedi. V toni tiči pravi konservatizem. Daljo opozori dr. \Vindhorst na pomanjkanja misijonarjev po nemških naselbinah in na izselniko. Poleg tega pa je v sedanjem časi, pravi govornik, najvažnejše socijalno vprašanje, ki zahteva največjo pozornost. V državi in občini moramo o tem vprašanji razširjati prava načela. So jeden predmet zahteva našo popolno pozornost in sočutje, namreč položaj sv. očeta. Sv. oče so no moro prosto gibati, kor no zadostuje garancijska postava. Italijani so pograbili eorkvouo deželo s silo in brez pravice. Papež iu vsi katoliki moramo od italijanske državo zahtevati cerkveno deželo. Druge državo so sicor potrdilo ta položaj, ali s tem niso dokazalo pravice. Sv. oče jo žo večkrat LISTEK. Nekoliko misli z Lurdskega potovanja. Predragi, preraili prijatelj! Ravnokar som so vrnil na svojo stanovanje. Kasno zvečer jo; dnevni hrup jo malo da no ponehal, tujci pospravljajo se h kratkemu počitku; kratek bo, vsaj kmalu po poluuoči bo jelo vso pomikati so proti baziliki. Jaz vendar nisom zaspan. Ne, tako mogočno sem zavzet od tega, kar som danes videl, in duša mi je tako polna noizbrisljivih vtisov, da so zdi, kakor bi danes telesnost so svojimi naravnimi zahtevami popolnoma umaknila so duševnim težnjam. Ne, nimam telesa, danes bivam v nadzomuljskom svotu, v svetu nebeških duhov. To Ti jo bil dan, preljubi prijatelj! Da bi mogel, uvel bi To z vsemi Tvojimi vzmožnostmi v mojo notranje, da, preosebil bi To v samoga sebo, da bi vsaj za en tronotok okusil in čutil, kar jaz čutim. Da bi to mrtvo pero moglo Ti izraziti vsaj senco od tistega, kar danes napolnujo vso mojo notranjo moči. Da, to Ti jo bil dan, prijatelj, najlepši dan, uajslovesniši v mojem življenji. Danes ni časa modrovanju, no, govoril bom danes kot pravi zgodovinar, broz vsakterih lastnih pridatkov. No kar sem od druzih slišal, ne kar sem bral, ti hočom popisati, ampak ozuanovati Ti hočem, da govorim so sv. Janezom, kar som so svojimi očmi videl, kar som glodal, da boš z nova prepričan, da naša vera šo živi, da v katoliški cerkvi šo dola svoja čuda tisti Bog, ki jih jo delal za časov apostoljskih. Zo včeraj sem bil odmouil ta dan edino lo opazovanju velikega francoskega romanja. Na vso rano že som šol v baziliko mašovat. Akoravno jo v goronji baziliki 17 altarjov, v kripti pa 7, so jo vendar zarad nezmernega števila duhovnov začelo darovati že kmalu po poluuoči. Prišedši v baziliko najdem vso altarjo žo oblegano, okoli vsakega osem ali dovot duhovnov, ki so v vrsti drug za drugim Čakali. In tako tudi meni drugega ni ostalo, kakor ustaviti so pri enem altarjov, dokler po dvoh ali treh urah ne pridem na vrsto. Kot samotarju mi ni bilo težko zamisliti so, kmalu mi je vsplaval duh v nebeške višino. Bili smo v osmini Marijinega vnebovzetja. Kot predmet meditaciji som si izbral lepoto in voli- častvo Marijino. Lepota jo ena izmed bistvenih lastnosti vseh reči. Vendar pa niso vse reči enako lepo, ampak Čim popolniša jo reč, tem lepša jo. Zatorej jo Bog kot neskončno popolno bitjo tudi neskončno lep. Najpopolnišo bitje v vidnem stvarstvu jo človek, on je zatorej tudi najlepšo bitje. Toda po Adamovem grehu jo bila narava človeška ranjena in pokvarjena, in tako tudi prvotna lepota človeška skaljena. Kun sama so med Adamovimi potomci sveti v žaru prvotno človeško nepokvarjenosti in lepote, Marija broz madeža izvirnega greha spočeta. In tako pozdravljamo v Mariji čisti, neskaljeni vzor človeške prvotno lepoto. A to vzorno podobo človeško lepoto jo neskončno poveliČala in ožarila milost božja, po kteri jo bila Marija dostojno sposobljena za nevesto sv. Duha in za Mater Sinu Božjega. Od tod se Ona sveti v žaru neskončno, nostvarjono lepoto . . . Glej, ta vzor so največi krščanski umetniki zvesto si držali pred očmi — Mater Božjo. Kako imenitno so Madouno Rafaelovo, Michelangelovo, Guoriccinovo itd. itd. One nam predstavljajo vrhunec najviše uinetnijske dovršenosti. Kolika razlika med krščansko in staro-grško umetnostjo ! Pustimo zunanjo obliko, ta jo le bolj stranska, a poglejmo idejo; kako daleč so stari v tej zaostali, ponovil svojo zahteve v okrožnicah, nagovorih in sploh pri vsaki priložnosti, kedar je imel priliko govoriti o tej stvari. Tudi mi ponavljamo te zahteve sv. očeta, ker sinovi morajo zagovarjati pravice svojega očeta. Mi želimo — in to vsak lahko razume — da sv. oče dela in sklepa neodvisno, samostojno in brez vpliva, da mu ni treba misliti, bo li s tem ali drugim sklopom tii ali tam vzbudil nezaupanje ali celo sovraštvo. On bi moral imeti to prostost, da lahko graja priprostega delavca in visocega kneza, kedar je potreba po cerkvenih načelih. Ne smel bi se bati zamere vsled toga. Zavarovan bi moral biti proti vsem nevarnostim, ki pretč vsem zastopnikom oblasti. Niti misliti ne smem na žalostni položaj sv. očeta, ko bi rovolucijske stranke v Rimu proti njemu vzbudile vstajo. Ker morajo posamezni katoliki želeti papeževo prostost in neodvisnost, ki je lo tedaj mogoča, ako sv. oče dobi popolno samooblastje (suvereniteto), zato se mora vsaka država na svojo korist potegovati za papeževe pravice in njegovo deželo. In to velja za vso vlade brez izjeme.'