0 1 0 Št. 241 (15.969) leto LIN. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. ■ H maja 1945, njegov PARTIZANSKI Wlm/\V*P’A — nlluOii Hill MIMI M n III lili — 1;, 01 ^ „ _r^.-» LlK sP#dWo°* ln •bbonemento postale 45% —— Aiuconm20b,iBgpG6296-n*dTrie* rmuANAVGOTOVH PETEK, 10. OKTOBRA 1997 ITALIJA / POTEM KO JE ZAVRNILA KOMPROMISNI PREDLOG MINISTRSKEGA SVETA SKP odrekla podporo vladi in prisilila Prodija k odstopu Predsednik republike Scatfaro bo danes začel posvetovanja Zaenkrat omejena škoda na trgih z upanjem v tehnično vlado Razburjenje v sindikatih, zaskrbljenost v zvezi industrijcev Burkaški misterij Bojan Brezigar Usoda se včasih res kruto poigra z ljudmi. Včerajšnji dan bi moral biti velik praznik za vso italijansko levico. Nobelova nagrada za književnost, ki jo je prejel Dario Fo, je namreC priznanje zgodovinskega pomena za tisto levico, ki jo je dolgoletna demokristjanska hegemonija izrinila ne le od oblasti, ampak tudi od prisotnosti v širši javnosti: petnajstletna prepoved Foju, da nastopa na televiziji, je bilo dejanje, vredno totabtamega režima, dogodek v sramoto državi, ki sama sebe ima za demokratično. Časi so se spremenili, padel je berlinski zid in sedaj je Fo nepričakovano prejel priznanje, ki ni ovrednotilo le njegove sedanje Uterame ustvarjalnosti, ampak je nagrada za življenjsko delo. Komisija, ki podeljuje Nobelove nagrade, je torej zadela v živo, kot je to že pogosto naredila v preteklosti. Vendar nam danes ni do tega, da bi pisali o genezi podeljevanja Nobelovih nagrad. Vrnili se bomo torej k začetni ugotovitvi, da bi namreč moral biti včerajšnji dan velik praznik za itabjansko levico. Za koga, bo sedaj kdo radovedno vprašal. Kajti v Času, ko so tiskovne agencije poročale o Nobelovi nagradi za tega eminentnega predstavnika italijanske levice, se je v palači Montecitorio odvijalo zadnje poglavje razkola, ki se je začel s padcem berlinskega zidu, pod žerjavico pa je tlel že dolga leta, skoraj tri desetletja, vse od vojaške zasedbe Češkoslovaške. Doslej so kljub razlikam vselej nekako zakrpali zavezništva in nedavna manifestacija proti secesiji je v Milanu združila - z Dariom Fojem, ironija usode! - obe stranki italijanske levice in sindikalno gibanje. Na krhkem zavezništvu med temi komponentami levice in tistim delom katoliške in liberalne sredine, ki ne soglaša z liberalizmom Thatcherjeve in Reagana, kakršnega zagovarja Berlusconi, je bila osnovana Prodijeva vlada Včeraj je Bertinotti dokončno pokopal enotnost levice in Prodijevo vlado. Odgovornost za razpad enotnosti levice je treba pripisati Bertinotti ju ne toliko zaradi spora z Demokratično stranko levice - med strankami se pac to dogaja - ampak predvsem zaradi njegovega ostrega napada na sindikalno gibanje, ki je v težkem obdobju tranzicije odgovorno zastopalo splošne interese države pred specifičnimi interesi posameznih sektorjev družbe, zavedajoč se, da višji interesi države - padec inflacije, skrčenje državnega primanjkljaja, splošna gospodarska rast, nizanje obrestne mere, stabilizacija vrednosti lire - sovpadajo z realnimi interesi slehernega državljana, vsake družine v italijanski republiki. Te uspehe priznavajo Prodijevi vladi vsi, v svetu vsi veliki liderji in ekonomisti, v Italiji, pa s stisnjenimi zobmi celo številni predstavniki opozicije. Zaradi teh uspehov velja Prodijeva vlada za najboljšo v zgodovini italijanske republike. Prav glede na to ne more biti v tem skromnem finančnem zakonu resničnih razlogov za povzročitev vladne krize. Bertinottijeva odgovornost za padec vlade je mo-8°Ce moralno manj markantna od odgovornosti za razkol v levici - v Italiji smo zamenjali že skoraj 50 vlad -politično pa zelo huda, kajti odpira krizo v kočljivem trenutku evropskega integracijskega procesa, ki naj bi - in npamo, da bo - polnopravno vključil Italijo v širšo evropsko gospodarsko, socialno in politično stvarnost. Romano Prodi je dejal, da je to najbolj nora kriza na ** * * * vetu. In na misel pride najbolj znano Fojevo delo, nurkaški misterij. Res, nekaj misterioznega je tudi v tej krizi, a žal nic burkaškega; samo tragično. RIM - Romano Prodi je včeraj odstopil. To je storil po krajši razpravi v poslanski zbornici, med katero je Stranka komunistične prenove predložila politični dokument, pravo nezaupnico vladi Oljke, ki je tako tudi formalno ostala brez parlamentarne večine. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je sprejel Prodijev odstop in takoj napovedal posvetovanja, ki se bodo zaCela danes, končala pa v ponedeljek. Državni poglavar je dal vedeti, da bo skušal do zadnjega preprečiti razpust parlamenta in predčasne politične volitve. Premier je v zbornici še enkrat ponudil roko Bertinottijevi stranki, ki pa je z načelnikom poslanske skupine Olivierom Dilibertom negativno odgovorila na še zadnjo možnosti za dialog. Demokratična stranka levice je prepričana, da so predčasne volitve v teh okoliščinah praktično neizbežne, Ljudska stranka in Lamberto Dini pa menita, da lahko parlament še reši to zakonodajno dobo. V Polu svoboščin so zelo previdni, Čeprav se tudi Gianfranco Fini prepričuje, da so volitve najverjetnejša rešitev. Poleg politične krize se je včeraj razplamtela tudi kriza v odnosu med Komunistično prenovo in sindikati, v prvi vrsti s tajnikom CGIL Cofferatijem. Le-ta zavrača napade neokomunistov in jih primerja z napadi Pola svoboščin in Severne lige, Cossutta pa postavlja sindikat na isto raven z evropskimi bankami, nasprotnika torej. Sindikati so pozitivno oceniti novosti, ki jih je Prodi napovedal v svojem govoru glede reforme socialne varnosti, očitno pa niso zadovoljile Bertinottijeve stranke. Glede razpleta krize so se tajniki CGIL, CI-SL in UIL opredeliti za hitro rešitev: zavlačevanje bi bilo usodno in je zato primerneje razpisati predčasne volitve, meni Cofferati. Padec Prodijeve vlade bo imel seveda zelo boleCe posledice tudi v odnosih med SKP in DSL. Voditelji Hrasta menijo, da je Fausto Bertinotti prevzel zgodovinsko odgovornost za krizo, ki bo imela razdiralne odnose na vse levičarsko gibanje. Na finančnih in valutnih trgih se je včerajšnji razplet krize povezal z negativnimi dogajanji na mednarodnih trgih, vendar je imela eskplozivna mešanica veliko manjši učinek, kot bi bilo pričakovati. Tako kot do zadnjega niso verjeti v krizo, zdaj trgi očitno ne verjamejo v razpust parlamenta, ampak upajo v hitro rešitev krize, po možnosti s tehnično rešitvijo, za katero brez ovinkov predlagajo tudi pravega moža: zakladnega ministra Ciam-pija. Veliko presenečenje, vznemirjenost in tudi odkrito obžalovanje je Prodijev odstop povzročil v evropskih prestolnicah, kjer se bojijo, da bi težave Italije škodile izvajanju programa za uvajanje evra, poleg tega, da bi utegnile kompromitirati uspehe, ki jih je dosegla Prodijeva vlada. Na 2. in 3. strani Dario Fo Nobelov nagrajenec STOCKHOLM Švedski akademiki so dodelili Nobelovo nagrado za književnost D arin Foju, ker je že 30 let pomembna osebnost evropskega gledališča, v svojih komic-no-jedkih tekstih pa kaže izredno občutljivost za šibkejše. Na 11. strani 142 dvojezičnih tabel kot opozorilo CELOVEC - Koroški Slovenci so 25-letnico nasilne odstranitve dvojezičnih krajevnih napisov leta 1972 »praznovali« na svoj način: veC slovenskih organizacij je vCeraj izvedlo miroljubno demonstracijo pod geslom »vidna dvojezičnost«. Na 4. strani Slovenski gostinci iz FJK na Gost Turu MARIBOR - Na sejmu Gost Tur v Mariboru so vCeraj predstavili turistično in gostinsko ponudbo Slovencev v Italiji, nastopil pa je tudi moški pevski zbor Skala iz Gabrij in priznani harmonikar Denis No vato. Na 4. strani Slovenija in njeno prilagajanje Evropi TRST - Analiza razmer ter cilji ekonomske politike slovenske vlade v perspektivi vključevanja v EU so bile glavne teme včerajšnjega dopoldanskega dela dvodnevnega mednarodnega posveta o poslovnih možnostih v Srednjevzhodni Evropi. Na 13. strani SSG: Tri sestre za začetek sezone TRST - V Kulturnem domu v Trstu bo drevi premiera Čehove drame Tri sestre, s katero se začenja letošnja sezona Slovenskega stalnega gledališča. Delo je režiral Dušan Mlakar, za scene je poskrbel Marjan Kravos, za kostume Marija Vidau, v njem pa nastopa »okrepljen« domači ansambel (f. KROMA). Na 10. strani KONEC PRVE VLADE OLJKE / PO POLITIČNI NEZAUPNICI STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE Romano Prodi prisiljen k odstopu Na obzorju predčasne volitve RIM - Romano Prodi je včeraj popoldne odstopil in tako naredil konec prvi vladi levosredinske koalicije Oljke. Vladna kriza je logična posledica politične nezaupnice Prodiju, ki jo je Stranka komunistične prenove tudi formalno predložila v poslanski zbornici. Premier se je ob odobravanju Oljke, a tudi večine poslancev Pola svoboščin, odpovedal glasovanju in se odpravil na Kvirinal, kjer je pred državnim poglavarjem formalno odstopil. Oscar L. Scalfaro se mu je zahvalil za opravljeno delo in ga prosil, naj ostane v Palači Chigi za opravljanje tekočih poslov, posvetovanja za novo vlado pa bo začel že danes. RIM / 500 PRODIJEVIH DNI Vlada se je k zaupnici zatekla 23-krat RIM - Prodijeva vlada je svojo dejavnost pričela 18. maja lani, ko je prisegla pred predsednikom države, 24. maja je prejela zaupnico v senatu in 31. maja v poslanski zbornici. Prodi je med drugim podčrtal, da morajo biti v prvi skupini držav Evropske unije, ki bodo sprejele skupno valuto. 19. junij: vlada je sprejela prvi korektivni manever pri javnih financah za 16 tisoč milijard lir. 27. junij: vlada je odobrila dokument o ekonom-sko-finančnem programu s smernicami manevra, ki naj bi ga odobrili septembra. 24. september: vlada, sindikati ter delodajalci so dosegli dogovor glede zaposlovanja. 27. september: ministrski svet je odobril eko-nomsko-finančni manever za 62.500 milijard lir. Cilj je bila potreba, da v razmerju primanjkljaj -notranji bruto poizvod pristanejo pri 3%. 9. november: Pol svoboščin je v Rimu priredil veliko demonstracijo proti manevru, opozicija je protestirala tudi v parlamentu in 11. novembra se Pol svoboščin in Severna figa nista več udeležila glasovanja. 14. november: odstopil je minister za javna dela Antonio Di Pietro, njegovo mesto je prevzel Paolo Costa. 30. december vlada je odobrila tako imenovani »veledekret« z davčnimi ukrepi za preko 4.300 milijard lir (uvedli so ti. »evrodavek). 6. marec 1997: na zahtevo predsednika republike Scalfara so se na Kvirinalu sestali Prodi in nekateri ministri, ki so obravnavali vprašanje zaposlovanja. Cez nekaj dni, 21. marca, je vlada odobrila dekret o zaposlovanju (»paket Treu«, ki je 18. junija postal zakon). Dekret med drugim predvideva izredni načrt za 100 tisoč delovnih mest. 11. marec: parlament je dokončno odobril zakonski osnutek ministra Bassaninija o decentralizaciji in javni upravi. 22. marec: sindikati so v Rimu priredili veliko demonstracijo, od vlade so zahtevali izvajanje »dogovora o delu«. 27. marec: vlada je odobrila korektivni manever za 15.500 milijard lir. 8. -9. april: v parlamentarni debati o misiji v Albaniji se je SKP v senatu vzdržala, v poslanski zbornici pa se je Pol svoboščin sporazumel z vladno koalicijo (z izjemo SKP) za skupno resolucijo. 10. -12. april: med parlamentarno razpravo o vladnem programu je Prodi dobil zaupnico od vseh strank, ki so ga dotlej podpirale. Skupno se je vlada k zaupnici zatekla 23-krat. 28. september: vlada je odobrila ekonomsko-fi-nančni manever za leto 1988 (okrog 25 tisoč milijard). Istega dne je Bertinotti sporočil, da bo SKP glasovala proti manevru. 9. oktober: po 11 dneh pogajanj je Prodi odstopil. »Razporoka« med DSL in SKP odpira zelo globoke rane RIM - Včerajšnji dan bo gotovo ostal v zgodovini kot eden najbolj črnih in tragičnih za italijansko levico, ki se je z leti (zlasti po razpustu KPI in v manjši meri po razkroju PSI) ločila na več duš in komponent. Kljub različnim idejnim in ideološkim usmeritvam se je levica lani združila v podporo koaliciji Oljke, po ločitvah iz prejšnjih let pa je sedaj prišlo do prave »razporoke« z neprevidljivimi posledicami. Nekateri so mnenja, da bi lahko razkol med SKP in DSL na nek način preprečili, drugi pa so prepričani, da je bil neizogiben in da bo sedaj končno prišlo do razčiščenja ter jasne ločnice med reformistično in komunistično dušo italijanske levice. Kakorkoli že, bo padec Prodijeve vlade zelo boleče vplival na celotno levičarsko gibanje. Najbolj kritični do »nekdanjega sopotnika in zaveznika« so pri Hrastu, kjer vsi (tudi notranja levica) enoglasno obtožujejo Fausta Berti-nottija, da je samovoljno in popolnoma neupravičeno povzročil Prodijev odstop. Massimo D’Alema in VValter Veltroni sta prepričana, da bi SKP sprožila krizo tudi v primeru, ko bi vlada ugodila vsem njenim zahtevam, začenši z radikalno spremembo finančnega zakona. Slo je za hladno in cinično politično gesto, ki odgovarja nejasnemu političnemu načrtu SKP, je dejal podpredsednik vlade, ki je bil - z razliko od Dileme - med najbolj vnetimi zagovorniki sporazuma z Bertinottijem, tudi za celo popuščanja. Kar je najbolj razburilo voditelje DSL pa je bil napad na CGIL in na njenega tajnika Sergia Cofferatija. Bertinotti in njegovi so v predk- riznem obdobju postavili na zatožno klop predvsem vlado ter so zelo posredno odgovarjali na ostre kritike iz vrst DSL. Komunistični voditelji so raje vzeli na muho CGIL in ji očitali vse večjo podrejenost Prodiju in Oljki, v morebitni volilni kampanji pa je seveda pričakovati zelo ostro polemiko na levici. V dnevih pred krizo je imel človek vtis, da se je Bertinotti - če izvzamemo napade na CGIL - posvetil predvsem utrditvi notranje enotnosti v stranki, predvsem pa v njenih vodstvenih telesih. Očitno ni hotel ponoviti znane izkušnje iz časov Dinijeve vlade, ki je povzročila razkol med poslanci in senatorji SKP ter oblikovanje »Gibanja komunistov za enotnost«, ki so se kasneje vključili v Oljko. Notranjih oporečnikov v SKP tokrat ni bilo, če izvzamemo osamljeno stališče podpredsednice senata Ersi-lie Salvato. Slednja se je že pred dnevi javno opredelila proti vladi krizi, včeraj je svoje stališče podkrepila z očitkom svojim strankarskim tovarišem, da so izstopili iz