^ S temi besedami pa nikakor ne mislim priporočati križarsko vojske. O tem sem pa prepričan, da se Italija no bo dolgo ustavljala opravičeni zahtevi, ako hočejo vsaj najveljavuejše države. V tem oziru mi no moremo nič boljšega storiti, kakor da vsak s svojim vplivom višjim krogom dokaže potrebo te zahteve. Pri vsaki priliki moramo ponavljati to zahteve, akoravno so drugi predmeti na dnevnem redu. To tukaj toliko bolj povdarjam. ker so taki glasovi iz Trevira bolje slišijo, kakor iz drugih krajev. Ako se glase enaki glasovi v Franciji, Belgiji in Švici, potem jo koncert večji, in gluho uho v Italiji bo morda veudar-le slišalo. Mi ne smemo misliti, da moramo molčati, ako nimamo mnogo upanja. Pogum veljii! Spomnimo pa se tudi pri tej priliki sv. očeta in izrazimo mu popolno vdanost, da kot verni sinovi vedno poslušamo njegov glas in z ljubeznijo in spoštovanjem vedno to storimo, kar je njegova volja. Svojo vdanost lahko pokažemo z darovi. Ta sredstva so potrebna za cerkveno vladanje. Mi vedno le to damo, kar se zopet za nas porabi. 31. decembra t. I. praznovali bomo redko slovesnost, ktere se bodo vdeležili vsi narodi. Treba jo, da tudi nemški katoliki ta praznik praznujejo slovesno in s primernimi darovi sv. očetu napravijo veselje. Od sv. stola odvisen je obstanek cerkve. Ako se zruši temeljni kamen, pasti mora vse poslopje. Zato moramo skrbeti, da tudi mi ostanemo varni v tem poslopji; to pa se more zgoditi, ako ostanemo v tesni zvezi s temeljnim kamnom, rimskim stolom. Politični pregled. V Ljubljani, 16. septembra. Notranjv dracle. Avstrijsko vnanjo politiko nadvladujeta dva vprašanja, ki sta pa v najtežnejši zvezi. Prvo je sestanek ruskega in nemškega vladarja, drugo pa potovanje grofa KaInoky-ja v Friedrichsrube k a krščanski vspeli so se neskončno visoko, njih umotvori so odsvit neskončno večnih idej, ktorili izvor je Bog sam, zatorej duha zavzamejo, tor ga s zemljo vznoso v nebo. Ni so čuditi. Krščanski umetniki ogledovali so so ob vzoru Marijinem, ki jo zrcalo brez madeža. O koliko idejalnega v sobi hrani češčenje Marije Device! In da bi katoliška cerkev tudi ničesar ne iiuela, po čemer so odlikuje prod protestau-tizmom, dovolj jo to, da jo ohrauila, da še vedno goji češčenje Marijo Matere Božje, ki jo mod vsemi stvarmi najidejalniša, najlepša. Ali nimajo žo sami prazniki Marijini nekaj poetičnega, nekaj neizrekljivo prijetnega na sebi? Ali ne poslušajo verniki najraje, ako se jim govori o Materi Božji? Jih no vleče že samo srce do nje? Ne zadostuje že, ime Marijino le imenovati, iu solze so jim prikažejo v očeh . . .? Da, da bi le tudi novejša umetnost jela se zopet obračati po tem najvišem vzoru človeško popolnosti. Morda bi to bolj blažilo srce, kakor vzori, ktero nam vpodabljajo mnogi romanopisci. Zatorej pa veš, dragi prijatelj, ko sem po dolgi meditaciji slednjič prišel do maše, prosil som Boga tudi za ljubo Slovence, da bi tudi k nam prisijali žarki pravega idejalizma. (Daljo prili.) Bismarcku. Nemčija doživela je blamažo pri svojem potezanji za rusko prijateljstvo. Skušnja in zgodovina zadnjih desetletij pa nas uči, da so jo Nemčija le takrat prav tesno oklepala Avstrije, kadar jej je spodletela špekulacija, da bi jo žrtovala novemu zavezuiku. Da so pričeli celo najzvestejši pristaši nepogojne avstrijsko-nemško zveze dvojiti o poštenosti Nemčije, dokazuje Slovanom zloglasni „Poster Lloyd", ki piše: „Volik je propad navstal med Nemčijo in Rusijo in težko ga je prekoračiti; ni se toraj bati, da bi prenehala avstrijsko-nemška zveza." Da so nemški liberalci pri čcškili dopolnilnih volitvah zmagali v nemških okrajih, ni vendar nič nenavadnega. Vendar pa vlada v njihovih listih veliko veselje ter trobijo v svet o emiuentni apolitični iz-vežbanosti" Nemcev na Češkem. Naj imajo svoje nedolžno vesolje, vendar pa je iz vsega tega jasno, da ugaja nemškim liberalcem bolj boj, kakor pa narodni mir na podlagi enakopravnosti. Ogerski ministri posvetovali so se dno 12. t. m. več ur poglavitno o financljelnem položaji. Ogerski listi pečajo se mongo s požari, kojih je vedno več v kraljestvu sv. Štefana. Povzroči jih večinoma zlobna roka — žalosten dokaz, kakova razdivjanost vlada med oholim madjarskim rodom. „Kgyetertes" piše: „Materijalna škoda dii se poravnati s zavarovanjem pri bankah, kdo pa popravi | škodo, ktero napravlja grozoviti moralni propad? Pravega prijatelja naroda pretresa mraz, ko premisli, da so bo ta razdivjanost vedno bolj razširjala in vedno več nesreče napravljala. Toda kaj bi razpravljali ta žalostni predmet, ko nam je vendar znano, da ni mogoče ozdraviti to hude bolezni, ne da bi brezozirno odkrili rano, ktero prikriva svetu bliščeč plašč." — Kako bo postopala ogerska vlada nasproti prestrojitvi davka na špirit, poroča se „N. Fr. P." iz Budimpešte, da bo ogerska vlada zahtevala, naj se vpelje vžitninsk davek v znesku 20 gld. od hektolitra, ter da bo pri tej svoji zahtevi ostala z vso odločnostjo. Uvedba tega davka imela bi tudi dobre posledice za financijelne koristi Avstrije. Po vsem soditi pa pripisuje največjo važnost ogerska vlada vžitninskemu davku na žganje, ter bo bržkone odjenjala v vprašanji davka na sladkor, da se bo mogla sporazumno uravnati ta zadeva. Tnaii]«' držaVe. Srbska komisija, ktero nalog je presoditi dr-žavne finance, dokončala je danes svoj izdelek. Veliko je zanimanje v vseh krogih, kakov je ta posvetovalni sostavek. — V Makedoniji pričele so se neki veliko-rumunske agitacije. Poluradni „Beogradski dnevnik" pravi, da je to gibanje škodljivo srbskim koristim. — Kasacijskega dvora svetnik Barilov vstrelil se jo dne 14. t. m. zvečer. Povod samoumoru ni znan. — Vseučiliškim rektorjem imenovan je Stojan Markovič. — Pri Leskovci pogorelo je nad 50 hiš. Tudi ljudje so se ponesrečili. Revščina jo velikanska, kor so skoraj vsi letni pridelki uničeni. liolgarska vlada postopala bo strogo proti potepuhom; nekaj tacih prikazni vtihotapilo so je čez mejo. Te ljudi, ki ne morejo ničesa zgubiti ter tedaj lahko vso tvegajo, da bi si kaj pridobili, izgnala bo vlada kratkim potom iz dežele. Tudi namerava vlada izdati omejujoče naredbo glede časnikarstva, kakor hitro bi se zopet začelo pisariti v smislu in obliki zadnjega članka v „Tirn. Konst." — Radoslavov povrnil se je s svojo soprogo v,Solijo ter bo tukaj otvoril nekak „političen salon", ki naj bi bil središče opoziciji. — Cankova stranka dviga ponosno svojo glavo ter preti svojim političnim nasprotnikom s strašanskim maščevanjem. — Vesti o utrjevanji Varne in Burgosa so neresnične, isto tako, kakor o vstajnih pripravah v Makedoniji. — O zadnjih izgredih piše liberalna „Svoboda": „Kar smo že prej vedeli, to se jo zgodilo. Narod noče imeti v svoji sredini izdajic." — „Narodna volja" obsoja program Karavelova ter prerokuje, da ta ue bo imel Odlični Kranjci. (Daljo.) Tmpacli Jožof, Ljubljančan, jo bil nektoro dni duhovni pomočnik pri sv. Ksaverji na Stražah, potem podvikarij pri sv. Juriji na Taborskem in je umrl kot kurat v Okonini 1. 1738.') Joras Franc, roj. v Ljubljani, jo kapelanoval na Kranjskem v Nevljah 10 let, potem je bil vikarij v Špitaliči 17 let, v Ambrusu 1 '/„ leta in v Dobrovi 2 leti. Dne 1. julija lota 1803 je nastopil kuracijo sv. Janžu v Razborji, ktero pa jo zaradi bolehnosti 21. decembra 1811 zapustil in so v pokoj podal. Umrl jo v bližnjem gradiči Rut dne 5 aprila 1810.') J os t Martin, roj. v Ljubljani, I. 1050 jo bil „ad tit. monsae et ad Dominum Bali. Austriac. Or-dinis Teutonici" posvečen 17. marca 1085 v subdijakona, 7. aprila i. I. v dijakona, 21. aprila i. I. pa v mašnika.8) Od februvarija 1003 do junija 1701 kapelanoval jo pri Veliki nedelji, potem pa je prišel ') .1. Orožen, II., b., 104. ') J. <>ro).on, IV., b., 471). ") Zapisnik ordinacij Sokovsko školijo. vspoha, ker ga narod predobro pozna. Prebivalcem glavnega mesta čestita, da so pokazali svojo nevoljo zoper njega, vendar pa obsoja dejanjske izgrede. Brž ko no imela bo italijanska ekspedicija v Afriki kmalu zopet dosti opravila. Kakor poročajo od tod čez Pariz, osvojile so si z mečem vojne abesiuskega kralja utrjeni samostan Keren . kteremu so poveljniki italijanskih voju pripisovali veliko važnost. V angleški spodnji zbornici izjavil je Fer-gusson na neko vprašanje, da je dobil angleški konzul na otoku Samoa ukaz, naj ostane popolnoma nevtralen. Angleški vladi zagotovila je Nemčija, da njena akcija ne zadeva vnanjih odnošajev otoka Samoa, osobito razmer treh nagodbenih držav. Dal jo je naznanil, da ui mogoče določiti, kedaj se bo sešla konferenca o sladkorji, dokler ne odgovore na povabilo države, ktero se bodo vdeležilo posvetovanj. — Parnelovci pritožili so se, ker ravmi vlada s političnimi vjetniki isto tako, kakor z navadnimi hudodelci. Balfourt odgovoril je na to, da je naravno, ako se postopa isto tako z onimi, ki so ščuvali k hudodelstvu, kakor s hudodelniki samimi. — Angleški zbornici imate danes zadnjo sejo. — Dne 18. t. m. govoril je Gladstono ter je trdil, da je vlada postopala proti zakonom, ko je preklicala shod pri Eunis-u. Da bi bil Forster v svojem času prepovedal 130 shodov na Irskem, njemu ni znano. Kar so tiče pa dogodkov v Michelstovvnu , je Balfourt pač drugače poročal o njih, kakor so bili v istini. Policija postopala je tako, da se smolo o njej trdi: pregrešno jo neumna, ali pa nemarna. Gladstono je zahteval, naj se stvar natanko preišče, ter je končal svoj govor: „Vse delovanje vlade namerava edino le to, da popolnoma zatre časnikarsko, govorniško in zborovalno prostost. Na tej nesramni poti pa jej ne bo sledil angleški narod". — Poroča se iz Londona, da namerava Gladstoue-ova strauka nadaljno agitacijo proti vladni posilili politiki. Turčija še ui ničesa sklenila, kaj