večinske koalicije, ne da bi upoštevali razdiralnih posledic te geste, ki bo - tako meni Salvatova - v tem trenutku le okrepila desnico in Severno ligo. Parlamentarka iz Neaplja vsekakor ne bo izstopila iz stranke. Na morebitnih predčasnih volitvah ne bo več zavezništva med Oljko in SKP, ki je omogočilo Prodijevo zmago. V drugi polovici novembra bodo v nekaterih velikih mestih (npr. v Rimu, Neaplju, Genovi in Benetkah) upravne volitve, za katere so komunisti in Oljka v glavnem že dosegli sporazum. Včerajšnja »razporoka« pa ponovno odpira tudi to poglavje. Takoj po Prodijevem odstopu so se začeli vsestranski pogovori o političnih perspektivah. DSL in nekatere komponente Oljke so mnenja, da so predčasne volitve neizbežne, Ljudska stranka in sredinske sile levosredinskega zavezništva (v prvi vrsti Lamberto Dini) pa pritiskajo za novo, čeravno tehnično vlado, ki bi pripeljala državo v Evropo. To stališče v glavnem zagovarja tudi Pol svoboščin. Predsednik Scalfaro, ki, kot znano, noče takojšnjih volitev, je sinoči znova potrdil, da bo imel o tem v vsakem primeru zadnjo in odločilno besedo parlament, ki je po ustavi edini za to pristojen. Marsikdo ima vtis, da se Kvirinalu nikamor ne mudi in da bo Scalfaro do zadnjega skušal preprečiti razpust parlamenta. Prodi, ki je začel svoj govor točno opoldne, je prišel v poslansko zbornico brez kakršnega koli sporazuma s komunisti, ki so vsekakor že zjutraj z Armandom Cossutto dali vedeti, da je kriza praktično neizbežna. Premier je, kljub zelo temnim oblakom, pripravil trezen in politično zelo uravnovešen govor, ki je izzvenel kot zadnja ponudba Oljke SKP, a ne za ceno odstopanja od vladnega programa. Posvetil je pozornost predvsem gospodarskim in socialnim temam, tistim, ki so najbolj pri srcu Bertinottije-vi stranki, začenši z reformo socialne države, boju proti brezposelnosti in možnosti uvedbe skrajšanega delovnega urnika. Pokazal je pripravljenost za dialog, a hkrati odločno potrdil zvestobo usmeritvi, po kateri naj bi Italija polnopravno pristopila v evropsko monetarno unijo. S svojim posegom pa ni prepričal komunistov. Vladno krizo je politično proglasil načelnik poslancev SKP Oliviero Diliberto, ki je naprtil Prodiju in njegovi vladi vse odgovornosti za razkol. Komunisti so od ministrskega predsednika pričakovali jasne besede o vsebinski spremembi finančnega zakona, ki po njihovem mnenju prizadene in močno oškoduje šibke sloje, kar velja tudi za napovedano pokojninsko reformo. Oljka je bila in je ostala popolnoma gluha do naših zahtev - je še dejal Diliberto - kar nas prisili, da zapustimo vladno zavezništvo. Slo je za pravo politično nezaupnico Prodiju (SKP je, kot rečeno, predložila svojo resolucijo), ki je pokopala še zadnji kanček upanja v pozitiven razplet krize. S-posegom predsed- nika poslancev je bilo debate v zbornici politično gledano praktično konec. Lider Ljudske stranke Franco Marini, ki je do zadnjega skušal posredovati med Prodijem in Bertinottijem, je moral kloniti pred dogajanji, čeprav je prepričan, da se Italija lahko še izogne predčasnim volitvam. V to možnost zelo malo verjame Fabio Mussi (SKP), ki je obtožil Komunistično prenovo neodgovornosti in nepremišljenosti ter ji naprtil vso odgovornost za zgodovinski razdor na levici. Beppe Pisanu (Forza Italia) in Giuseppe Tata-rella (Nacionalno zavezništvo) nista kazala navdušenja nad vladno krizo, prav nasprotno. Na- Danes prva posvetovanja predsednika republike RIM - Predsednik republike Scalfaro bo danes zadel uradna posvetovanja za sestavo morebitne nove vlade. Popoldne bo sprejel predsednika senata Mancina in zbornice Violanteja, do ponedeljka zastopnike vseh parlamentarnih skupin, v torek pa bosta na vrsti nekdanja državna poglavarja Leone in Cossiga. V soboto se bo posvetoval s SKP, v ponedeljek pa z Oljko in Polom svoboščin. padala sta sicer Prodija, a v isti sapi tudi Berti-nottija, ki nosi po njunem največ odgovornosti, če bo Italija zaradi krize zamudila vlak za Evropo. Desnica kaže skrajno previdnost, tudi zato, ker se precej boji morebitnih volitev, kar velja še posebno za Sih via Berlusconija, ki predlaga »vlado za Evropo«, brez Lige in Berti-nottija. O volitvah pa začenja nekoliko jasneje govoriti Gianfranco Fini’ medtem ko so nekdanji demokristjani CCD in CDU prepričani, da volitev ne bo. Edini, ki se je med razpravo kolikor toliko pohvalno izrekel o potezi SKP, je bil Umberto Bossi, ki je v primeru takojšnjih volitev izključil možnost povezav s Kartelom svoboščin. »Senatur« je pre' pričan, da bi Liga z volitvami pridobila in spe postala jeziček na tehtni ci med Oljko in desnosredinskim zavezniS vom. Da predstavljajo volitve edini resnic111 izhod iz sedanje krizna situacije pa je trdno pr® pričana Južnotirols ' ljudska stranka (SVP)- TRGI IN EKONOMIJA / DELNIŠKI TRG, DRŽAVNE VREDNOTNICE IN LIRA POD MOČNIM PRITISKOM Milanska bona ublažila stimoglavljenje z upanjem na dogovor o tehnični vladi Po skoraj 4-odstotnem padcu Mibtel pristal pri 2,85% - Marka najvišja v zadnjih štirih mesecih MILAN, RIM - Dobro se je izteklo. V ta stavek lahko strnemo smisel včerajšnjega dneva na italijanskih finančnih trgih, ki je bil nedvomno eden najtežjih v zadnjih letih. Veliko operatrjev in investitorjev si je po zaprtju trgov oddahnilo, posebno na borzi so nestrpno Čakali na zvonec, ki označuje konec borznega sestanka. Ta je namreč oznanil tudi konec tveganja, da bi eksplodirala zelo nevarna mešanica: kriza Prodijeve vlade, padec Wah Streeta, zvišanje kratkoročnih obrestnih stopenj v Nemčiji in drugod po Evropi, ošibitev lire in morda tudi evro brez Italije. Ta mešanica bi kaj lahko povzročila strmoglavljenje trgov, ki se je za nekaj Časa tudi napovedovalo: ko je Prodi napovedal odstop, se je Mibtel znižal za skoraj štiri odstotke, a je v končnici omejil izgubo na 2, 85 odstotka (Mib-30 -3, 13%). Marka se je hitro povzpela proti 990 liram in dosegla najvišjo kotacijo v zadnjih štirih mesecih, medtem ko so se pogodbe futures na državne certifikate sicer pocenile, a so razvrednotenje omejile. Na koncu je obračun dneva na trgih sicer izrazito negahven, vendar ne dramahčen, kot bi lahko bil: v desetih dneh tveganja vladne krize (od trenutka, ko je vlada sprejela finančni zakon) je indeks Mibtel izgubil pet odstotkov, kapitalizacija borze - ki ni rde drugega kot merilo »bogastva« delniškega trga - pa se je osiromašila za skoraj 28 tisoč milijard lir. Znesek, pa Čeprav teore-hcen, ki je bil sežgan na ognjišču vladne krize, je večji kot vrednost finančnega zakona, ki ga je včeraj »sežgal« Bertinoth. Milanska »Piazza Afiari« je včeraj preživela sestanek, ki bo gotovo ostal v analih kot najbolj frenehCen in z drago najtežjo izgubo v tem letu. Rahlo več kot včeraj (-2, 85%) je borza izgubila le 1. oktobra (-2, 94%), po prvem Bertinottijevem »ne« za finančni zakon. Velik padec takoj po Prodijevi napovedi odstopa je v zdnjem delu borznega sestanka zavrl Silvio Berlusconi, ko je predlagal oblikovanje široke vladne koalicije za Evropo in nakazal možnost preprečitve vohtev. To je namreč tisto, kar trge najbolj vznemirja. Bolje tehnična vlada kot volitve, je bilo slišati včeraj na trgih, ki upajo v hitro rešitev krize, da ne bi Italija zamudila vlak za Evropo. Se vec, predlagajo, da bi tehnično vlado vodila »prestižna osebnost«, ki je hkrati kompetentna in uživa mednarodni ugled. Ce potem povprašate za ime, brokerji nimajo problemov: Carlo Azegho Ciampi. Kakorkoli že, tisto, kar trge najbolj vznemirja, je odlašanje z rešitvijo krize, kajti v »brezvladju« pridejo na svoj raCun špekulanti, pravi šakah v primerih nestabilnosti države žrtve. V italijanskih proizvodnih krogih je Prodijev odstop povroCil v glavnem vznemirjenje, nekaj pa je bilo tudi rekacij v slogu »kolikor slabše, toliko bolje«. Vse stanovske organizacije pa so tako kot trgi prepričane, da je treba krizo rešiti Cimprej. Confindustria je ves Cas svarila pred popačenjem finančnega zakona, zato je včeraj dala vede-h, da je boljša kriza kot da bi ugodili zahtevam neokomunistov. Zdaj morajo politične in institucionalne sile poskrbeh za odobritev finančnega zakona, da ne bi zavr-gh vsega, kar je bilo uresničeno v imenu Evrope, meni organizacija italijanskih industrijcev, ki pa v uradni nori poudarja, da to prav nic ne zmanjšuje njene globoke zaskrbljenosti zaradi krize Prodijeve vlade. Prav odobritev finančnega zakona oziroma nevarnost začasnega bilančnega obdobja je bila že včeraj v razpravi pristojnih ministrov in izvedencev, ki jih upravičeno skrbi odnos, ki ga bodo do tega vprašanja zavzeh trgi. V prihodnjih urah bi se morala vzporedno z razvojem krize nakazah tudi rešitev za to občutljivo področje. r OB POLITIČNI KRIZI / NAPETOST V ODNOSIH KOMUNISTOV S SINDIKATI Sindikat ceni Prodijeve predloge Čelni spopad z Bertinoltijevo stranko Cofferoti (CGIL): »SKR nos napada kot Pol svoboščin in Severno ligo« RIM - Politična kriza kaže svoje posledice tudi znotraj levega sindikata CGIL in v odnosih najmočnejše italijanske sindikalne organizacije s Stranko komunistične prenove. Ko so ostali predstavniki dovčerajšnje levosredinske večine ploskali Fabiu Mussiju, ki je pohvalil kot sprejemljivo zadržanje sicer »trdega« sindikata kovinarjev FIOM-CGIL, so bili poslanci SKP v sosednjih klopeh demonstrahv-no negibni. Vsedržavnega tajnika CGIL Sergio Cofferah, ki je z njemu lastno navidezno odmaknje-nosto sledil televizijskemu prenosu parlamentarne razprave v svojem uradu v središču Rima, pa je izrazil začudenje nad enim samim dogodkom v poslanski zbornici: »To je prvič, da parlament ploska sindikatu,« je ocenil aplavz, ki ga je požel Romano Prodi, ko je citiral pozitivno vlogo sindikata: in tudi v tem primera so komunisti bili križem rok. Razporoko s sindikati je kmalu zatem formalno zapečatil še sam predsednik SKP, Armando Cos-sutta s svojo oceno krize: »Vlada je padla, ker se je Prodi moral podrediti vetu sindikatov in evropskih bank...« Sindikat kot evropske banke, kot nasprotnik torej, meni komunistični predsednik; ob vladni krizi je torej razplamtela tudi huda kriza v odnosih sindikatov in v prvi vrsti levičarskega sindikata CGIL s stranko, ki ima veliko svojih predstavnikov v tem sindikatu. Težko je oceniti danes, kakšne bodo posledice znotraj sindikalnih organizacij, očitno pa je, da bo levica plačala ceno razkola tudi na tej ravni. Pomembno posredniško vlogo je v urah pred odstopom Prodijeve vlade odigral kovinarski sin- Deželni tajniki CGIL Furlanije - Julijske krajine in pokrajinski tajniki Trsta, Gorice, Vidma in Poredenona so v skupni izjavi zavrnili Bertinottijeve večkratne napade na sindikat in predvsem na tajnika Cofferatija. »Za formalno nadutostjo« pišejo predstavniki sindikata, »se skriva politična vsebina, ki kaže na nesprejemljivo pojmovanje sindikata in njegove avtonomije.« Deželni predstavniki CGIL izražajo tudi pozitivno oceno o vsebini včerajšnjih predlogov danes že bivšega predsednika Prodija glede sociale, pokojnin in zdravstvenega zavarovanja. dikat FIOM, ki je do zadnjega »pritiskal« na Bertinottija, naj ne bi sprožil krize. Vsedržavni tajnik FIOM Sabattini in tajnik piemontske, to je najmočnejše deželne organizacije FIOM Cremaschi, ki sicer nasprotujeta Cofferatijevi »mehki« liniji do pokojnin, sta kljub vsemu ocenila Prodijev poseg v poslanski zbornici in vrsto novih predlogov glede delovnega urnika, pokojnin, socialnega in zdravstvenega varstva kot »odločilen korak naprej«, in to sporočila Bertinottiju. Tudi tajništva FIOM iz Emilije - Romagne, Lombardije in Kampanije so nastopila v tem smislu, vodstvo SK pa je ocenilo povsem drugače in sicer povsem negativno Prodijeve predloge. Po izidu glasovanja je Cremaschi izjavil, da »spoštuje« sklep SKP, čeprav ga Bertinoth »ni prepričal«. Po polurnem sestanku za zaprtimi vrah so se vsedržavni tajniki CGIL, CISL in UIL Cofferati, D'Antoni in Larizza srečah z novinarji: treba je hitrega in jasnega ukrepanja v zvezi s krizo, ker sicer grozijo hude posledice za upokojence, za delavce in za šibkejše sloje nasploh, menijo sindikalni voditelji. Za D’Antonija Evropa terja od Italije politično stabilnost, rešitev pa je sedaj v Scalfarovih rokah. Cofferah se boji zavlačevanja krize in podpira predčasne volitve, Bertinottijeve napade pa zavrača zelo ostro: »Treba je zavmih vsak napad na vlogo sindikatov in na njihovo avtonomijo: strupene napade smo že doživeli z drugih shani, glej Pol svoboščin in Severno ligo...« Kakšne pa so reakcije sindikalne baze? V tovarni Alfa Romeo v Pomiglianu pri Neaplju je veliko delavcev izrazilo podporo liderju SKP: »Bravo Fausto, Bertinoth brani interese delavcev bolj kot sindikat,« je povedal eden od sindikalnih predstavnikov. V obratu Alfa Romeo v Areseju pri Milanu pa so sindikalni predstavniki za-prepaščeni: »Ne morem razumeh zadržanja SKP,« je izjavil priletni delavec, ki Čaka na upokojitev. V turinskem sedežu CGIL, ki je sorazmerno najbolj množični italijanski sindikat, da mu pravijo »rdeti kit«, je uradnica izrazila svojo tesnobo: »Grozi nevarnost, da predamo državo desnici, z vsemi posledicami, ki iz tega izvirajo. Hudo mi je, ko pomislim, da nas je porazila sama levica.