bo naj-prvo storila na odgovor Bismarckov. Več minister-skili posvetvvanj pod predsedstvom sultanovim so bo vršilo v kratkem času. Sultan hoče služiti dvema gospodarjema naenkrat — Rusiji na eni strani, Avstriji, Italiji in Angliji na drugi strani — v resnici težko stališče. Kako se bo rešil iz te zadrege, je danes pač popolnoma nejasno. — Več bolgarskih ubežnikov prosilo je dovoljenja, da se smejo vrniti v svojo domovino. „Pol. Corr." pišo se iz Rima: Misija papeževega poslanca msgr. Persica na Irskem ima najboljši vspeh. Iz njegovega poročila je razvidno, da je nabral mnogo gradiva o irskem vprašanji in posebno o odnošajih katoliškega duhovništva k ljudskemu gibanju. Vsled teh ugodnih novic dobil je msgr. Persico nalog, naj ostane še dlje časa v svojem poslu na Irskem. Izvirni dopisi. Iz Škofje Loke, 14. septembra. V nedeljo, dne 11. sept. vršila se je v našem mestu slavnost petindvajsetletnega obstanka naše čitalnice, ktera je privabila od blizu in daleč, mnogo gostov. Vrli „Sokol" in pevsko društvo „Slavec", odborniki Ljubljanske in Kranjske čitalnice, „Bralno društvo" iz Kranja, zastopniki Kamniške „Lire", „Bralnega društva" iz Selc, mnogobrojni irosti iz različnih krajev prihiteli so v naše mesto, da se vdeležo redke slavnosti. Med gromenjem topičev pozdravljali so se gosti po predsedniku čitalničnem, fjosp. poslancu Mohorju, in drugih udih čitalničnih, kteri so jih spremili v čitalnične prostore. za župnika v Središče.') Pa lo kratek čas jo ondi služboval, kajti žo 23. aprila 1702 ob poluuoči jo umrl, star okoli 50 let. Mrtvaška knjiga Središke župnije ima o njem: „Adm. Rvd. 1). Martinus Jost, aotatis suae 50 circitor annorum omnibus nocossariis Sacramentis praemunitus, do 23. Aprilis bora 12 noetis cursum vitao huius explovit, vivens Deo, Parochus oxistons hic ad S. Spiritum Ao. 1702." J tiraj Anton, Ljubljančan, 1738 kurat pri sv. Ksaverji na Stražah, 1741 pa duhoven nemškega reda v Ljubljani.,J) Juvančič Jožef „Oarniolus, Labacensis", roj. leta 1719, posvečen 1747, je bil od januvarija do konca septembra leta 1755 administrator, potom pa župnik v Ormoži.") Novembra 1757 je odšel k svetemu Miklavži, kjer je župnikoval do 10. avgusta 1708.4) Kapus Janez „natus Labacensis" bogoslovec v Gornjem gradu 1730, 1737, kapelan na Vranskem 1737—1740 in v Braslovčah 1740. Leta 1741 jo ') Vizitaeijski zapisnik od I. 1701. ») .1. Orožon, II., b., 100. ") Knozoškolijski arhiv v Oradoi. 4) S Povoden, „Hoitran 7,ur stoiermiirkisohen Kirschon-goaokiohto" (rokopis v do>.olnoiu arhivu v Uradoi). Spored cele slavnosti pričel se je s sv. mašo, pri kteri je močan pevski zbor sv. pesmi vbrano popeval. Vdeležila so so sv. mašo vsa društva s zastavami in muogobrojno ljudstvo. Po dokončanem sv. opravilu naredili so gostje izlet v Strablovo graščino v Stari Loki, ktera je vsled svoje zbirko krasnih in dragocenih slik vrlo zanimiva. Proti jodui uri bil je improvizovan banket v čitalnični dvorani. Prva napitnica, ktero je čitalnični predsednik gosp. Mohor govoril, gorko povdarjajoč geslo: „Vse za vero, dom, cesarja", veljala je Njega Veličanstvu cesarju. Gosp. profesor Šubic nazdravljal je vsem društvom iu zastopnikom čitalnic, kteremu sta v lepih besedah odgovarjala g. dr. Savn i k, predsednik Kranjske čitalnice iu g. Nolli, podstarosta „Sokolov". Gosp. župan Val. Šušnik napijal jo bratski slogi med društvi, končujoč svoj govor z dr. Riegerjevimi besedami: „No vdajmo se!" Gosp. kapelan Elbert nazdravil je čitalničnemu prodsod-niku, g. Košir mestnemu županu itd. Slednjič je še g. Lah, odbornik Ljubljanske čitalnice, povabljal nas z laskavami besedami, da se ob priliki petin-dvajsetlotnice Ljubljanske čitalnice, ktera so bode prihodnje leto praznovala, Loška čitalnica muogobrojno vdoleži. Med posameznimi govori pel je „Slavee" krasno več zborov. Med banketom vstopil je v dvorano vseučiliščui profesor, slavist g. dr. K rek, ki je bil z burnimi „živio"-klici pozdravljen. Ob 4. uri pomikati so se jela vsa društva in gostjo na Štemarjo, kjer je bila prosta zabava. „Slavec" prevzel jo dobrohotno pevski del in nas očaroval s krasnimi zbori, kot: ..Slovansko pesem", „Jadrijansko morje", ..Domoljubje" i. dr. Prvikrat smo imeli tudi Ločani čast občudovati zvoneč krasen tenor g. Medena, ki je v mnogih pesmih nastopil kot solist. Dumo odobravanje in ploskanje donelo mu je pri vsaki pesmi nasproti. Godba igrala je več slovanskih komadov v popolno zadovoljnost občinstva. Mnogo smehu izvabil je tudi komičen prizor. Ko so je večer približal, odšlo je vso občinstvo v čitalnico, kjer se je imela vršiti veselica. Vso točko sporeda izvršile so se prav dobro. Nagovor napravil je na poslušalce močan vtis; bil pa jo tudi lepo sestavljen in pronašan duhom in srcem. Deklamacija gospdč. Mohorjevo ugajala je zelo. Pevske točke pele so so vbrano iu lepo, osobito, ko je nastopil močan zbor, kakoršnoga čuti pri nas nimamo mnogo priložnosti. Igra ..