« V Firencah so enotna sindikalna predstavništva večjih tovarn nemudoma sklicala prvo protestno manifestacijo proti vladni krizi, ki se je odvila v večernih urah. TUJINA / ŠTEVILNI ODMEVI Med presenečenjem in skibjo, da ne bi zapravili uspehov BONN, PARIZ, VVASHINGTON - Slaba novica za Evropo, ravnodušnost v ZDA. Iz VVashingtona je bil prvi odmev na Prodijev odstop uraden, saj je tamkajšnja vlada zagotovila, da je pripravljena na sodelovanje z vsako vlado, ki bo imenovana v Italiji. Glasnik State departementa James Rubin je dodal, da je kriza notranja stvar neke druge države, o kateri ZDA nočejo soditi, zagotavljajo pa popolno sodelovanje in enak interes ne glede na vlado, ki bo oblikovana. Francoski socialisti obžalujejo Prodijev odstop, do katerega je prišlo »v trenutku, ko je njegova vlada popeljala Italijo na pot resanacije in nacionalne kohezije«. Glavni sekretar stranke Francois Hollan-de je dodal, da upa v takšno rešitev krize, ki bo Italiji omogočila izpeljati do konca evropske izbire in hkrati voditi politiko boja proti brezposelnosti in socialnemu neravnovesju. Da je Prodijev odstop slaba novica za Evropo, je dejal tudi predsednik francoske in evropske ljudske stranke Francois Bayrou, ki še posebej obžaluje poraz tako pogumnega državnika, kot je Prodi. Se več je bilo že včeraj odmevov iz Nemčije, kjer so nad krizo izredno presenečeni. Karl Lemers, tesni sodelavec kanclerja Kohla, je sinoči izjavil, da kriza ne sme kompromitirati italijanskih uspehov v prizadevanjih za stabilizacijo. V tiskovni noti Kohlove stranke CDU pa je posebej reCeno, da je Prodijev odstop vreden velikega obžalovanja, saj je italijanskemu premiera uspelo zagotoviti politično, ekonomsko in socialno stabilnost v državi. Svojo politično usodo je Romano Prodi zastavil za reforme, ki so neizbežne za prihodnost Italije in za njeno sodelovanje v evropski monetarni uniji, dodaja nota CDU. Začuda je med evropskimi partnerji Italije največ zaskrbljenosti prav v Nemčiji, od koder prihajajo tudi velike pohvale za delo Prodijeve vlade. V naj-veCjih nemških bankah se niso mogli preCuditi včerajšnjemu dogajanju v Italiji, po Prodijevem odstopu pa je takoj prevladalo upanje v tako rešitev krize, ki ne bo kompromitirala doseženih rezultatov. V Deutsche bank, najveCji privatni banki v Nemčiji, so posvarili pred nevarnostjo, da bi politične težave povzročile škodo pripravam za uvedbo evra, na Prodijev naslov pa je prišla pohvala, da je dosegel resnično velike rezultate. »Da so se Italijani prehitro zadovoljili z doseženim?« je vprašanje, ki ga zastavlja Frankfurter Allge-merine Zeitung v članku z naslovom Italija se igra s svojo kredibilnostjo. Zdaj se bodo evropski partnerji Italije morali hočeš nočeš spet spraševati, koliko trajajo rimske vlade, dodaja Časnik. Ekonomski Han-desblatt ugotavlja, da je vzrok za krizo zavezništvo z anahronistično silo, kakršna je Komunistična prenova, ker Oljka ni imela druge izbire. Za Siiddeutsche Zeitung je srž krize neokomunistični revolt, ki je zajel tudi sindikate in ki so ga porodila stara trenja med obema levima političnima formacijama. In končno še Frankfurter Rundschau, ki ugotavlja, da so DSL, Zeleni in levi katoliki predolgo podcenjevali nevarnost vladne krize, kar pa zadeva njeno rešitev, časnik meni, da to ni nujno tudi konec zakonodajne dobe, ker bi lahko oblikovali tehnično vlado, ki bi jo vodila Ciampi ali Dini, če že ne celo sam Prodi. V krogih španske ljudske stranke premiera Az-narja prevladuje optimizem za rešitev italijanske krize, čeprav (za notranjo uporabo) poudarjajo, kako pomembna je politična stabilnost v tem odločilnem trenutku, ko si evropske države krojijo svojo prihodnost. Kriza se bo rešila, dodajajo, toda Italija tvega izgubo dragocenega časa, njen primer pa kaže, da v primera prevlade pristanskih interesov izgubi vsa Evropa. »Bertinotti je nekompetenten demagog,« je s svojim običajnim stilom, ki ne pozna ovinkarjenja, izjavil nobelovec Franco Modigliani. »Edina pozitivna plat te krize, ki jo je hotela skupina nesrečnikov, je ta, da smo se jih rešili. Doslej je bilo le malo takih, ki so imeli pogum to jasno povedati, zdaj pa vsi vedo, da Bertinotti ne razume prav ničesar o ekonomiji. Dokaz je njegova obramba pokojnin po končani delovni dobi, ki jih je treba ukiniti, in ideja, da je mogoče skrajšati delovni Cas brez znižanja plač. V tem prmeru bi se namreč inflacija takoj prebudila in Italija bi se vrnila v pogubne razmere sedemdesetih let.« CELOVEC / MANIFESTACIJA KOROŠKIH SLOVENCEV PRED SEDEŽEM KOROŠKE DEŽELNE VLADE 142 dvojezičnih tabel kot opozorilo na neizpolnjene obveze do manjšine Govora Nontijo Olipa in Andreja VVakouniga - Solidarnost svetovalca SVP Huberta Frasnellija CELOVEC - Koroški Slovenci so 25-letnico nasilne odstranitve dvojezičnih krajevnih napisov leta 1972 po vsej Južni Koroški »praznovali« na svoj naCin: več slovenskih organizacij je vCeraj popoldne izvedlo miroljubno demonstracijo pod geslom »vidna dvojezičnost« in pred poslopje urada koroške deželne vlade položilo 142 dvojezičnih krajevnih tabel z imeni tistih dvojezičnih vasi in krajev, ki so sicer omenjeni v zakonu o dvojezičnih napisih iz leta 1972, toda nimajo dvojezičnega napisa ali so sploh ostali brez vsakršnega napisa. V imenu pobudnikov demonstracije sta pred sedežem koroške vlade spregovorila predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in Enotne liste Andrej VVakounig, in poudarila, da je namen akcije, po 25 letih vrniti Koroški vidna znamenja, vidne simbole, dvojezičnosti dežele, sožitja, razumevanja in preseganja meja, odgovorne politike na deželni in zvezni ravni pa opozoriti, da z odlašanjem in neizpolnjevanjem zakonskih obveznosti soodgovarjajo za krivico, ki je v škodo slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Hkrati so predstavniku urada koroške deželne vlade in vodji biroja za koroške Slovence Karlu An-dervvaldu izročili peticijo, v kateri pozivajo koroško vlado ter zvezno vlado na Dunaju, naj konCno uresničita zakon o dvojezičnih krajevnih napisih ter tudi vsa ostala odprta vprašanja v zvezi z dvojezičnostjo na Koroškem. Torej vprašanje otroških vrtcev, uporabe slovenščine pred uradi in sodišči, itd. Akcija, ki jo je koroški deželni glavar v torek po seji koroške vlade zaradi Časovne bližine do današnjega praznovanja 77. obletnice koroškega plebiscita označil za »provokacijo z napačno izpovedjo in ob napačnem Času« (in si s tem zagotovil posebno pohvalo s strani nemškonacionalnih organizacij na Koroškem - op. ured.j, je potekala mirno. CelovCani so shod med Mohorjevo hišo in sedežem deželne vlade spremljali z zanimanjem, do pojavov nestrpnosti ali celo agresij proti približno dvesto mirnim demonstrantom ni prišlo. Demonstracijo je vrhu tega ščitila tudi moCna prisotnost varnostnikov. De-mostracijo so zaključili na vrtu Mohorjeve hiše s »praznikom vidne dvojezičnosti«. Kot smo že poročali, je miroljubna akcija še posebej po ostrem napadu koroškega deželnega glavarja na organizatorje bila deležna široke podpore in solidarnosti veC mednarodnih manjšinskih in Človekoljubnih organizacij širom Evrope (FUENS, EBLUL, Družba za ogrožene narode, itd.), ostalih manjšin v Avstriji ter tudi organizacij Južnih Tirolcev in Ladincev, ter tudi vidnih politikov Zelenih in Liberalnega foru- S 142 dvojezičnimi krajevnimi tablami so koroški Slovenci včeraj opozorili deželno in zvezno vlado na še vedno neizpolnjene manjšinske pravice. ma. Druga osrednja politična organizacija koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, pa uradno ni sodelovala, ker ni bila vključena v priprave in s tem tudi ni imela možnost sooblikovanja priredtive, je pojasnil njen predsednik in predsednik sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja Marjan Sturm. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je v svojem govoru na demonstraciji in tudi v odprtem pismu odgovoril na očitke deželnega glavarja Zemattu in jih odločno zavrnil. V pismu še posebej poudarja, da je Narodni svet koroških Slovencev organizacija, ki jo podpira več tisoč koroških Slovencev in Slovenk in zato ni izoliran znotraj manjšine, na očitek, da NSKS ni pripravljen na dialog z deželnimi in zveznimi oblasti, pa je odgovoril s povabilom deželnemu glavarju, naj se čimprej udeleži naslednjega zasedanja Zbora narodnih predstavnikov NSKS. Izjave koroškega deželnega glavarja Christofa Zematta, da pomeni zahteva do legitimne pravice etničnih skupin izzivanje prebivalcev Koroške, so na Južnem Tirolskem sprejeli s strahom, je včeraj povedal poslanec v južnotirolskem deželnem parlamentu Hubert Fra-snelli. Le če bodo etnične skupine upoštevane, je mogoče po Frasnellije-vem mnenju začeti z dolgoročnim evropskim mirovnim procesom. Zaščita manjšin je kazalec civilizacijske stopnje skupnega življenja, je še poudaril Frasnelli. Ivan Lukan MARIBOR / VCERAJ NA SEJMU GOST TUR Predstavili ponudbo slovenskih gostincev iz Furlanije - Julijske krajine Enogastronomske dobrote je spremljal vesel glas harmonike Denisa Novata MARIBOR - Včeraj so na sejmu Gost Tur v Mariboru predstavili turistično in gostinsko ponudbo Slovencev v Italiji. Na skupnem progrmau je nastopil moški pevski zbor Skala iz Gabrij, nato priznani harmonikar Denis Novato in številno predstavništvo gostincev in turističnih agencij iz vrst Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Slovenskega gospodarskega združenja Gorica. Prisotnim Časnikarjem, turističnim operaterjem in gostom so spregovorili lastnik potovalnega in turističnega urada Aurora Viaggi Egon Kraus, tudi v imenu Borisa Nanuta od Agencije Gotour, ki sta se oba udeležila Slovenske turistične borze na samem sejmu, vinogradnik Alojz Figelj iz Oslavja tudi v imenu ostalih briških vinogradnikov in Konzorcija vina Kras. Gostinka Marija Primosig iz Klo-diča je prikazala Vabilo na kosilo v Nadiške doline, načelnik goriških gostincev Avguštin Devetak krajevno ponudbo, predsdnik tržaških gostincev Lino Doljak pa Vinsko pot terana. Ves program je vodil organizacijski tajnik SDGZ Davorin Devetak. Sledila je degustacija značilnih primorskih jedi ter briških in kraških vin, ob pečenem in surovem pršutu, so ponudili še značilni kraški sir Tabor, slane slaščice pekarne Ota iz Boljun-ca, gubanico in štruklje »Giuditta Teresa« iz Benečije. Kulturni in enogastronomski program je svojsko dopolnjevala knjiga uspešnica »Je veC dne-vou ku klobas«, ki sta jo predstavila, kar v na- rodnih nošah, avtorica Vesna Guštin Grilanc in urednik Andrej Furlan. V standu (Ne) Znano Zamejstvo je razstavil svoje izvirne izdelke umetnostni obrtnik Pavel Hrovatin. Na prijetnem pomenku po predstavitvi se je pomudil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožic, ki je poudaril pomen te prve predstavitve zamejskega turističnega potenciala in povedal, da je izvršni odbor TZS odobril predlog torkove otvoritvene okrogle mize o ustanovitvi v okviru Turistične zveze posebnega odbora za sodelovanje z zamejskimi Slovenci na področju turizma, v katerem naj bi bili predstavniki Slovencev iz obeh strani meje. Slovenski gostinci so se posebno zahvalili organizatorju njihovega nastopa na letošnjem Gost Turju, Slovenski turistični zvezi v pričakovanju, da se bo ta prvi korak obrestoval. Slovenski hoteli, gostilne, restavracije, agencije in drugi obrati so na razpolago gostom iz matice pri njihovem odkrivanju zamejstva in sosednjih držav. Danes, v petek, 10. 10., je na vrsti tržaški in rezijski dan: nastopili bodo folklorna skupina S tu ledi, tamburaška skupina KD F. Prešeren iz Boljunca in folklorna skupina iz Rezije. Davorin Devhtak rSPETER / NA OBISKU PRI SSKr Caveri: Kriza ogroža tudi zaščitni zakon SPETER - V dvorani občinskega sveta v Spe-tru je bilo včeraj zvečer srečanje s poslancem Union Valdotaine Cave-rijem, ki ga je organizirala Slovenska skupnost. Prisotni so z minuto molka najprej počastili spomin na senatorja Darka Bratino, ki je bil v isti dvorani še pred mesecem dni koordinator večera o zaščiti. Po uvodnih besedah Gianpaola Goriupa in špetrskega župana Fir-mina Mariniga, je gosta predstavil deželni tajnik SSk Martin Brecelj. Dejal je, da je vladna kriza postavila v veliko negotovost tudi potek razprave o zaščitnem zakonu, vendar ostajajo predlagane rešitve veljavne tudi za naprej. Poslanec Caveri je nanizal vrsto opažanj, izkušenj in vtisov o manjšinskem vprašanju nasploh ter pri tem podčrtal potrebo po uresničevanju dejanskega fe-derahzma, brez katerega italijanska demokratična ureditev nima gotove bodočnosti. Izrazil je obžalovanje, da je prišlo do vladne krize ravno v trenutku, ko je v parlamentu za reševanje manjšinskega vprašanja vladalo posebno zanimanje. Caveri se je kritično izrazil o delu dvodomne komisije, ki je po njegovi oceni obravnavala manjšinsko problematiko absolutno nezadostno. »Treba je imeti pogum, da se ustava spremeni bolj korenito in njen 6. člen, ki govori o manjšinah je treba na novo napisati ter opremiti s konkretnimi obvezami«, je dejal poslanec UV in pri tem za manjšine poudaril tudi pomen izkoriščanja mednarodnega prava. Caveri je bil kritičen tudi do dežele Furlanije Julijske krajine, ki za reševanje manjšinskega vprašanja ni izkoristila priložnosti, ki jo ima s svojim posebnim statutom. »Se zlasti v zadnjih mesecih se sicer množijo srečanja, na katerih avtonomne dežele poudarjajo potrebo po obnavljanju svojih statutov in navajajo prisotnost manjšin, kot enega izmed osnovnih razlogov. Ampak tam, kjer se deželna avtonomija lahko izvaja, pa pogosto ni rezultatov«, je ugotavljal Caveri. Glede prespektive zaščitnega zakona je Caveri izrazil upanje, da se čimprej spet vzpostavijo pogoji za odobritev okvirnega zaščitnega zakona. Poslanec je dejal, da je 0 nekakšni možnosti balkanizacije v Italiji morda pretirano govoriti, vendar perspektive za demokratični sistem niso dobre, Ce ne bodo rešena vprašanja, ki so odprta že desetletja. Duško UdoviC TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / RAZBURLJIVA SEJA, POLEMIKE IN PREPIRI Univerza za sedaj še ne bo gradila športnega centra na Kolonkovcu CUS bo morol v skladu z novim regulacijskim načrtom predložiti nove izvršilne projekte Tržaški občinski svet se ni opredelil o gradnji športnega centra CUS-a na Kolonkovcu in je raje počakal polnoč, ko je zapadel stari regulacijski načrt in stopil v veljavo novi, ki potrjuje dosedanjo namembnost tega območja. Nekaj minut pred polnočjo je vsekakor župan Riccardo Illy umaknil upravni sklep, s katerim je Občina privolila v načrt univerzitetnega krožka. Skupščina je s svojim zadržanjem ustavila nove gradnje na Kolonkovcu, a le do trenutka, ko bo CUS (če sploh bo) predložil nove izvršilne načrte, za kar bo potreboval najmanj nekaj mesecev. V tem času se lahko vsekakor še marsikaj zgodi. Razprava v skupščini je bila vse prej kot umirjena in trezna. V bistvu je šlo za boj s časom med tistimi, ki so hoteli odobritev načrta na osnovi starega regulacijskega načrta in tistimi, ki so temu iz raznoraznih razlogov nasprotovali. Med prvimi so bili gotovo župan, odbor, svetovalci II-lyjeve liste, nekateri svetovalci Oljke in desnice, načrtu CUS pa so odkrito nasprotovali SKP, Nord libero, SSk, zeleni in Paolo Sardos Albertini (Forza Italia). Ustvarila so se prečna zavezništva, tako da je v nekaterih trenutkih opozicija podpirala Illyja, večina pa mu je oporekala. Skratka popolna politična zmeda, ki je močno spominjala na prejšnji občinski svet. Oglasili so se svetovalci vseh skupin, med katerimi ni nihče jasno in odkrito podprl načrt CUS-a, v bistvu niti župan, ki na koncu ni bil videti kdovekako zaskrbljen nad nesklepčnostjo mestne skupščine. Vsi so hočeš nočeš prišli do spoznanja, da so športni objekti na Kolonkovcu, tako kot jih je zastavila Univerza, nesmiselni in nepotrebni, da jih je treba torej radikalno spremeniti. Ne gre samo za pomanjkanje finančnega kritja (CUS nima za te objekte dovolj denarja), ampak za nesmisel nekaterih struktur (npr. igrišče za hokej na travi) na področju, ki ne razpolaga niti z najnujnejšimi družbenimi servisi. Seja se je končala o-polnoči, ko je Illy (mu ni preostalo drugega) v splošni zmedi umaknil upravni sklep. Desnica je nekaj minut prej zahtevala in dosegla krajšo odložitev razprave, ta potegavščina ji je uspela z odločilnimi glasovi Illyjeve občanske liste, ki očitno ni razumela smisla te poteze. Župan je sicer svojim dajal nedvoumna znamenja, naj glasujejo proti zahtevi Kartela svoboščin, a zaman. Illyjeva lista je točno ob 23.50 pokopala še zadnje upanje, da bi se lahko občinski svet pravočasno izrekel o sklepu, ki je bil vsekakor takrat politično gledano že mrtev. To samo v dokaz precejšnjega dilentantizma, ki spremlja županovo listo, še posebno ob odsotnosti podžupana Roberta Damianija. Zemljišča na Kolonkovcu so torej začasno rešena. Na potezi je sedaj znova Univerza. Različna stališča v koaliciji Oljke Nasprotovanje SKP Koalicija Oljke se je o Kolonkovcu predstavila s tremi različnimi stališči. Andrej Berdon in Peter Močnik (oba SSk) ter zeleni Alberto Russignan so bili mnenja, da je treba sklep o športnem centru CUS-a brez oklevanj zavrniti, načelnik Giorgio De Rosa (z njim so soglašali svetovalci Ljudske stranke in glavnina DSL) so podpirali postopnost (CUS na za sedaj gradi na svojih zemljiščih, za ostalo bomo videli, kar je edino realistično, je dejal De Rosa), medtem ko je Igor Dolenc v primeru glasovanja napovedal vzdržanje. Predstavnika SSk sta izhajala iz ugotovitve, da so načrtovani športni objekti popolnoma nesmiselni, saj bi prizadeli in uničili enega zadnjih kmetijskih predelov Kolonkovca. Predlog De Rose sta ocenila kot poskus, da bi s kozarcem vode pogasili požar. Zavrnitev pobude univerzitetnega krožka bi pomenila tudi politični signal, da je treba narediti konec prisilnemu razlaščanju obdelanih površin. Dolenc je bil mnenja, da je sklep, ki ga je pripravil občinski odbor, popolnoma nepotreben, nato je utemeljil razloge, zaradi katerih je spremljal vso debato z veliko zadrego. Izrazil je začudenje nad dejstvom, da je deželni tehnični odbor svojčas črtal iz novega regulacijskega načrta objekte SD Zarja in Visoke šole SISSA, »prezrl« pa je projekt CUS-a in ga potrdil tudi v novem urbanističnem planu. Debata v občinskem svetu bi se morala odvijati dosti časa prej in ne tik pred zapadlostjo starega regulacijskega načrta. Primerno bi bilo, je dejal še Dolenc, ko bi o tem poglobljeno razpravljali pri sprejemanju novega plana in kasneje tozadevnih rekurzov, kar pa se žal ni zgodilo. Zastopnika SKP Igor Canciani in Jacopo Ve-nier sta bila na podobni »valovni dolžini« kot kolegi Zelene liste in Slovenske skupnosti. II-lyjevi upravi sta očitala, da je med drugim popolnoma prezrla soglasno negativno mnenje, ki ga je o načrtih CUS-a večkrat izrekel krajevni rajonski sosvet. Področje Kolonkovca, ki mu grozijo nove gradnje, se po mnenju Komunistične prenove lahko reši s takojšnjo varianto novega regulacijskega načrta, ki bi zainteresirana območja vinkulirala v izključno kmetijske namene. DEVIN-NABREŽINA / KOALICIJA ALI SAMOSTOJEN NASTOP? Slovenska skupnost v precepu Devinsko-nabrežinska SSk se je znašla pred skorajšnjimi upravnimi volitvami v precepu, ali v »veliki zagati«, kot se je izrazil tajnik sekcije Edvin Forčič. V sredo zvečer je - po večeru v Medji vasi - zbrala svoje somišljenike in prijatelje v Nabrežini, da bi skupno odločili, kako na volitve. Dokončnega sklepa pa Se niso sprejeli. Nanj bo treba počakati še do ponedeljka, ko se bodo spet zbrali v Nabrežini. SSk ima na voljo dve opciji: samostojen nastop na volitvah z lastnim županskim kandidatom, ali pa sodelovanje v koaliciji, ki podpira kandidata Reta, seveda pod pogojem, da s svojimi 10 do 15 ods. glasov iztrže primemo zastopstvo v občinski upravi. Do nekaj m pred srečanjem se je vodstvo sekcije bn tudi stranke) nagibalo k lej drugi varianti. Vsaj tako je bilo razumeti iz poročila tajnika Forčiča. SSk naj bi Pristopila h koaliciji DSL, bKP in novonastale Liste 2000 z zagotovilom, da bi ji pripadalo v odbora mesto podžupana in en odbornik. V zadnjem trenutku pa je Lista 2000 dvignila svojo ceno, zahtevala zase (poleg župana Reta) še enega odbornika, zaradi česar bi se morala SSk zadovoljiti le s podžupanom, v odboru pa naj bi bila vseeno dva Slovenca (a drugi naj bi ne bil iz vrst SSk). Ta pogajalski preobrat je postavil dotedanja prizadevanja skrankinega vodstva, da bi prepričala devinsko-nabrežinske somišljenike v koristnost koalicijskega nastopa, na glavo. Na skupšči- ni je bilo slišati mnogo glasov v korist samostojnemu nastopu stranke z lastnim županskim kandidatom, nekateri so zagrozili, da ne bodo več volih italijanskega župana, govor je bil o »omalovažujočem odnosu drugih strank do domorodcev«, seveda domačih Slovencev. Izkazalo se je, da je del strankine baze jezen zaradi popustljivosti, »ki ni privedla do nobenega rezultata«, in zahteva odločen, pokončen nastop. Oglasil se je tudi drugi, mnogo bolj umirjen in politično razsoden del stranke, za katerega je bistveno pre- prečiti zmago nacionalističnega bloka in iztržiti za stranko čim boljšo volilno uveljavitev in zastopanost v novi upravi. Ta del se zaveda, da bi samostojen nastop ošibil strankino pogajalsko moč v morebitnem drugem krogu volitev. Po dobrih dveh urah krešenja mnenj teh dveh duš devinsko-nabrežinske SSk, strogo nacionalne na eni in politično pragmatične na dragi strani, je dala skupščina sekcijskemu vodstvu mandat za nadaljevanje pogajanj z levosredinsko koalicijo, a s točno začrtanim ciljem: podžupanom in odbornikom. Zunanji opazovalec bi menil, da gre tudi v tem primeru - kot v domala vseh, pri katerih ima politika svoje prste vmes - za tradicionalno politično kupčijo. Tajnik Forčič je uvodoma omenil, da je politika umetnost možnega, in dodal, da »postajamo v tej umetnosti že majhni mojstri.« Srečno! ZGONIK / SEJA OBČINSKEGA SVETA Skoraj soglasje glede Kraškega parka Podpisali pogodbo za odkup zemljišča za obrtniško cono Konec meseca podpis o prijateljstvu s Cerhenicami Zgoniški občinski svet je osvojil programski dokument Kraške gorske skupnosti glede Kraškega parka: proti predlogu je glasoval en sam svetovalec opozicije. Predsinočnjo sejo zgo-niškega občinskega sveta je županja Tamara Blazina pričela s spominom na pokojnega senatorja Darka Bratino, ki je bil izvoljen tudi z glasovi zgoniških občanov, saj ta občina spada v goriško senatno okrožje, in poudarila vlogo človeka, ki si je priza- deval za premoščanje pregrad in za utrjevanje sožitja. Blazina je tudi izrazila solidarnost prizadetim prebivalcem potresnega območja v Umbriji in Markah, nato pa informirala občinski svet, da so z dekretom predsednika deželnega odbora Cruderja dokončno odobrili zgoniški regulacijski načrt, ki bo tako stopil v veljavo, čim ga bo v najkrajšem objavil Deželni uradni list. Z vidika teritorija je zanimiva tudi vest, da so podpisali pogod- bo s tržaško občino za odkup zemljišča; na katerem bo nastala zgoniška obrtna cona: z odkupom zemljišča in z odobritvijo regulacijske variante so torej urejene vse predpostavke za realizacijo pričakovane cone. V uvodnem delu seje je nato bil govor o jutrišnjem slovesnem zaključku del za obnovitev zunanjosti zgoniškega športno-kultur-nega centra in o slavnostni seji občinskega sveta, ki bo 24. oktobra, ko bodo pod-pisali listino o prijateljstvu in sodelovanju s češko občino Cerhenice. Županja je poročala tudi o delovanju poletnega centra, o letovanju za starejše občane, o prireditvah Trie-steassieme, sicer koristni pobudi pokrajinske uprave vendar z zgrešenim pristopom, medtem ko gre priznanje društvu Rdeča zvezda za poletne kulturne večere. Pri pregledu do-ganja zadnjih časov v zgoniški občini gre še omeniti udeležbo domačih prostovoljcev pri slovensko-ita-lijanskih protipožarnih vajah na Kokoši. Na dnevnem redu je bilo nato pomembno vprašanje Kraškega parka, glede katerega se je ustvarilo široko soglasje: s samim vzdržanim glasom predstavnika Pola za Zgonik Verbaccija so zgoniški svetovalci osvojili dokument o smernicah za uveljavitev in razvoj parka, ki ga je predstavila KGS, in v živahni razpravi pozitivno ocenili tudi razvoj parka v mednarodni perspektivi, pa pričakovanja, da bodo park resnično soupravljali vsi zainteresirani dejavniki, kar bo nudilo tudi možnost za razvoj občine in celotnega kraškega območja. ZGONIK / DANES SLOVESNOST Športno-kulturni center z novo zunanjostjo Danes ob 17.30 bo krajša slovesnost ob zaključku del za ureditev zunanjosti športno-kulturnega središča v Zgoniku. Občinska uprava je izbrala današnji dan, ker bo danes ob 19. uri tudi namiznoteniška tekma v okviru 2. kola evropskega pokala Nancy Evans med domačo ekipo Krasa in ekipo Buyuksehir Bele-diyesi iz Istambula (TR). To ni naključno; telovadnica služi namreč v prvi vrsti prav domačemu športnemu društvu. Ureditev parkirišča ter širšega zunanjega prostora se končno uresničuje; s tem bo postal zgoniški center primeren prostor za vsakovrstne športne, kulturne in glasbene pobude na širšem kraškem območju, kjer je veliko pomanjkanje primernih prostorov. Na današnji slovesnosti bo poleg priložnostnih govorov še nastop godbe na pihala s Proseka. Nabrežina: Zeleni za avtonomno listo Zeleni so izdali včeraj tiskovno sporočilo, v katerem vabijo prebivalce devinsko-nabrežinske občine, naj pristopijo k avtonomni listi. Zeleni namreč ne prepoznavajo kandidature Giorgia Reta za Zupana. Po njihovem mnenju bi morali privilegirati listo Oljke, ne pa listo, ki so jo skovala politična tajništva strank. Zato pozivajo slovenske in italijanske volivce, ki jim ni po godu takšna politična situacija, naj pokličejo jutri na tel. št. 366691, da bi ustanovili avtonomno listo. Petek, 10. oktobra 1997 TRST Z DEVINSKO NABREŽINSKA OBČINA r BOLJUNEC / V NEDELJO, 12, OKTOBRA —i Ugodna ocena opravljenega dela Poročili odbornikov Tonzeja in Zagobrijeve Serijo tiskovnih konferenc, s katerimi je devinsko-nabrežinski župan Giorgio De-pangher predstavil obračun štiriletnega upravljanja občine sta zaključila odbornik za proračun Vittorio Tanze in odbornica za javna dela Giuliana Zagabria. Oba sta sprejela odborniške zadolžitve šele pred kratkim (Tanze julija 96, Zagabria pa šele januarja letos). Tanze je najprej poudaril, da je danes proračunsko stanje občine izredno pozitivno. Zaradi tega so lahko med drugim tudi znižali davek na smeti ter davek IG na prvo stanovanje. V teku je popolna informatizacija vseh uradov, kar bo znatno znižalo upravne stroške; s križnim preverjanjem podatkov bo omogočeno odkritje davčnih utajevalcev. Odbomištvo je sprejelo sodobne kriterije za določitev najemnin na občinsko imovino. Izdelana in odobrena sta bila dva načrta za trgovski razvoj občine (prvi splošni, drugi pa urejuje prodajo časopisov), pravilnik za osmice ter projekt za gospodarsko promocijo. Po zaslugi reorganizacije občinskega organika je uprava bistveno uravnovesila razmerje med tekočimi stroški in stroški za osebje. Giuliana Zagabria je pohvalno ocenila tu- di delo svojih predhodnikov, saj so bila v bistvu načeta ali izvršena vsa predvidena dela. Na področju šolskih stavb so že zaključili izredna vzdrževalna dela v osnovnih šolah v Sesljanu, Sempolaju in Nabrežini, v otroških vrtcih v Ribiškem naselju in Nabrežini ter v nabrežinski srednji šoti. Medtem pa so še v polnem teku popravila in posodobitve bivše slivenske šole (ki bo odslej gostovala poletne pobude za mladoletnike) ter sesljanske in devinske osnovne šole. Velika finančna sredstva je uprava vložila tudi v redno in izredno vzdrževanje raznih občinskih športnih objektov, od šolskih telovadnih prostorov do športnega centra v Vižovljah in nabrežinske telovadnice. Slednja buri duhove že vrsto let, saj je že dolgo časa neuporabna. Pred nedavnim je bil odobran podroben načrt, tako da so dela tik pred začetkom. - Velik napor je terjalo tudi redno vzdrževanje občinskih cest, dopolnjevanje grezničnega omrežja ter metanizacije. Uspešno se je izkazala tudi dodelitev v zakup služb (smetarska, vzdrževanje zelenja, razsvetljava,...), medtem ko so v teku še razni načrti, ki zadevajo še številna področja upravljanja teritorija. (GB) Svečanost ob SNetnici postavitve spomenika Pobuda Zveze borcev in društva iz Boljunec Boljunec je bila ena od tistih vasi, kjer so se že v povojnih letih zavzeli za postavitev spomenika svojim padlim vaščanom. Prva v Bregu je bila Dolina, 50. obletnico so namreč proslavili že lanskega julija. Drugega novembra 1947. leta pa so spominsko obeležje odkrili v Boljuncu. Iz repentabrskega kamna izdelani spomenik stoji na vidnem mestu za vše, ki prihajajo po glavni cesti iz Boršta proti Boljuncu. Na tem križišču vselej opozarja današnje rodove na krvavo žrtev, ki so jo naši očetje in dedje storili za osvoboditev domače zemlje. V nedeljo, 12. t. m., bo na pobudo Zveze borcev Boljunec, Kluba partizanov in Kulturnega društva France Prešeren svečana proslava tistega dogodka, s katerim so se pred petdesetimi leti preživeli vaščani želeli vidno oddolžiti spominu na svoje padle. Med zapisanimi imeni sta tudi dva Italijana, doma iz Sicilije, ki sta se borila skupno s slovenskimi tovariši. Načrt spomenika je izdelal domačin, Izidor Zobec, izoblikovala pa sta ga proseška partizana Verginella in Husu, ki sta vanj tudi vklesala 22 imen. Odkritja se je udeležilo veliko ljudi, vaščanov in prebivalcev sosednjih vasi; pred svačanostjo ob kamnitem obeležju