Županova Micika" igrala so jo v popolno zadovoljnofit vseh navzočih. Pred igro kazal nam je g. profesor Subic meglene podobe, ki so vrlo dobro izpale in zelo zabavale gledalce. Po sporedu vršila se je med petjem in godbo živahna zabava. Dii je to v rosnici lep dan in za našo čitalnico velikega pomena. Mi ji pa ob koncu slavnosti želimo, naj bi ona vedno trdno stala, cvetela iu rastla v prospoh našega naroda. Od Kolpe, 14. soptembra. Željno smo že pričakovali, da vidimo v svoji sredini našega preljublje-nega višjega pastirja mil. g. knezoškofa. Pripeljali so se 9. t. m. na Danjaloko, kjer so jih pričakovali pri župnijskem dvoru župni oskrbnik gosp. Matija Gerzin in kapolan od Fare pri Kostelji z velikim številom obojnega spola. Mlaji in zastavo vihrale so v obilnem številu. Milostivi spali so v župnijskem stanovanji na Baujaloki, od koder so so odpeljali že postal kurat pri sv. Janži na Peči, 1. 1751 pa župnik na Vranskem, kjer jo umrl 9. novembra 1794. \) Kamor Franc, Ljubljančan, I. 1788 kurat pri sv. Ksaverji na Stražah, I. 174'! pa provizor v Trbovljah.1') Kaste lic Simon, roj. v Ljubljani Ki. oktobra 1709, posvečen 28. oktobra 1795, jo kapelanoval v Gornjem gradu leta 1795 in 1790, v Poličanah 1798—1798; potem jo bil do 1804 v Makolah provizor. Od tod je žol v Spodnjo Polskavo za kapolana, 1. 1805 pa za provizorja k sv. Petru v Medvedovem selu. Od leta 1805 do 1807 jo bil kapolan v Vitanji, potom pa do 1. 1809 v Starem trgu. Lota 1809 jo kapelanoval v Laškem trgu, a žo 1. oktobra i. 1. jo moral za provizorja v Dobjo, kjor jo 80. novembra 1811 postal župnik. Dno 30. marca 1839 jo oilšol za župnika v Kalobje ter jo služboval ondi do 27. okt. leta 1841, ko jo stopil v pokoj. Umrl jo v Planini 28. avgusta 1849.») ') J. Orožon, IV., a., 118 in V., 317. •) J. Orožon, II., 1)., 100. ') J. Orožon, VI., 278. (Daljo prih.) ob polu sedmi uri po strmem klanci doli proti Fari pri Kostelji, kjer so delili zakrament sv. birme. Povsod, kamor si pogledal, na desno in levo, bile so postavljene smereke in slavoloki, nekteri izmed teh s krasnimi napisi. Strel je odmeval od vseh strani in zvonenje, dasiravno od majhnih vendar ličnih cerkvic, jo bučalo daleč po Kosteljskej ravnini in brdini tostran Kolpe. Pa tudi onostran imenovane reke odmevalo jo zvonenje cerkva Serijske škofije. Četrt na osem zjutraj pozdravili smo mil. knezoškofa že pri Fari. Ob osmi uri so mil. knezoškof opravili daritev sv. mašo in po maši so imeli govor, v kterem so opominjali vernike, da naj obudijo onega Duha, kterega so prejeli v zakramentu sv. birme. Priporočali so starišem, da uaj učijo otroke doma molitvice, ker mnogo je takih, ki redko pridejo v šolo, ker imajo predaleč, ter naj navajajo jih k pobožnemu in poštenemu življenju, kajti od domače hiše, to jo od starišev, je navadno odvisno, kaki so otroci. Ob polu deseti uri začeli so birmovati. Sv. opravilo je trajalo dvo uri, kajti bilo jo birmancev čez šest-sto. Splošno je bil med sv. birmo zgleden red, dasiravno je bilo mnogo ljudstva, ker so prišli otroci iz domače in Daujaloške župnije. Ko so knez stopili v svetišče, je bila velika gnječa nekaj radi tega, ker jo vse želelo videti g. knezoškofa, nekaj radi tega, ker je začelo malo deževati, iu vsak je gledal, da si ue bi svojo praznične obleke premočil. Popoludne se odpeljejo g. knezoškof proti Brodil na Kupi, da obiščejo župnijo Osilnico. Prod mostom, na mestu in ua Brodu bili so slavoloki z napisi. Na Brodu pri mitnici to- iu onostran cesto stali so v vrsti vatrogasci ter delali špalir. 0. g. župnik Matej Cvetko nagovoril in pozdravil jo milostivega na hrvatskem zemljišči, želeč 11111 srečen pot v štiri ure oddaljeno župnijo Osilnico. Gosp. knezoškof pozdravili so vrlo vatrogasno društvo, ktero je že marsikteri-krati tostran Kolpe pomagalo gasiti ogenj. Odhajajoč zakličojo: „Živeli Brodjani!" Na to besede odmeva večkratni „živio". V nedeljo popoludne ob 0. uri pripeljal so je visoki gospod iz Osilnico na Drod, kjer se je na povabilo ondotuega župnika malo oddahnil, kajti pot od Osilnico do Broda je daljna iu težavna. Po kratkem oddihljeji se visoki gospod pelje naprej ter se ustavi pri župnijskem stanu v Fari. Dilo je sicer že mračno, toda mil. knez jo pokazal svoje rahločutečo srce, da obišče bolnega ondotnega gosp. župnika še enkrat, predno odide iz Fare. Ljudstvo jo govorilo: „Gosp. škof govorijo po naše". To je, tako besedo iu naglas imajo po priliki, kakor ljudstvo ob Kolpi. „Mladi so. Bog jim daj zdravje!" Tako je govorilo priprosto verno ljudstvo. Od sv. Gregorja, 13. soptembra. Lepa farna slovesnost vršila so je pri sv. Gregorji preteklo nedeljo 11. t. m. Imeli smo blagoslovijenje novih stranskih altarjev sv. Valentina iu Marijo Device, ktera sta se po posebnem prizadevanji č. g. župnika Iv. Brence-ta in po darežljivosti faranov v tako kratkem času napravila. Altarja jo jako okusno in lično izgotovil že dobro poznati g. Fr. Jantes, podobar Velikolaški, ki si jo tudi tukaj vso hvalo prislužil. V nedeljo dopolnilno pripeljali so se velezaslužni častni kanonik in dekan Ribniški g. Martin Skub i c, da v prisotnosti mnogo sosedne duhovščine blagoslove nova altarja. Po obredu blagoslovljenja darovali so slovesno sv. mašo z asistenco g. dekan, in ravno ta gospod imeli so tudi jako umesten, v srce segljiv govor. Pri tej slovesnosti vršilo se jo tudi darovanje, pri kterem so jo nabralo 113 gl. 10 kr,, kar jo za tako malo župnijo jako hvale vredno! — Slovesnosti so se vdeležili: gosp. Danijel buflaj, okrajni sodnik Velikolaški; gosp. nadučitelj Josip Pavčič, tudi iz Velikih Lašč — koji zadnji jo posebno vstregel vsem faranom s svojim izbornim sproinljovanjeni na orgijah, za kar mu vsa čast iu hvala 1 — in pa g. deželni poslanec Pakiž. Ros mnogo se je žo napravilo za božjo čast v kratkem času jodnega leta, odkar biva č. g. Ivan Brenco med nami. O tom pričajo novi bronasti, pozlačeni svečniki iz tovarne gosp. Samasse, nova altarja, nova svetilnica pred velikim altarjem, novo nebo, ktero je lično napravila gospa Ana Hofbauer-jeva, iu šo mnogo, mnogo druzih podrobnosti. Hase slovstvo. »Šolske Drobtinice", v potlndvajsotlotni spomin smrti A. M. Slomšk-a. — Učiteljem, odgojiteljem in prijatoljom šolo spisal Fr. S. J »nišo k, nudučitolj in bivši e. kr. okrajni šolski nadzoritolj v Roiohen-berg-u. — V Ljubljani. Natisnil in založil J. it. Milic. 1887. „Dnč 24. septembra t. I. — tako začenja pisatelj uvod — preteklo bo 25 let, kar je umrl preslavui knez in škof Anton Martin Slomšek. Da se bo njegov spomin po celej Sloveniji vredno obhajal, umevno je pri toli prebujenem iu hvaležnem narodu, kakor so Slovenci, samo ob sebi, da se bo pa tudi od strani slovenskega učiteljstva vse storilo, prvaka slovenskih pedagogov dostojno proslavljati, tega sem najprej prepričan."—V ta namen izdane so tudi te „Šolske Drobtinice" . . . Ko se je zadnji čas vnelo na našem pedagogiškem polji živahnejše gibanje, je moralo to vsacega pravega rodoljuba navdati s srčno radostjo. A da se uprav narodni učitelji naši zatekajo k viru domačega vzgojeslovja, k prvemu našemu pedagogu, to nam je svetla zarja boljših časov. Kadi toraj priznavamo, da smo se zelo oveselili prijemši v roko knjigo, ki je času primerna in zel6 koristna. Oe kterega izmed slovenskih pisateljev, dolžni smo gotovo književno slaviti Slomška, o kterem jo eden bivših ministrov naših izustil pomenljivo vest, da dela Slomškova bodo se prav ocenjevala še le po njegovi s m r ti. Tako se je tudi godilo in se bode še v bodoče. Dolj ko bodemo spoznali ,.apostola Slovencev", bolj ga bomo slavili. Daj Bog, da ne bi bilo v prihodnje nobenega slovenskega odgojitelja, ki se ni seznanil natanko z vedno veljavnimi proizvodi prvega našega pedagoga. Da nam je toraj knjiga v slavo in pravo oceno Slomškovih del spisana vedno dobro došla, je lahko umevno. A je tudi koristna. Po sodržaji razdelili bi jo v dva dela. V prvem peča so pisatelj izključljivo s Slomškom. Ko ga je narisal živečega, učečega in beročega se od zibeli do groba, podaje nam iz njegovih spisov zrnatih izrekov: 1. O domači odgoji otrok, 2. o šoli in 3. o učiteljih. Nadalje nam riše Slomška kot praktičnega šolnika, ki je ob pomanjkanji ljudskih šol vedel si pomagati z nedeljsko šolo, kakoršno priporoča učencem in učiteljem v svoji zlati knjigi: „Blaže in Než i ca". Kakor da vidimo pred seboj vzornega učitelja, ki v<$ svojim gojeucom podajati v pravi meri, ob pravem časi tečno dušne hrane, zdelo so nam je čitajočim ta oddelek. — Slomšek pa ni bil samo vzoren učitelj, on nam jo tudi vzgled pravega domo- iu rodoljuba. Iz njegove prave in čiste ljubezni do domovine in roda pognali so vzkliki, ki nam jih zbrane iz raznih spisov podajo pisatelj. Rodoljubje se mu kaže tudi v ljubezni do materinega jezika, čegar gojitev Slomšek z živo besedo čestokrat svojim rojakom priporoča. Isto tako tudi petje rekoč: slajše reči n a svetu ni, kakor je pesem lepa. Pisatelj nam k sklepu podaje tudi nekaj kitic iz ljubkih pesni Slomškovih, tako, da v resnici po prebranem prvem delu stoji pred našim duhom vzvišena podoba prvega slovenskega pedagoga, domo- in rodoljuba. (.Konoo prih.) Domače novice. (Vabilo k veselici), ktero priredi v korist sv. Cirila in Metoda družbi S e n t -p e t e r s k a p o d r u ž n i c a v Schreiuerjevi pi-varni (Bierhalle) v nedeljo, 18. septembra 1887. Vspored: 1. Fajgelj: „Pobratimija", zbor. — 2. Nagovor. — 3. Stegnar: „Slavec in pevec", zbor. 4. „Domovini", deklamuje gospica Zorka * — 5. Gerbič: »Slovanski brod", zbor. — 0. Vašak: „Stanak", čveterospev. — 7. „Preširnova oporoka", deklamuje gospica .losipiua „. * — 8. Vašak: „Slovan", zbor. — 9. Villiar: „Slavjanska", zbor. — 10. Hajdrih: „Jadransko morje", zbor. — 11. Dr. Ipavic: „Slovencc sem", zbor. — 12. Kocijančič: „Popot.ua", zbor. — Potje izvršuje iz prijaznosti slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec*. Med posameznimi točkami svira godba. — Vstopnina 