je boljunški župnik daro- val mašo zadušnico, po blagoslovitvi kamna pa sta spregovorila dva vidna predstavnika tedanjih borčevskih organizacij, Hreščak v slovenščini in Carletta v italijanščini. Z govorom je nastopil tudi župnik Bidovec. Spomenik je bil večkrat oskrunjen: kot mnogo drugih podobnih obeležij je postal trn v peti desničarskim silam in sploh vsem, ki nam od povojnih časov še najglasneje odrekajo v ustavi zagotovljene pravice. Nedeljska proslava se bo začela na vaškem trgu, na Gorici, od koder bo okrog 14.30 krenil sprevod do kamnitega obeležja. Pri spomeniku bo na vrsti po- laganje vencev, od krajšen nastopu Pihalnega orkestra Breg in Moškega pevskega zbora Fran Venturini. Osrednji del svečanosti se bo nato odvil v dvorani občinskega gledališča, kjer bodo poleg godbe in zbora nastopili učenci Celodnevne osnovne šole Frana Venturinija Boljunec, Boršt, Pesek, z izborom slovenske partizanske poezije pa Suzi Bandi. Slavnostna govornika bosta Ciril Zlobec in Arturo Calabria. Prireditev bo obogatila še dokumentarna razstava s fotografijami in dokumenti, ki pripovedujejo o polstoletni zgodovini boljunškega spomenika padlim v NOB. Damjana Ota Trgovski potnik iz Devina postal (neuspešen) ropar Ko sem gledal televizijske programe, sem se zavedel, s kakšno lahkoto lahko ropamo. To je bile presenetljive besede, ki jih je 34-letni Giuho Julian Viani iz Devina izrekel pred osuplimi agenti. Viani, trgovski potnik, oženjen in z otroki, se je odločil za rop v poštnem uradu. Izbral si je urad v Spilimbergu v občini Se-quals. Namere pa ni izpeljal do konca, zbežal je, s sabo ni nič odnesel. Začeli so ga zasledovati in tudi prijeti. Očitno se je zmotil, morda ropati le ni tako enostavno. ACT po odstopu Megne Danes bo zasedala skupščina konzorcialnega prevoznega podsjetja ACT (sestavljajo jo župani tržaške pokrajine), ki bo vzela na znanje odstop dosedanjega predsednika Bruna Megne in imenovala njegovega naslednika Muzeji brezplačno in do 22. ure Direkcija mestnih muzejev sporoča, da bodo ob priliki Barcolane, torej do nedelje, muzeji izjemoma odprti do 22. ure, vstop pa bo brezplačen. PO PROMETNI NESBECI Grozil žrtvi in povzročil pravi preplah po mestu _____USPEŠNA AKCIJA FINANČNE STRAŽE / PONAREJANJE VINA_ Tudi tokrat vpleten prof. Ouerci Poškodoval je kar šest avtomobilov, grozil s pištolo, skoraj je povozil policijskega agenta: 32-Alessandro Signoretto iz Ul. Lorenzetti 38 je včeraj nekaj po 12. uri povzročil pravi preplah po mestu. Sedaj je v priporu, nakopal si je celo vrsto obtožb, od povzročitve telesnih poškodb do groženj, upiranja, dolžijo ga, da ni nudil pomoči itd. Signoretto se je s svojo alfo sud v Ul. Molino a Vento zaletel v fiat pando, last Telecoma. Pando je upravljal 40-letni uslužbenec L.V., ki se je udaril v vrat. Stopil je iz vozila in Signoretta vprašal, če podpišeta ustrezno izjavo. V zameno je dobil nekaj udarcev, tako da se je zatekel v bližnjo gostilno, kjer je skušal zavrteti 113. Signoretto pa mu je bil za petami, v rokah je imel pištolo (kasneje se je izkazalo, da gre za strašilno pištolo), začel mu je groziti, posegli so drugi, ki so bili v lokalu in naposled obvestili agente. Ko sta na kraj prišla dva policijska avta, je Signoretto sedel v svoje vozilo in zbežal, pri čemer je skoraj podrl inšpektorja, ki ga je skušal ustaviti. Začela se je divja vožnja, zavil je v Ul. del Rio, povzročil paniko med avtomobilisti in pešci, med potjo je odvrgel pištolo, poškodoval še štiri avtomobile in se v višini Trga Puecher ustavil, ali bolje, bil je prisiljen se ustaviti, saj se je zaletel še v neko vozilo. Agenti so mu bili za petami, vendar mu niso mogli takoj do živega, zaprl se je v svoj avto, tako da so morali razbiti šipe, predno so mu lahko nataknili lisice, pri čemer se je eden od agentov lažje poškodoval. V alfi so našli dva manjša televizijska sprejemnika in druge predmete, sumijo, da so ukradeni. Preiskava je trajala dolge mesece, več kot devet, naletela je na ostro nasprotovanje in poskuse zaviranja, vanjo je vpleten tudi znani prof. Fran-cesco Alessandro Querci, vendar se finančna straža ni ustavila, zaplenila je kar 400.000 litrov »belega vina« sorte sangria, ki pa so ga pripravili z navadno vodo, sladkornimi sestavinami ter barvili, in sodstvu prijavili nekaj oseb, med katerimi je sam Querci. Dolžijo jih raznih prekrškov, od prevare do prodaje industrijskih proizvodov pod lažnimi znamkami, ponarejanja živil, nespoštovanje ukrepov pristojnih oblasti in obrekovanja. Posel je bil izredno do-biškonosen, če bi ga izpeljali do konca, bi lahko navrgel na desetine milijard lir. Po mnenju preiskovalcev se je za vsem skrival prof. Querci, ki ga dobro poznamo zaradi vpletenosti v druge afere, od Tržaške kreditne banke do ladjedelnice v Miljah in družbe »Ferrovie Nord« (s slednjo se ukvarjajo milanski sodniki, ki so nedavno za Quercija zahtevali in dosegli hišni pripor, v katerem je še sedaj). Prof. Querci naj bi namreč vodil posel, čeprav to ne izhaja iz uradnih dokumentov. Poleg njega naj bi prste vmes imeli še pravni zastopnik Giovanni Pertusati iz Turina in glavni rdirektor Luca Marini. Celotno operacijo so orisali na tiskovni konferenci, ki sta se je med drugim udeležila poveljnik finančne straže iz Trsta, podpolkovnik Alme-ris Valvason, in poveljnik 4. kompanije Aldo Amo-roso. Ze v prvih mesecih lanskega leta so se začeli zanimati, kod plujejo nekatere ladje in kje pristajajo. Se posebej so pod drobnogled postavili ladjo »Agile«, ki je pristajala v raznih krajih na Siciliji, znanih po proizvodnji vina, a je vino zatem natovorila na Malti in krenila proti severu Jadranskega morja, ustavila se je v Benetkah in tovor izkrcala v Trstu. Tedaj je preiskava prešla v živo in tedaj so se začele tudi težave. Vino je bilo namenjeno podjetju Sode-vea, ki se je ukvarjalo s skladiščenjem in prodajo alkoholnih pijač v industrijski prostocarinski coni ter v starem pristnišču. Finančni stražniki so v rokah imeli dovolj elementov, ki naj bi potrjevali, da podjetje krši zakonska določila, ki ščitijo živilski sektor. Pri So-devea pa niso vdali kar tako, trdili so, da vino prihaja iz tujine in je namenjeno tujini in nihče ne sme vtikati nosu, morebiti to lahko počnejo šele v državi, kamor ga bodo odpeljali (kaže, da so bili precej brezobzirni: ko jim je nekdo omenil, da tako vino škodi, naj bi odvrnili, da je namenjeno na Vzhod, kot da ga tam ne pijejo ljudje; navsezadnje pa verjetno sploh ni bilo namenjen samo na Vzhod, večjo količino, kar 77.980 litrov, so namreč prodali v Nemčijo, od koder bi se lahko spet vrnilo v Italijo, v brk vsem predpisom). Pri Sodevea so vztrajali, da finančna straža krši pariško mirovno pogodbo iz leta 1947, v pristanišče so 4. septembra lani pripeljali celo predstavnike Severne lige, prišli so senator Pa-gliarini in drugi. Vse pa ni nič pomgalo. Finančni stražniki so seznanili pristojne sodne oblasti, angažirali so se osrednji organi finančne straže in ustrezni organi v drugih državah, SVAD (služba za preprečevanje proticarin-skih prevar), odločilna pa je bila seveda pomoč kemijskega laboratorija iz Conegliana Veneta, ki je »vino« analiziral. Tudi pri Sodevea so zahtevali poseg sodišča, ki pa je potrdilo, da je bilo početje finančne straže v skladu z zakonom-Medtem je laboratorij v Coneglianu Venetu nadaljeval z analizami, ki so potrdile, da so »vino« delali vse prej kot iz grozdja, uporabljali so sladkorni trs in druge zdravju škodljive snovi. Poleg Sodevee sta biti v preiskavo vpleteni se podjetji Coleiro Company LtD z Malte in Georg Fr-Raum GMBH iz Hersbru-cha v Nemčiji. Nadalje so zaplenili še 7 tisoč litrov »rdečega vina« (dejansko vode, barvil in zmes1 sladkorja), 4.400 litrov drugih snovi za Pr01.z, vodnjo aromatiziram vin, zaplenili so vse na^ prave, ki so jih uporablja ti. Sodevea je medtem s v stečaj, vendar žara drugih težav. Med sam1 ^ stečajnim postopkom P so skušali zakriti Pr® cejšnje količine sladko^ nega trsa in drugih pr01 . vodov, vendar so aSeIF_ namero preprečili in P javili še nekaj oseb. Bivši primarij na kardiološkem oddelku osumljen korupcije Preiskava, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika Federico Frez-za, bi se znala razširiti in prinesti na dan še marsikaj zanimivega. Zaenkrat je vanjo vpleten primarij kardiološkega oddelka v glavni bolnišnici Silvio Klugmann, ki je osumljen korupcije skupaj s Mileno Bondiani, pravno zastopnico tržaškega podjetja Epifanio srl, ki je oskrbovalo krajevno zdravstveno podjetje. Kot menijo preiskovalci, je Klugmann, ki je nedavno zaradi sklepa deželnega upravnega sodišča moral zapustiti mesto primarija, omogočal omenjenemu podjetju, da je imelo eksk-luzivo pri dobavi opreme in drugega materiala njegovemu oddelku. Kaže, da sploh ni prihajalo do javne dražbe, temveč je vse potekalo z zasebnimi pogajanji. Pri teh pogajanjih pa se niso obračali do drugih dobaviteljev ali proizvajalcev, kar pomeni, da tudi niso skušali čimbolj znižati stroškov. Kot pravijo, je šlo za velike zneske, na stotine milijonov lir, saj je bolnišniška oprema izredno draga. V zameno pa Klugmann naj ne bi prejemal denarja v gotovini, plačali naj bi mu razna potovanja in krili stroške za udeležbo na kongresih, tudi v daljnjih deželah. BARCOLANA / SPREMLJEVALNI PROGRAM Drevi nastop A. Vendittija Spremljevalnemu programu letošnje regate Barcolana vreme ni bilo posebej naklonjeno: mali prodajni sejem na Borznem trgu je sicer zaživel v sončnem dnevu, saj je bilo konec prejšnjega tedna vreme lepo in se je ob stojnicah zbralo precej ljudi, drugače pa je bilo v komaj minulih dneh, ko bi se na osrednjih trgih morale odvijati predvsem športne prireditve. Včerajšnje so zaradi dežja odpadle, zato pa si organizatorji obetajo, da današnjim vreme ne bo ponagajalo. Današnji program je namreč kar pester: od 15. do 23. ure bo mogoče na pomolu pred ribarnico (Molo pescheria) pokušati deželna vina, za pobudo se je odločilo združenje sommeliersov v sodelovanju z Erso, udeležilo pa se je bo 27 vinogradnikov iz FJK, od katerih osem s tržaškega Krasa. Pokušnjo vin bodo ponovili jutri (od 11. do 23. ure) in tudi v nedeljo (od 9. do 17. ure). Danes popoldne ob 15.30 bodo na Trgu Uni-ta nastopili stari dragoceni avtomobili, ob 17.30 pa bodo v kongresnem centru na Pomorski postaji predstavili knjigo Francesca Antoninija Barcolana, lo spiriti di Trieste tra mare e Carso. Drevi bo v Barkovljah drugi letošnji koncert, ob 20. uri bo nastopil duo, ki ga sestavljata James Thompson in Stefano Franco. Duo bo spet zaigral jutri ob isti uri. Ob 21. uri pa bo na Trgu Unita eden od osrednjih prireditev, ki so jih organizirali ob letošnji Barco- lani: nastopil bo znani kantavtor Antonello Venditti (na sliki s podžupanom Damianijem ob prihodu v Trst, f. KROMA). Ob tem velja opozoriti še na pobudo tržaškega odborništva za kulturo: do nedelje so nekateri muzeje in razstave odprte do 22. ure, ogled pa je brezplačen. Organizatorji pa radi opozarjajo še na veliko predstavo z ognjemeti, ki se bo zaCela jutri zveCer, približno ob 22. 45, trajala pa naj bi trice-trt ure. Kot je že običaj, pa bo na dan Barcolane izreden sejem antikvariata v starem mestu, lokali pa bodo lahko izjemoma odprti. SDGZ / SREČANJE 0 novem sistemu upravljanja gradbišč Danes v Prosvetnem domu Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja za svoje elane informativno srečanje o zakonodajnem odloku št. 494 z dne 14. avgusta 1996, ki vstopa letos v veljavo in bo vnesel velike spremembe v sistem upravljanja začasnih ali premičnih gradbišč, oziroma delovišč, kar se tiCe minimalnih predpisov glede varnosti in zdravja. Srečanje bo danes, 10. oktobra, ob 17.30, v Prosvetnem domu na Opčinah. Predavala bosta dr. Giovanna Come-lio in inž. Umberto Laureni, odgovorna za Službo medicine dela pri Tržaškem zdravstvenem podjetju - Kontrola glede varnosti pri delu. Zakonodajni odlok št. 494 vnaša vrsto obveznosti in glob za na- ročnike del, vodje gradbišč in za podjetja, tudi posamezne obrtnike, ki delajo, pa Čeprav le občasno, v okviru gradbišč. Spadajo v ta sklop načrtovalci - inženirji, arhitekti in geometri -vse izrecno gradbene kategorije, a tudi vse one dejavnosti, ki delajo samo občasno na gradbiščih: hidro in termoinštalaterji, elek-troinštalaterji, inštalaterji hladilnih naprav, podjetja, ki se ukvarjajo z vgrajevanjem dvigal, kovači, podjetja, ki se ukvarjajo z zasteklitvami, pleskarji, tesarji, kamnoseki, eskavatorji in podjetja za prevoze v gradbeništvu. Zaradi pomembnosti obravnavane tematike pozivamo vse zainteresirane profesionalce in podjetnike, da se srečanja gotovo udeležijo. PRISTANIŠČE Promet narasel tudi septembra: lestos +21,5% Narašča predvsem promet s kontejnerji in trajekti za tovornjake Promet skozi tržaško pristanišče še vedno rase: Pristaniška oblast sporoča, da je število kontejnerjev naraslo v prvih 9 mesecih leta za 21, % v primerjavi z istim lanskim obdobjem (od 129 tisoč na 157 tisoč t.e.u.), za 26, % pa je poraslo blago, ki so ga prevažali v kontejnerjih (od 954 tisoC na milijon 209 tisoC ton). V tržaškem pristanišču so od začetka leta do konca prejšnjega mesta zabeležili skupno 34.379.812 ton blaga, kar je za malenkost manj kot 9 odstotkov veC kot lani, ko je šlo skozi pristanišče 31.544.785 ton blaga (+8,99%). Trgovski promet raznega blaga kaže na porast 16,8%, veritiar so v brezcarinskih conah pristanišča zabeležili 15,7-odstotni upad zaradi krčenja prometa s premogom za tržiško termocentra-lo. Iz meseca v mesec pa rase promet tovornjakov, ki so namenjeni s trajekti v Turčijo in v GrCijo: prvi so narasli za 16,4%, drugi pa za kar 54,4%, vendar je teh v absolutni številki manj, tako da skupni porast tovornjakov znaša 18,9%, in sicer od lanskih 66.626 na letošnjih 78.529. Industrijsko pristanišče beleži 15,7-odstotni porast prometa: v železarni je sicer manj prometa (-18,8%), pri Siotu pa nekaj več (+16,5% oz. od lanskih 22 na letošnjih 26 milijonov ton). Zanimiv je tudi znatni porast ladij oz. trajektov, ki se privežejo ob pomol pomorske postaje: v lanskih prvih 9 mesecih so izkrcali s teh ladij oz. nanje vkrcali 188 tisoC ton blaga, letos pa 290 tisoC ton (porast 54,4 %), potnikov pa so