20 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Odbor. (Kontrolni shod) za mesto Ljubljansko vršil se bo dno 11. oktobra ob 9. uri v Št. Peterski vojašnici. Posebne pozivuice se ne bodo izdale. (Deželni Šolski svčt kranjski) je včeraj ukazal ravnateljstvu Ljubljanske gimnazije, naj še danes, dne 16. t. m., vpisuje učeuce v slovenske paralelke I. razreda. Vsled ukaza si. c. kr. rainisterstva z dne 6. septembra t. 1., štev. 22.784, je namreč ravnateljstvo ustavilo daljše sprejemanje v I. razred slovenskih paralelk. Ob jednem je doželui šolski svet poslal prošnjo naučnemu ministerstvu, uaj dovoli še tretjo paralelko v I. razredu. (Umrl) je 14. t. m. nagle smrti v Kropi rano-celnik Ernst Balofsky, umirovljeu vojaški zdravnik. (Vrat si je prerezal) SGletni starček v Eobski župniji vsled blaznosti in takoj umrl. (Dr. Kronavvetter in pl. Gautsch.) Dne 13. t. m. poročal jo Dunajski demokratski poslanec dr. K r o n a-we tter volilcem o svojem delovanji. O naučnega ministra naredbi izrazil se jo ta trdi Nemec, da ni opravičena uiti v stvarnem, niti v finančuom oziru, ter uikakor ne more odobravati (iautschevega postopanja. „S to naredbo", rekel je Kronavvetter, preprečiti hoče ministerstvo siromaštvo med učenim svetom ter ne pomisli, da provzročuje ž njo revščino med neučenim narodom. — Ako že nemšk poslanec tako sodi, tem jasneje odkazaua je pot uašim slovenskim poslancem! (Prestavljen) je gosp. prof. Antou Ar tel j iz Beljaka v Gostino (Arnau) ua Češkem, blizo prusko-šlezijske meje. Čuje se, da so mu k temu pripomogli : po njegovem prizadevanji razširjeni pouk v sloveuščini na Beljaški gimnaziji, podružuica sv. Cirila iu Metoda v Beljaški okolici in nestrpnost Beljaških Nemcev. (O letini) nam piše prijatelj od sv. Leuarta v Slov. Goricah: Lepo nam je kazalo letošnjo spomlad po vinogradih in tudi poletje je bilo dovolj ugodno. Sedaj pa, ko je čas trgatve pred durmi, ui toliko sadu, kakor smo se ga nadjali. Nekaj ga nam je oklestila toča, še več pa neka nepopisljiva nova trtna bolezen, ki je napadla viuograde po Slov. Goricah skoraj tja doli do Ljutomera. Nekteri vinogradniki trdijo, da je to trtna uš, drugi pravijo, da je nova bolezen, vsled ktere je grozdje strupeno postalo in ga bomo morali na gosposkino povelje pokopati. Tretji zopet trdijo, da je bolnemu grozdju vzrok bil dež, ki je rosil nedavno ob polni luni ponoči. Resnica je, da se je trta obletela. Perje se ji začne sušiti, grozdje pa zaostane. Bolezeu je podobna nekaki rji. Sicer se je jelo grozdje v poslednjem času zdatno in vidno popravljati, ker ga je večkrat dež namočil in pa rosa ga napaja vsako jutro. Prezgodnji odpad listja, sedanje vlažno in gorko vreme zmotilo je tiste trsove, na kterih je perje že odpadlo, da so jeli iz nova poganjati in so tudi grozdiče nastavili. Tako nam je za drugo leto namenjeni pridelek že sedaj uničen. Cešpelj imamo pa prav veliko in prav lepih. Kupcev za nje do sedaj še ni bilo. Kdor bi se semkaj po nje potrudil, napravil bi prej ko ne prav dobro kupčijo. (Zemljiščne knjige.) „Iudipendente" javlja, da je naznanilo predseduištvo deželne sodnije deželnemu odboru, da je ministerstvo pravosodja odbilo spomenico dež. odbora proti naredbi istega m i-nisterstva, da se ima pri vpisovanji v zemljiške knjige rabiti tudi slovenščina, ker je ta uaredba vtem oljen a v § 19. ustanovnega zakoua od 21. dec. 1887. (Enakopravnost.) Deželni odbor pa je sklenil, da se ne pritoži, ampak bode v prihodji seji dež. zbora poročal „il fait accompli". — Prav isto se je naznanilo tudi odvetniški zbornici. („Edinostu.) (Iz Šmohora v Ziljski dolini), 14. septembra se nam poroča: Malo jo manjkalo, in naš trg bi bil razvalina. Dno 10. t. m. vnel se je tukajšnjemu lekarnarju fosfor in je bila v kratkem času dotična hiša vsa v dimu, da uiti dihati ui bilo mogoče. Gasilci prihiteli so od vseh strani in so vso duri in okna z gnojem zamašili ter tako ogenj udušili. Obvarovali so na ta način hišo in trg. (Celovški delavci) mislijo, Bog vč, kako dobro se jim bo godilo, če bodo trobili z ondašnjim liberalnim mestnim zastopom v liberalni rog. Zato menda so čutili potrebo izročiti priznalno adreso Celovškemu mestnemu zastopu, ker se je tako odločno v jezuitskem vprašanji škofu po robu postavil. Adresa je menda 700krat podpisana. Kdo ve, ali bodo zarad tega delavci v Celovci kaj ceneje meso jedli, kakor so ga do sedaj, če se tudi oni branijo jezuitov v deželo?_____ Razne reci. — V angleškem parlamentu zabrusil je uekdo velikemu Irskemu narodnjaku Danielu 0'Con-nellu, da je „papeževec", ter ga mislil s tom občutljivo razžaliti. „0, boredušnost!" zakliče na to nepozabljivi mož onemu Angležu, „Vi menite, da me žalite, ker me tako imenujete, pa ne veste, koliko čast mi s tem storite! Da, jaz sem papeževec, tega se veselim, s tem se ponašam, kajti beseda papeževec mi pove, da sega moja vera po neprenehljivi vrsti rimskih papežev nazaj do J. Krista, dočim vaša dalje no sega, kakor do Henrika VIII. in Elizabete! Da, resuično jaz sem papeževec! Ko bi imeli le za zrno pameti, bi umeli, da je veliko bolje odvisnim biti v verskih rečeh od papeža, kakor pa od kralja, — od škofove palice, kakor pa od meča, — od cerkvenih zborov, kakor pa od parlamentov! Sramujte se zavoljo samega sebe, sram vas bodi, da nimate niti vere, niti pameti — in raje molčite!" — In Anglež je molčal, kar je bilo zanj tudi najboljše. — A m e r i čan s k o. V Ameriki je vedno kaj prav posebno novega. Kedar se kje kaj popolnoma ne-vrjetnega čuje, smeš žo prepričan biti, da je novica izvestno američanskega izvora. Ravno taka je z dvobojem, kteremu do sedaj še ni bilo euacega na svetu. Pripetil se je menda v mestu Barrieville v državi Idaho v Severni Ameriki. Dvobojevati sta se imela Colonel Sleeford, bivši vrednik, in pa bogat meščau John P. Mac Ardie, načelnik društva treznosti. Pogoji so bili ti-le: Oba dvobojevalca zapreta se v uenameščeno sobo, kjer ostaneta brez jedi tako dolgo skupaj zaprta, da eden izmed nju lakoti pogine. Le vode bodeta dobivala vsak dan sproti. Dotakniti se ne smeta prav nič drug druzega, in tudi si ne pomagati. Ker je bil Colonel znan kot velik pijanec, ki je razven črnila in vode menda vse pil, kar teče, če le nekoliko po „pijači" diši, nasprotnik njegov pa trezen mož, ki že 24 let ni pokusil nobene alkoholne pijače, je bil dvoboj še tembolj nenavaden. Colonel je zahteval tudi smodke, kar so mu po dolgej debati med sekundanti dovolili, toda z opazko, da se mu bodo na dan le po tri dale. Pepel od smodk je moral vrniti, da so se prepričali, da mož ni kake smodke snedel. Dvoboj je trajal 42 dni, 0 ur in 21 minut. Tedaj je pa Colonel s silno slabim, za smrt bolnim glasom zaječal, da naj odpro duri. Zgodilo se jo. Nasprotnika njegovega našli so mrtvega. Mrliča so skrbno pregledali, in se prepričali, da ni morda vsled kake silovitosti umrl. Tega se pa ui bilo bati, kajti nasprotnik njegov je bil sain tako slab, da so uiti geuiti ni mogel. Da bi ga pri življenji ohranili, naklonili so mu jako skrbno postrežbo in pa več serenad so mu napravili. — Ali je ta dogodba vsa zlagana od kouca do kraja ali ue, tega ne vemo. Vendar pa smemo reči, da je v Ameriki vse mogoče. Telegrami. Dunaj, 16. septembra. „Wr. Ztg." javlja: Cesar podelil je dalmatinskemu namestniku Blažokovidu povodom njegove službene petdesetletnice v priznanje vspešnega delovanja Oommandour-križoc Leopoldovega reda. Berolin, 16. septembra. Kalnoky prišel je zvečer v Fricdriclisruhe. V Kottonburgu sprejela sta ga državni kancelar in grof Horbert Bismarck, od kodar sta ga spremila v grad. Tu ga je pozdravila kneginja. Sofija, 15. septembra. List „Bulgarin" razžalil je v nekem članku Nemčijo. Ta je vsled tega zahtevala od Turčije dovoljenja, naj pusti skozi Dardanele tri oklopnice, da zapro bolgarska pristanišča ob Ornem morji. Bolgarska vlada jo odstavila Ruščuškega prefekta M a n t o v a , prepovedala list in kazensko zasleduje urednika; s tem upa potolažiti Berolinsko ministerstvo. Kodanj, 15. septembra. Car obiskal je popoludne s cesarsko in kraljevo gospodo sestro kraljico v Holsingoru ter so jo od tod vrnil ob 6. uri zvečer v Fredensborg. Rim, 15. septembra. V Mesini se jo zopet prikazala kolera. Od sobote do včeraj zjutraj jih je zbolelo 115, umrlo 48. Tujci. 14. soptembra. Pri H1 aH tu: Vietor Lagorlund, trgovoc, i/, Borolina. — II. Seidolinayer, trgovec, iz Mnihovcga. — Oerstenborg in Pisehingor, trgovca, z Dunaja. — T. Schvvingshakl, zasebnik, s Štajarskoga. — M. Ogorove, posestnik, iz Konjico. — Morie Piokor, potovaloe, iz Tokova. — H, Mllllor, iz Samobora. — Emilija KoITlor, zasobniea, s hčerjo, iz Ilukovino. — Emilija Balloy, soproga okr. predstojnika s hčorjo, iz Novako. — .lak. Napečvi, trgovoc, od Sv. Marijo na Žili. — Gilnthor in Dlanik, posestnika, iz Beljaka. — Jožofa Pirpie, gostilničarica, iz Pulja. Pri Slonu t Janoz Tondo, potovaloo, iz Londona. — R. Bayor, potovaleo, iz Štrasburga. — Dr. Al. Skolio, vrodnik, s soprogo, z Dunaja. — Frank, Moyor in Odendall, trgovci, z Dunaja. — F. Lisohko, zasobnik s soprogo, s Spodnjo Avstrijo. — Dr. J. Hlavačok, okr. sodnik. — Dr. Karol Brosnig, od-votnik, i« Gradca. — Dr. Franc Ftiioker, koneipist -z družino, iz Gradca. — Ed. Fischor, potovaleo, iz Tokova. — Katarina Curčič, učitoljica, s hčerjo, iz Broda. — Albort Ghyozy, poročnik, iz čubara. — Adolf Gaudia, gozdar s soprogo, iz Ponikve. Vremensko sporočilo. t) , > K (Jas Stanje Si ———————----V o t o r V r o m o J2 § nnn.ynvH.nin "»komo™ toplomera o popoludne poloti, ob 2 pozimi. Na Ig ob '/,5 popoludne poloti, ob 3 pozimi. Prihod v Ljubljano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 4. uri 15 min. popoludno. Iz Kočevja vsak dan ob 0. uri 20 min. popoludno. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri r> min. dopoludno. Iz Polh. Cradca in Dobrove vsak ponedoljok, sredo, petok in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.