zabeležili 149 tisoč v primerjavi z lanskimi 127 tisoči (+17,5%). Synthesis 4 na mednarodnem tekmovanju v Castelfidardu Člani harmonikarskega orkestra Synthesis 4 so včeraj zjutraj odpotoval v Castelfidardo: sinoči so namreč kot Častni gostje nastopali na koncertu, s katerim se začenja letošnje mednarodno glasbeno tekmovanje. Gre za nadvse ugledno priložnost, ki nedvomno potrjuje sloves tega instrumentalnega sestava. Tekmovanje v Castelfidardu sodi med najzahtevnejša tovrstna srečanje, še posebej za harmonikarje, orkester je pod vodstvom Claudia Furlana že pred leti osvojil najvišjo nagrado s 100 možnimi točkami ocenjevalne komisije. Od tedanjega nastopa se je zvrstila še poustvarjalne sposobnosti. Kot vse skupine, ki delujejo na ljubiteljski osnovi, je tudi Synthesis 4 doživel obdobje nekakšnega notranjega preverjanja. Nekaj člankov je sestav zapustilo, v zadnjih dveh letih pa se mu je pridružilo tudi precej mlajših harmonikarjev. Medtem je orkester ne samo premostil svoj »hudi trenutek«, temveč celo posnel vrsto skladb za objavo CD plošče, Preteklega maja se je kot Častni gost udeležil mednarodnega harmonikarskega festivala v Pulju in nastopil na otvoritvenem koncertu. Po nedavnem nastopu na pod-lonjerskem prazniku grozdja se Furlanovim varovancem spet obeta pomembna glasbena priložnost, saj bodo v Castelfidardu igrali tudi s priznanim francoskim harmonikarjem, ki si je izrecno želel nastopiti s Synthesis 4. Ob tem pa bodo predstavili še izbor izvirnih skladb za narmonikarski sestav, (dam) 2. kraški oktoberfešt čaka na godce Slovensko kulturno društvo Vigred iz Sempolaja bo v okviru 2. kraškega oktober-fešta ponovilo uspelo lanskotletno srečanje amaterskih glasbenih skupin narodno-za-bavne glasbe. Ta pobuda bo na sporedu v nedeljo, 12. oktobra, ob 15. uri. Vabljeni so godci, ki igrajo različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do kvinteta ali večje skupine. Seveda so v skupinah dobrodošli tudi pevci. Srečanje bo netekmovalnega znaCaja, društvo pa bo vsekakor dodelilo nekaj originalnih nagrad. Tudi publika bo igrala važno vlogo pri izvedbi tega srečanja. Udelženci se lahko prijavijo do nedelje, 12. oktobra na prireditvenem prostoru v Praprotu oz. pri odbornikih društva. (S.K.R.) VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 10. oktobra 1997 DANIJEL Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 18.25 - Dolžina dneva 11.06 -Luna vzide ob 15.23 in zatone ob 1.20 Jutri, SOBOTA, 11. oktobra 1997 EMIL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,5 stopinje, zračni tlak 1018 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gabriele Luče, Caterina Stella, Irene Dussi. UMRLI SO: 78-letni Vittorio Altin, 65-letni Giuseppe Batta-glia, 91-letna Luigia Pangos, 72-letna Lida Budin, 81-letna Nora Kessler. PO AKCIJI DOMAČINOV POGOVOR S STAREJŠIMI IGRALCI SSG I : LEKARNE Cerkvica na Jezeru bo kmalu imela nov zvon O tem, da so pred Časom neznanci ukradli in odnesli zvon iz cerkvice sv. Lovrenca na Jezeru, smo v našem dnevniku že poročali. Zapisali smo tudi, kako so krajani na svojo cerkev navezani in kako so sprožili pobudo 2a postavitev novega zvona. Tej pobudi se je odzvalo že lepo število družin. Zvon so naročili pri podjetju Clocchiatti v kraju Calugna pri Vidmu in ga pred dnevi pripeljali v vas. Čuva ga družina klarije in Bruna Bajta, kjer smo se v sredo zveCer tudi sestali z vaščani in z župnikom iz Boršta Maksom Suardom, ki nam je povedal, kaj pomeni zvon za to ntajhno cerkvico, za do-jnace prebivalce in kako bo potekala svečanost ob blagoslovitvi zvona, ki bo 19- oktobra ob 15. uri v tej cerkvici. Zvon bo blagoslovil fržasld škof Rovignani, botrovali pa mu bodo domačini in domačinke v narodnih nošah. Svečanost bo, kot reCeno, potekala v cerkvici, kjer prav gotov ne bo prostora za vse, ki se bodo želeli te svečanosti udeležiti. Zvon smo si ogledali. Vlit je v bron, njegov zven je uglašen na ton ef, ali po italijansko Fa. Na njem pa je zapisano »Domačini ponovno postavih v spomin sv. Lovrenca - sv. Lovrenc prosi za nas.« Tehta okrog 90 kg in bo ostal v cerkvici, dokler ga podjetje, ki ga je izdelalo, ne bo dvignilo v zvonik. Medtem stoji v zvoniku zvon, ki ga je podjetje cerkvici posodilo. Ta zvon je zvonil ob priliki poroke dveh domačinov od Hrvatov pri Borštu, ki sta se tu poročila 2. avgusta letos. Domačini si skupno z župnikom Suardom in prebivalci okoliških vasi želijo, da bi svečanost ob blagoslovitvi novega zvona uspela in da bi se je udeležilo Cim veC ljudi. N.L. Pred drevišnjo premiero Slovensko stalno gledališče bo danes uprizorilo dramo Antona Čehova »Tri sestre«. Pred uprizoritvijo tega pomembnega dela, smo se pogovarjali s tremi mladimi igralci, ki so letos prvič podpisali pogodbo za sodelovanje v našem gledališču in bodo imeli v novi predstavi pomembne vloge. To so Vesna Pernarčič, Janko Petrovec in Danijelom Malalanom iz Trebe. Povedali so nam svoje občutke in vtise pred tržaško premiero in poudarili zadovoljstvo, da lahko nastopajo v naši gledališki hiši, tudi v Času, ko le-ta preživlja težke Čase zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Toda gledališče je gledališče. Nihče ne ustavi igralcev, da se ne bi pripravljali na premiero, da ne bi študirali svojih vlog, da ne bi vložili vsega potrebnega truda, da bi predstava Cim bolje uspela. Takšen občutek smo imeli, ko smo se na kratko, celo med samimi vajami pogovarjali tudi s tremi igralci »starješe garde« Miro Sardoč, Alojzem Miličem in Antonom Petjetom. Prva dva sta že igrala v tej predstavi v sezoni 1968-69, ko jo je režiral Bojan Stupica. »Takrat sem igrala Natašo, ki jo sedaj igra Lučka Počkaj, tokrat igram dojiljo. Težko je primerjati obe postavitvi tega dela, ker je Časovni razmah že zelo velik in nekaterih, ki so takrat nastopali, ni veC - igralec Martinuzzi je na žalost že mrtev, kot je tudi mrtev moj dobri kolega Joško Lukeš; nastopali pa sta takrat še v glavnih vlogah Zlata Rodošek in Lidija KozlovoC.« Mira ima za seboj v svoji igralski karieri kar 8 vlog v raznih delih Antona Čehova. »In ni mi pod Čast, da sedaj nastopam v manjši vlogi stare dojilje. Moji spomini gredo nazaj, z veseljem in zanimanjem pa spremljam tudi mlade igralce, Id nastopajo v novi uprizoritvi in imajo vse pogoje, da postanejo dobri, Ce že ne odlični igralci. Vesela sem, da se začenja sezona s tem delom, kar me po duši veže na tisto predstavo izpred skoraj 30 let, istočasno pa mi kaže, kako jo razumejo mladi danes, kako jo ustvarjajo in kako se tudi mi starejši igralci v vse to, upam, z uspehom povezujemo.« Antona Petjeta smo dobili, ko ga je frizerka LuCka pripravljala za nastop na odru. »Spominov na taktatno predstavo seveda nimam, ker sem takrat igral v mariborskem gledališču, kjer sem v isti drami igral glavno vlogo Vršinskega. Sedaj igram Kuligina, profesorja na gimnaziji, ki je po duši celo dober Človek, a ne v vseh situacijah. Če me vprašate, kaj mislim o Čehovu in njegovi drami, lahko samo rečem, da je to delo za vse Čase. V tokratni postavitvi nastopa veliko mladih igralcev in to je pozitivno dejstvo. Vsi ostali problemi gledališča pa ostajajo odprti in moje mnenje je, da se gledališče ni znašlo še nikoli v tako težkem položaju kot sedaj.« Alojz Milic je pred skoraj 30 leti tudi nastopal v tej drami. Tokrat igra vlogo zdravnika Cebutki-na, ki ga je takrat igral Joško Lukeš. »Bil je moj učitelj, moj zgled veselega in spontanega igralca. Ko se danes vživljam v to vlogo, me večkrat obidejo spomini na nekdanjo uprizoritev, na takratne soigralce. Težko mi je, da jih ni veC - a življenje teCe paC dalje, Čeprav svoje preteklosti, predvsem gledališke, ne smemo pozabiti.« Neva Lukeš Od PONEDELJKA, 6. oktobra, do SOBOTE, 11. oktobra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bemini 4 (tel.309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bemini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. s[l®w(ems[k® ium^® ®[Li®tž\iLOi©E OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1997-98 Anton Pavlovič Cehov TRI SESTRE Režija Dušan Mlakar Premiera: danes, 10. oktobra, ob 20.30 RED A Ponovitve: jutri, 11. oktobra, ob 20.30 RED B v nedeljo, 12. oktobra, ob 16.00 RED C v torek, 14. oktobra, ob 20.30 RED F v sredo, 15. oktobra, ob 20.30 RED D v Četrtek, 16. oktobra, ob 20.30 RED E ' Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, ul. Petronio 4, telefon 632664. ZAGOTOVITE SI TUDI ABONMA ZA PARKIRIŠČE PERUGINO! KINO ARISTON - 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 »Soldate Jane«, r. Ridley Scott, i. Demi Moore, Viggo Mortensen. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.00. 18.40, 20.20, 22.00 »Tano da morire«. r. Roberta Torre. EKCELSIOR - 16.15, 19.00, 21.45 »Contact«, r. Robert Zemeckis. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »MIB Man in Black«, r. Števen Spielberg, i. Lee Jones, Willy Smith. NAZIONALE 1-16.30, ■19.00, 21.45 »Face off», i. John Travolta, Nicolas Gage. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dne padri di troppo«. i. Robin VVilliams, Billy Crystal. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.15 »Air Force One«, i. H. Ford. NAZIONALE 4-17.30, 19.50, 22.15 »II mondo perduto - Jurassic Park«. MIGNON - 16.00, 18.00 »Analmente vo-stra«, prepovedan mladini pod 18. letom, 16.15, 18.05, 20.10, 22.15 »Loli-ta«, i. Jeremy Irons, Mela-nie Griffith, prepovedan mladini pod 14. letom. CAPITOL - 16.15, 18.05, 20.10, 22.10 »Scream«, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi. \M PRIREDITVE PROSVETO DRUŠTVO TABOR - priredi v sklopu Openskih glasbenih srečanj prvi koncert jesenske sezone ’97, v nedeljo 12. oktobra, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Igra Marko Feri (kitara), spremlja Et-tore Michelazzi. (prečna flavta). Na sporedu skladbe avtorjev Turine, De Falle, Llobeta, Dyensa, Villa Lotosa, Rodriga, Iberta, Piazzolle. IZLETI SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE obveščata, da bo izlet na Koroško trajal samo en dan in da je še nekaj mest na razpolago. Prijave na tel. št. 370846 v uradnih urah. Odhod v KORS/IO NORI POPUSTI PRI SV. IVANU! Velike prilike v zelo kratkem času samo do 18. oktobra pri pohištvu popusti do m E3 ČESTITKE ZVEZA BORCEV B0LJUNEC - PARTIZANSKI KLUB - KD F. PREŠEREN prirejata v nedeljo, 12. oktobra PROSLAVO 50-LETNICE POSTAVITVE SPOMENIKA PADLIM V NOB 14.30 zbirališče na vaškem trgu, nato polaganje vencev pred spomenikom padlih; sledil bo kulturni program v gledališču F. Prešeren: slavnostna govornika pesnik Ciril Zlobec in Arturo Calabria. nedeljo, 12. oktobra, ob 7. uri s Trga Oberdan in ob 7.15 z Opčin. Povratek približno ob 0.30. LETNIK 1952 vabi na avtobusni izlet po avstrijski Koroški dne 19. oktobra. Informacije na tel. št. 040/226461 (VValter), 212403 (Neva) ali 226386 (Darko). TABORNIKI RMV vabijo člane, starše in simpatizerje na tradicionalni jesenski izlet in sicer v nedeljo, 12. oktobra. Zbirališče ob 9.30 na slovenski strani mejnega prehoda na Pesku. Povzpeli se bomo na Plešivico. V slučaju slabega vremena bo izlet naslednjo nedeljo, 19. oktobra. BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja v nedeljo, 19. t.m., izlet v srednjo Istro. Informacije nudi Luciano - tel. 343652 - urnik trgovine. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU IN KMEČKA ZVEZA organizirata tradicionalni izlet oljkarjev, v dneh 22. in 23. oktobra ’97, v okolici jezera Garda. Na razpolago je še nekaj mest. Za vse informacije pokličite Kmetijsko zadrugo, tel. 8990111 ali Kmečko zvezo, tel. 638213. 3 ŠOLSKE VESTI OSNOVNA SOLA F. MILČINSKI KATINARA prireja pod pokroviteljstvom Ljudske univerze tečaj slovenščine za odrasle. Lekcije se bodo vršile v šolskih prostorih enkrat tedensko. Interesenti naj se javijo na šolo, tel. 910302 ali gospe Giuliani Gerdol, tel. 912063. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV; JAKOBU sporoča, da se tečaj slovenskega jezika za odrasle prične 13. oktobra, ob 18. uri, v prostorih osnovne šole Marica Gregorič Stepančič pri Sv. Ani. Tečaj bo vodila prof. Rosanda Volk. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. Lisa Cante je dobila sestrico GAIO. S srečno družino se veselijo vsi v otroškem vrtcu v Borštu. ^3 OBVESTILA KULTURNO DRUŠTVO MITTELEUROPA - danes, 10. oktobra, ob 18. uri bo na sedežu v ul. Mazzini 30 predaval bivši ravnatelj Idrijskega muzeja dr. Jurij Bavdaž o zgodovini Idrije in njenem rudniku. Vljudno vabljeni! MPZ VESNA iz Križa je pričel novo sezono. Dosedanji pevci so se že zbrali in začeli z delom. Njihovo navdušenje pa bi bilo večje, če bi se jim pridružili novi pevci, mlajši in starejši. Vsi kriški fantje so zato toplo vabljeni, da se pridružijo zboru. ZVEZA BORCEV BOLJUNEC in KD F. PREŠEREN prirejata v nedeljo, 12. oktobra proslavo 50-letnice postavitve spomenika padlim v NOB. Ob 14.30 zbirališče na vaškem trgu, nato polaganje vencev pred spomenikom padlih; sledil bo kulturni program v gledališču F. Prešeren: slavnostna govornika pesnik Ciril Zlobec in Arturo Calabria. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 19. oktobra, »6. Jesenski pohod na Grmado in okolico«. Odhod bo od 9. do 10.30 izpod Kohišča pri Cerovljah. Delovali bosta okrepče-valni točki. Poskrbljeno bo za topel obrok in pijačo. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave. FRIZERSKI SALON »CECILIA« iz Boljunca prireja v nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu II. defile frizur »New look« z vsemi novostmi za jesen in zimo 97/98. Na sporedu bo tudi ples, glasba in še marsikaj... Vljudno vabljeni! Izkupiček večera bo namenjen nakupu hišice za otroški vrtec v Boljuncu. SKD TABOR - Prosvetni dom vabi na ogled razstave izdelkov tečajnikov likovnega ustvarjanja pod vodstvom Ani Tretjak, ob delavnikih, od 16. do 20. ure. SKD VIGRED vabi vse interesente amaterskih glasbenih skupin (narodnozabavnih - od dua, kvinteta ali večje skupine), ki bi želeli sodelovati na 2. Kraškem Muzikfeš-tu, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 15. uri, pod šotorom v Praprotu, da se vpišejo na Oktoberfeštu, do sobote, 11. oktobra. SKD VIGRED prireja 2. KRAŠKI OKTOBERFEST v Praprotu pod šotorom. Spored: danes, 10.10. -ples s country skupino Hilly Billy Shovv - med plesom tekmovanje v žaganju; jutri, 11.10., ob 15. uri ex-tempore za otroke, mladino in odrasle, ob 19. uri nastop Tria Venturini in ples z ansamblom Zamejski kvintet; nedelja, 12.10.: od 10. do 12. ure zbirališče in vpisovanje za pohod »Spoznajte znamenitosti naših vasi«, od 14. do 16. ure Veseli otroški popoldan, ob 15. uri Muzikfešt, nato ples z ansamblom Zupan; ponedeljek 13.10., ob 20. uri igra Godba Long Zlunk, nato ples z ansamblom Vesele Štajerke. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Od 13. 10. prirejamo tečaj rekreativne telovadbe za moške. Vsak ponedeljek, od 20. do 21. ure. Infor- OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka m g? do sobote od IM. do IM. ure macije in vpisovanje do 10. 10. po telefonu 213945. SKD VIGRED vabi vsa kulturna, planinska in športna društva, vse stopnje šol in vse ljubitelje narave, da se udeležijo sprehoda-pohoda »Spoznajte znamenitosti naših vasi«, v nedeljo, 12. oktobra. Zbirališče in vpisovanje v Praprotu, od 10. do 11. ure isti dan. SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča vse zainteresirane, da se bo tečaj aerobike pričel v ponedeljek, 13. t. m., ob 20. uri na Stadionu 1. maj. Za vse dodatne informacije tel. v urad na št. 51377. SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na stadionu 1. maj pričel tečaj gibanja z glasbo namenjen otrokom 3., 4. in 5. razreda osnovne šole. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 17. do 18. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377. SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na Stadionu 1. maj pričel tečaj aerobike namenjen vsem dijakom srednjih šol. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 18. do 19. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377. TUDI LETOS PRIREJA KD RDEČA ZVEZDA tečaj angleškega jezika za mladino in odrasle. Uvodno srečanje bo v društvenih prostorih v Saležu v sredo, 15. oktobra ob 20.30. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letne nagrade »dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1995/96. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije do 31. oktobra 1997 Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor sklada, nakar bo februarja prihodnjega leta sledila nagraditev. HOCES POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. uri na stadionu 1. Maj. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješolce! OBČINA REPENTA- BOR obvešča, da bo steklo popisovanje psov za vpis v deželni ana-grafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Živinozravnik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobru t. 1. ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. SKUPINA SHOVV CHANCE vabi vsa dekleta in fante na MODERNI PLES. Poleg tega prireja plesna skupina tudi tečaj modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce ter skupno plesno telovadbo za starše in otroke. Vse se bo odvijalo v telovadnici CEO v Sesljanu. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na št. 362732 od 12. do 14. ure ali na št. 299772 od 10. do 16. ure. SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - tretji steg, vabi v svoje vrste nove člane iz miljske in dolinske občine. Otroci od sedmega do desetega leta starosti se lahko javijo na tel. št. 231028, otroci od desetega do trinajstega leta pa na tel. št. 228422 (v večernih urah). S PRIČETKOM novega šolskega leta SKLAD MITJA CUK ponovno nudi dopolnilni pouk in individualne lekcije. Obenem obvešča da je otrokom in odraslim na razpolago logopedinja. Informacije na sedežu Sklada (Narodna ulica 126, Opčine, tel. 212289). KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v podružnicah odprti s sledečim urnikom: Nabrežina 97, ob torkih, od 8. do 10. ure; Dolina, v prostorih Kmetijske zadruge, v ul. Travnik 10, ob četrtkih, od 8. do 10. ure; Opčine, Bazoviška 3, ob četrtkih, od 11. do 13. ure. OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED obvešča, da bodo pevske vaje ob ponedeljkih, v društvenih prostorih v Sempo-laju za otroke od 4. do 8. leta, od 16. ure do 16.45, za večje, do 14. leta, od 16.30 do 17.30. TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja tečaj mandoline za začetnike z diplomiranim profesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do 20.00 ure na tel. 228781 (Pavel). MALI OGLASI tel. 040-7796333 DEKLE išče kakršnokoli delo: kot kuhinjska ali hišna pomočnica, čistilka ali oskrbovalka starejših. Tel. 0038665/6565938. IŠČEMO najemnika za gostilno. Zainteresirani naj se zglasijo na SDGZ. Tel. 040/362660 v uradnih urah. GOSPA srednjih let z delovnimi izkušnjami nudi pomoč starejšim osebam ali pri čiščenju stanovanja. Oglasite se na tel. št. 0038667/84149 od 19. do 20. ure. SK DEVIN obvešča, da so v priredbi naslednje pobude: predsmučarska telovadba za otroke, telovadba za odrasle, smučarski tečaji na plastični stezi, sejem rabljene smučarske opreme, novoletno zimovanje v smučarskem centru Fal-cade. Vse informacije nudi tajništvo ob torkih od 20.30 dalje. PRODAM električni klavir GEM po ugodni ceni. Tel. 0481/78298. V DOLINI dajemo v najem pritlične prostore primerne za urad. Tel. 228519, od 13. do 14.30. PRODAM fiat 126 bis, letnik ’89. Tel.: 040/228547. PRODAM kamniti vodnjak (štirno) najboljšemu ponudniku. Tel. 040/211844 ali 327142. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo. Tel. 040/226492. GOSPA SREDNJIH LET prijetna in urejene zunanjosti z izkušnjami nudi pomoč starejši osebi ali varstvo otrok 15 dni v mesecu. Delovne ure po dogovoru. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - TRST pod šifro »PRIJETNA«. NA RAZPOLAGO IMAMO dva mladiča -kavkaškega ovčarja in Pittbulla. Tel. št. 040/327250 od 13. do 14. ure. DAJEMO V NAJEM GOSTILNO z dvoriščem. Lepa pozicija. Zainteresirani pišite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »Gostilna«. SUPER OKTOBRSKE ponudbe v zadnjem hipu za Kubo, Dominikansko republiko, Kenijo, Mehiko, Turčijo, Tunizijo, Rdeče morje. Informacije so vam na voljo v agenciji Gec tours, tel. 0038666/549588. ŠTUDENTOM dajemo v najem sobo v stanovanju na Opčinah. Tel. 213837 ali 394611 v večernih urah ali ob nedeljah. SKORAJ NOV Opel Corsa 1400, 16 ventilov, šport, bele barve (december ’96), centraliziran, air bag, klimatizacija, servo-volan, električna okna, 17.000 km prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Tel. po 20.30 na št. 0338-382242. ČISTILKO, enkrat tedensko, za stanovanje v centru mesta iščemo. Tel. 040/772545 v nedeljo od 10. do 12. ure. ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 228547. UČITELJICA V POKOJU išče stanovanje v najem, izključno v Boljuncu. Tel. na št. 394007. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Samatorca 17. OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO je odprl Romano Škabar, Veliki Repen, 91. PRISPEVKI Ob obletnici smrti dragih staršev Luigija in Gabrijele Sedmak daruje Gičko z družino 20.000 lir za spomenik padlim v Križu. V spomin na drago mamo Gabrijelo Ferlan daruje hči Romilda z Bojanom 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Pavči Berger daruje Nada Žetko 30.000 lir za Združenje »Starši skupaj«. V spomin na starše daruje Aliče Krevatin 15.000 lir za Zadrugo Ban in 20.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih. V spomin na svoje drage daruje Sonja Gržinič 75.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade in 75.000 lir za Etnografski muzej v Skednju. V spomin na drago učiteljico, nono Nello Perca-vassi daruje Erika Ga-sperčič 100.000 lir za Sklad Ota, D’Angelo, Lucchetta, Hrovatin- V spomin na Almo Re-schitz daruje Silvana Va-loppi 50.000 lir za Dijaški dom S. Kosovel. V spomin na Marijo Orel vd. Benčina darujeta Iva in Vladimir Ščuka 50.000 lir za Stadion 1. maj. 65-letniki s Proseka in Kontovela 385.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Ido Trampuž darujeta Anto-nella in Klaudio Emili 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Vido Gerlanc daruje Dragica Kapun 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob 5. obletnici smrti drage žene Ličke Legiša daruje mož Stanko 30.000 lir za SKD Vigred. V spomin na svoje drage daruje Marica Kocijančič 50.000 lir za SKD Vigred. Ob razpustu in zaključku delovanja naše Vaške skupnosti Trnovca darujemo za SKD Vigred iz Sempolaja 2.000.000 lir in jim želimo veliko DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. plodnega delovanja. V spomin na Pepija Radetiča darujeta Marija in Ivan 100.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Karla Pavliča in Vido Gerlanc arujeta Anton in Dora Ra-potec 40.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Vide Gerlanc vd. Mennucci daruje Norma Danieli Piras 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V isti namen darujeta Milly in Mario 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Kontovelu. V spomin na Vido Gerlanc vd. Mennucci daruje Willy Vdrus 50.000 lir vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Pepce Kuret vd. Felician se toplo zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za nudeno pomoč in sočustvovanje ter vsem, ki so se je na katerikoli način spomnili. Posebna zahvala pev" skemu zboru »F. Venturini« od Domja za občuteno petje, g. Kosmaču za p°' grebni obred, dr. Egidip Kos, osebju »Pomoč na domu« iz Milj, Zadr. »Ra' dar« iz Trsta za vsestransko pomoč na domu ter dr. Sirotti in osebju zdravstvenega doma IGEA za zdravniško pomoč in P°' trpežljivo nego v času bi vanja v tej ustanovi. SVOJCI Trst, 10. oktobra 1997 (Pogrebno podjetje Zimot0' Ob bridki izgubi dra^ ge mame izreka dolg letnemu članu pokrajm skega sveta Slovens skupnosti in rajonskont svetovalcu Ediju Kr pežu iskreno sožalje Slovenska skupnost GORICA / PO PROTESTU NOVE GORICE POKRAJINA / POJASNILO ODBORNIKA MININA Zaščita manjšine spet v ospredju Reakcija na stališče goriške občine proti zaščitnemu osnutku preseneča župana Kako se obnašati glede prijave kurišč Prijav ni treba vlagati pred 15. oktobrom, treba pa je rezervirati pregled inštalaterja Na seji goriskega občinskega sveta, ki se bo sestal v ponedelejk ob 17.30, bo govor tudi o stališču mestnega sveta občine nova Gorica, ki je pred nedavnim odločno obsodil resolucijo goriskega občinskega sveta, odobreno 1. julija letos, proti zaščiti slovenske manjšine. Takrat je goriški občinski svet z glasovi svetovalcev večinske koalicije in skrajne desnice (levosredinska opozicija je iz protesta zapustila dvorano) sprejel nezaslišano ostro resolucijo proti osnutku zaščitnega zakona za Slovence, ki ga je predložil poslanec Ca-veri. V njej je med drugim zapisano, da je bil osnutek predložen nedemokratično, da ogroža raven sožitja, da privilegira manjšino in prinaša nevzdržne stroške. Novogoriški mestni svet je na predlog komisije za mednarodne odnose 25. septembra soglasno odobril protestno izjavo, v kateri ugotavlja, da je »vsebina resolucije v nasprotju z vitalnimi interesi prebivalstva na obeh straneh državne meje, saj izraža težnje, ki so korak nazaj od dosežene stopnje sožitja in pravic Slovencev v Italiji«in v nadaljevanju ocenjuje, da utemeljitve v resolu-ciji»bolj spadajo v ropotarnico zgodovine kot v Evropo tretjega tisočletja«. Soglasno odobreno protestno izjavo novogoriškega mestnega sveta smo v Primorskem dnevniku objavili že naslednji dan, 26. septembra, vendar vest takrat ni prodrla do italijanske javnosti. Italijanski mediji so zadevo zagabili šele vCeraj in pričakovati, je, da bodo v prihodnjih dneh sledile polemike in komentarji. Med prvimi je vCeraj zadevo komentiral župan Gaetano Valenti, ki napoveduje, da bo o tem govor v ponedeljek v občinskem svetu. Valenti pravi, da je presenečen zaradi ostre izjave in da ne razume, kako je moglo priti do nje,»ko pa občinski upravi tako uspešno sodelujeta«. Hkrati se je skušal zagovarjati, češ da resolucija ni bila mišljena proti zaščiti manjšine temveč le proti Caverije-vemu osnutku, ki da vsebuje vrsto nesprejemljivih določil. Problem obvezne prijave kurišč že dalj Časa razburja marsikaterega občana na Goriškem, saj je v preteklosti pokrajina izbrala zapleten in za posameznike razmeroma drag sistem izvajanja novega zakona o nadzoru nad kurišči. Nova, letos izvoljena pokrajinska uprava je skušala poenostaviti zadevo, vendar je postopek spreminjanja še v teku, 15. oktobra pa zapade prvotno določeni termin za prijavo kurišč. To povzroča precej nejasnosti tudi zaradi obnašanja samih tehnikov pokrajine, ki še v teh dneh dajejo ljudem informacije v nasprotju s tem, kar je sklenila nova pokrajinska uprava. Zaradi tega smo se včeraj obrnili do pristojnega pokrajinskega odbornika Edija Minina, da bi enkrat za vselej razčistili, kaj morajo narediti občani. Je rok 15. oktobra obvezujoč? Kaj tvega, kdor ga ne spoštuje? Je še potrebna samoprijava na kolko-vanem papirju in z vplačilom prispevka ali ne? Rok 15. oktobra, zagotavlja odbornik, ni obvezujoč. Po tem datumu bo pokrajina sicer že zaCela izvajati preglede na kuriščih vendar le tistih občanov, ki so že vložili samoprijavo. Pregledi bodo zadevali ustreznost dokumentacije (knjižice) in bodo brezplačni. Velika večina ljudi pa prijave še ni vložila, saj so jih doslej prejeli približno 9.600 na okrog 35 tisoC evidentiranih ku- POŽAR / PONOČI V UL. CROCE Zgorel je kovinski boks in v njem parkirani avtomobil Ogenj je v noCi od srede na Četrtek uničil avtomobil fiat uno, motorno kolo in dve kolesi, ki so bili spravljeni v pločevinastem boksu v ulici B. Croce 42, last Dionisia D’Osualda. Goreti je pričelo okrog 22. ure, gasilci pa so bili zaposleni poldrugo uro. (Foto Bumbaca). GORICA / POBUDA ZDRUŽENJA INVALIDOV Prireditev Gledališče z nami Nastop gledališke skupine iz Catanie in zbora iz Torina Pod geslom Gledališče z nami so vCeraj v Kulturnem domu na pobudo združenja invalidov AN-MIC pripravili zanimiv gledališki in pevski nastop dveh skupin, v katerih nastopajo osebe s posebnimi potrebami. Skupina “Teatro del sole” iz Catanie (na sliki - foto Bumbaca) je predstavila Molierovo komedijo Namišljeni bolnik, zbor “Corale Incanto” pa bogat spored vokalnih skladb. Prireditev je bila prvenstveno namenjena dijakom srednjih šol in operaterjem na socialnem področju. riše. Kaj naj naredijo ostali? »Kdor je že dal pregledati kurišče in ima izpopolnjeno knjižico«, pravi Minin»lahko počaka. Ni mu treba vlagati samo-prijave pred 15. oktobrom, paC pa se bo lahko poslužil poenostavljenega postopka, ki je predviden, vendar še ni operativen, ker mora posebna komisija rešiti še nekatere probleme.« Novi postopek bodo predvidoma uvedli čez nekaj tednov in predvideva, da bodo kar tehniki, ki izvajajo preglede nad kurišči, izpolnili prijavo in jo posredovali na pokrajino. Občani ne bodo imeli nikakršnih obveznosti ne stroškov, razen majhnega prispevka tehniku (znesek morajo še določiti, a naj bi znašal največ 10 tisoč lir) za izpolnitev prijave. Kdor je že poskrbel za pregled in ima izpolnjeno knjižico, naj torej počaka do uvedbe novega postopka, ki jo bo pokrajina javila preko sredstev množičnega obveščanja, nakar bo lahko inštalaterju, ki je opravil pregled, naročil, naj mu izpolni prijavo. Ge je občan že sam vložil prijavo, mu tega seveda ni treba narediti. Kaj pa vsi, ki še niso opravili niti pregleda? Čimprej, bolje Ce pred 15. oktobrom, naj se obrnejo do poklicnega inštalaterja in si rezervirajo pregled. Inštalaterji bodo sezname klientov, ki še Čakajo na pregled izročili pokrajinskim uradom in s tem bodo občani kriti. Ko bo pregled izveden pa bo kar sam tehnik poskrbel za prijavo pokrajini. NOVICE ŠTEVERJAN / UKVARJAL SE JE KOT SAMOUK Z REZBARJENJEM Obisk SSO pri ministrstvu za kulturo Republike Slovenije Podpredsednik Sveta slovenskih organizacij za Goriško Janez Povše je obiskal ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Tam se je sreCal s svetovalko za manjšinska vprašanja Mileno Cerar in sicer v zvezi s financiranjem kulturnih programov Slovencev izven matične domovine. Na srečanju je bila izražena obojestranska želja po tesnejših in pogostejših stikih, s katerimi bo mogoče poglobiti najrazličnejša sodelovanja med matično državo in manjšinami. Za posledicami prometne nesreče je v bolnišnici umri upokojenec iz Fossalona Za posledicami, ki jih je predvčerajšnjim zadobil v Prometni nesreči, je vCeraj v tržiški bolnišnici umrl 83-letni Stefano Savian iz Fossalona, ul. Cave 116. Nesreča se je v sredo popoldne zgodila v križišču ulic Vittoria in Jesolo v Fossalonu. V nesrečo je vpleten tudi 44-letni G. P. iz Fossalon, ki se je Plejal z avtomobilom, medtem ko je Savian bil na trikolesnem dostavnem vozilu ape. I1S ■ KATOLIŠKA KNJIGARNA, Travnik 25 - GORICA Vljudno Vas vabimo na predstavitev knjige “GLIANNI BUIDELLA SLAVIA” Danes, 10. oktobra, ob 18. uri. O delu bosta spregovorila Marino Qualizza in Božo Zuanella. Odšel je Mirko Maraž Odšel je Mirko Maraž iz Scednega, likovni oblikovalec, mojster živih korenin, dolgoletni kultumo-prosvemi delavec, pevec, elan amaterske odrske skupine v Steverjanu. Rodil se je 10. junija 1926 v Steverjanu v kolonski družini. Tudi sam je, dokler se ni zaposlil v podgorski tekstilni tovarni, okusil breme briškega kmeta - kolona na Bregu. Za njim pa so bile- tudi izkušnje partizanskega borca. Bil je med aktivnimi elani društva Briški grič vse od ustanovitve; rad je imel petje, še bolj pa sodelovanje v amaterski odrski skupini. Po upokojitvi se je, povsem po naključju, posvetil novi dejavnosti, sooblikovanju korenin in dokazal, da je v njem tudi umetniška duša. V kraju Arta Terme, kjer je bil v toplicah, je nekaj dni pazljivo opazoval pri delu domačina - rezbarja in pomislil, da bi še sam poskusil. Začetna nerodnost je kmalu popustila in njegovi izdelki, ki jih je v grobem ustvarila in oblikovala narava, sam pa jih je le dopolnil ali jim vdihnil bolj izrazite poteze, so bili dokaz dolgo skritega umetniškega in oblikovalskega talenta. Njegove ”žive korenine” smo lahko občudovali na številnih razstavah tako v domačem kraju, kakor v Gorici. Zadnjic v osnovni šoli v Pevmi. Za izdelke so se zanimali posamezniki iz raznih krajev države. Narava, ki jo je Mirko imel za najveejo umetnico, je nepričakovano pretrgala njegovo življenjsko in ustvarjalno pot preprostega in za pomoC sosedu ah društvu zmeraj pripravljenega človeka. Tako se ga bodo spominjali v Steverjanu, pa tudi v uredništvu. Svojcem izrekamo naše sožalje. Pogreb Mirka Maraža bo jutri dopoldne z žalnim obredom v števerjanski cerkvi. ________________KINO GORICA VITTORIA 1 17.30-20.00-22.20 »Soldato Jane«. Demi Moore. VITTORIA 3 16.30-19.15-22.00 »Contact«. Rež. Robert Zemeckis, i. Jodie Foster. CORSO 17.45-20.00-22.00 »Men in black«. T. Lee Jones m VV.Smith. TRZIC COMUNALE 17.00-19.30-22.00 »Lolita«. Režija A. Lyne. S PRIREDITVE SPDG vabi v nedeljo, 19. t.m., na praznik kostanja pri Stekarju. Prireditev bo od 12. ure dalje do mraka. Kakor vsako leto bo društvo tudi letos poskrbelo za organizacijo pohoda. 16. novembra pa bo martinovanje v Ajdovščini. OBVESTILA ZSKD prireja teCaj “Show dance”-a na moderno rap, funky in techno glasbo, namenjen mladim med 11. in 18. letom’. Tečaj bo enkrat tedensko v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici. Prvo srečanje bo v sredo, 15. oktobra, ob 17. uri. Informacije v uradu ZSKD, ul. Malta 2, tel. 531495. DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ obvešCa, da je v teku vpisovanje za teCaj angleščine za otroke od 3. do 5. leta starosti in za teCaj raCu-nalništva za osnovnošolce m srednješolce (tel 533495 v popoldanskih urah). DRUŽABNO SREČANJE ALEKSANDRINK, njihovih sorodnikov in prijateljev bo v nedeljo, 12. oktobra na Mirenskem gradu. Ob 16. uri bo sv. maša v Marijini cerkvi, nato srečanje v samostanu. Prisrčno vabljeni! KD OTON ZUPANČIČ prireja teCaj preživetja s prvinami življenja v naravi, preživetja v primeru katastrof ter civilne zaščite. Triurna večerna srečanja bodo vsako drugo sredo od 15. oktobra dalje v Standrežu. Informacije in prijave na tel. 537525. SD SOVODNJE organizira rekreacijsko telovadbo vsak torek in petek od 21. ure do 22.30 v telovadnici v So-vodnjah. : : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICA D’UDINE, Trg S. France-sco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes: 11.30, Angela Pao-letti vd. Martissa iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče; 12.45, Carmela Bon iz bolnišnice Janeza od Boga v Škocjan. Ob prerani izgubi dragega očeta Mirka iskreno sočustvujemo z Aleksandro in drugimi sorodniki. Prijatelji Anica, Lučka, Mirjam, Marjanka, Tatjana in Marko. Kulturno društvo Briški grič izreka svojcem občuteno sožalje ob izgubi Mirka Maraža REŽISER DUŠAN MLAKAR PRED DANAŠNJO PREMIERO V SSG mi Cehov prav nic imukil Ko sem se pripravljala na pogovor z vami, sem se zamislila nad tem, da so dramska dela A. P. Čehova bila za svetovno znane režiserje (Svoboda, Visconti, Strehler itd.) in gledališča vedno izziv, in to že od Stanislavskega dalje. Tudi v slovenskem gledališču v Trstu (od Babičeve Utve 1957. leta, preko Bojana Stupice in njegove postavitve Treh sester leta 1968 in Korunove vizije Češnjevega vrta v 70. letih pa do Kobalove režije iste igre v sezoni 1992/93) je Cehov mamil režiserje, dajal priložnost igralcem za oblikovanje lepih vlog, in - oh, kako važno - navduševal z odra ali vsaj zadovoljeval izjemno veliko število gledalcev. Najprej bi vas torej želela povprašati po osebnih spominih... na Čehova kot avtorja in na »delovne stike« z njim doslej. Profesor AGRFT in režiser Dušan Mlakar: Ves čas na akademiji sem bil »v stikih« z njim. To je moja tretja postavitev Čehove drame na oder. Delal sem Utvo v Ljubljanski drami, Strička Vanjo v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici, še v Solkanu, zdaj pa Tri sestre v Trstu. Od velikih dram nisem doslej režiral samo njegovega Češnjevega vrta. Naključje je hotelo, da sem se celo lansko leto s študenti akademije, skupaj s profesorjem Kristijanom Muckom in asistentom Aleksandrom Jurcem, nečakom našega Vladimirja, ukvarjal z Čehovom. Ker imam velik letnik študentov igre in režije, sem se odločil, da bomo prvi semester študirali enodejanke, v drugem, semestru pa Tri sestre v dveh zasedbah... Tako je bilo kar šest sester, pa dva Tuzenbaha, dva Veršini-na, ostalo pa so bile podvojene zasedbe. • Najprej standardno vprašanje, namreč, kako je prišlo do vaše odločitve, da režirate Tri sestre pri nas? Naključje je pač hotelo, da me je poklical direktor Miroslav Košuta in me pobaral, ali bi me zanimala režija Čehova v Trstu. Rekel sem mu seveda, da me Cehov od nakdaj zanima, ker je izjemen avtor, samo, ali imaš ansambel, sem ga vprašal. Ker, kot vem, je bilo lani v tem ansamblu stalno nastavljenih le pet igralcev. Rekel mi je: Ansambel bo! Pa sem si rekel: Gremo v bitko! Vem, da ni denarja, vem, da delamo za zdaj vsi na upanje, da je čudo božje, da bo do predstave prišlo. Neradi govorite o svojem režijskem konceptu. Pa vsaj namignite, zakaj se vam zdijo Tri sestre zanimive, kaj se vam v njih zdi vredno poudarka. Zaradi Česa se vam zdi to delo v prvi vrsti umetnost, tisto v njem, kar želite, s svojim delom s sodelavci posredovati gledalcem. Cehov je izjemen avtor, ker je analitik. Analizira človeško dušo. Noče nas učiti, ne daje nam pedagoških nasvetov, kako naj živimo ali naj ne živimo. Gledal je to življenje in ga opisal tako, kot ga je videl, seveda skozi svojo prizmo, skozi svoj pogled na življenje. Zato je ta avtor na neki način zakladnica za vsakega igralca, za vsako igralsko dušo in igralsko izpoved. Težka naloga je tudi za vsakega režiserja, ker mora nekaj svojega izbrskati. Ujeti je treba najbrž to, kar ljudi tudi v našem Času vznemirja Mnoge stvari so se med tem Časom spremenile. Od leta 1901 do danes se je spremenilo branje, jezik se je spremenil, tudi slovenski. Seveda, tudi naš odnos do Čehova se spremenija, tudi naš odnos do patetične geste, ki je bila pri Čehovu na neki način tako rusko poudarjena. Prav tako naš odnos do tega, kako so politiki Čehova izkoriščali. Vse to je mimo. Jaz gledam na Čehova kot opazovalec, voyeur, rad bi bil pretresen od teh usod, teh likov na odru, ki so še vedno tako zelo podobni našim. Podobni so našim strastem, naši želji po ljubezni, naši alienaciji. Zato je tudi Cehov večen avtor. Kaj je torej tisto stalno, kar se je od tedaj, ko so bile Tri sestre napisane, rešilo v današnji Cas kot nespremenjeno? Po vašem je naCin, kako ljudje pri Čehovu Čustvujejo in rešujejo svoje stiske, še isti? Je to še vabljivo danes? Absolutno. Ljubezen je večna. Biti ljubljen je nekaj, ljubiti pa je nekaj drugega. Tu je večna dilema: ali si ljubljen in ljubezen lahko vračaš, ali samo ljubiš, ali pa si samo ljubljen in ljubezni ne moreš vračati, ali pa ti je partner ne more dajati, ko ljubiš. To je ena dimenzija. Druga dimenzija je utopija teh ljudi, kakšno da bo življenje po dvesto, tristo letih... Mi to danes skorajda že živimo. Cehov je najbrž s figo v žepu opisoval, kako da bo to življenje lepo... Vedel je že, da se bo spremenil družbeni red. Ta evolucija je nastala: iz fevdalizma smo prešli v kapitalizem, iz kapitalizma v komunizem, iz komunizma spet v kapitalizem. Čehov ni pri tem nič izgubil, to je tisto veliko. Na Ruskem so sicer preskočili eno fazo (kapitalizem), kot je znano. Torej vi samo prisluškujete Čehovu, samo gledate... To boste pa videli, ko si boste ogledali predstavo. Vidim, da imamo nov prevod, Jesihov. Jezik torej tako hitro zastarava? Nekateri nekoliko starejši igralci, ki so večkrat igrah Čehova, npr. Mira SardoC, Anton Petje, Alojz Milic, imajo zanimivo priložnost za vzpo-rejanje zvena jezika v obeh prevodih. Prvič so igrali v tej drami pred dvajsetimi leti in so se s tem tekstom zdaj sproprijeli popolnoma na novo. Igralci so pač profesionalci in ni bilo nobene zadrege. Ni bilo treba niti primerjati s starim prevodom, ker je gospod Milan Jesih tak pesnik in prevajalec, da mu pač preprosto zaupam. Med igralci je - poleg nam znanih imen vseh generacij - tudi nekaj mladih ljudi. Moram reči, da me neskončno veseli, da se v tem gledališču po hodnikih spet sliši smeh, da so to mladi ljudje, ki so navdušeni in predani delu, radi se zabavajo, a radi tudi dobro delajo. Tako so tudi zaradi njih bile vaje, ki so potekale od 1. septembra dalje, neverjetno vedre in kreativne. In bila je ob tem tudi sreča v nesreči. Sreča za Majo Blago-vič, ki mora kot bodoča mamica trenutno počivati v bolniški postelji, in nesreča, ker smo v tej predstavi ostali brez nje. Sreča pa spet, ker je ena od mojih študentk, Helena Peršuh, vlogo Olge zelo dobro igrala na akademiji in je bila pripravljena vskočiti v zelo kratkem času. Tako da se vaje iztekajo normalno. Vsi igralci so v predstavi pomembni, pa vendar, kdo mora tokrat najveC delati, največ Časa prebiti naodu? Vsi enakovredno. Cehov je napisal to dramo zato, tudi jaz sem jo imel na akademiji na programu zato, ker vsekamu igral- cu omogoča, da izdela zanimiv lik. Tudi najmanjša vloga je tukaj zanimiva in pomemben kamenček v mozaiku predstave. Potrudil sem se, da sem manjše vloge obogatil z nalogami, jim razširil prezenco... Veliko sem se ukvarjal z njimi, posebno s Ferapontom, ker mi to že avtor omogoča, manj pa morda z Rodetom in s Fedotikom, a kljub temu mislim, da so imeli vsi igralci manjših vlog čut neke neverjetne odgovornosti. Vsakdo, ki se spopade s Čehovom doživlja v sebi praznik, Zeljo, da bi napravil največ, kar more, seveda v okviru branja in konteksta, o katerem smo se dogovorili... Nikakor ne bi razkrili, kaj ste se dogovorih? Ne, glejte, o svojih konceptih pa ne bom govoril... To je za gledanje. Lahko pa rečem, da nisem režiser, ki bi stvari radikaliziral. Mislim, da so avtorji, kot je Cehov, napisali taka dela iz svoje nuje. Moja zelja je, da skušam to avtorjevo nujo razumeti, jo dojeti in jo posvojiti. Zdi se mi, da če to dojamem, posvojim, tudi igralec in po njem gledalec lahko to posvoji. Seveda sem vedno skozi konotacijo časa skušal dojeti pri avtorju njegovo »nujo pisanja« skozi mojo »nujo uprizarjanja« teksta v današnjem času, tako da sem kdaj tudi pri klasičnih avtorjih radikalno posegel, da ne govorim o predolgih tekstih, ki so napisani nevešče in brez poznavanja praktične dramaturgije. Malo denarja, malo muzike. Mislim na vpliv našega stalnega kriznega stanja v manjšinskih ustanovah, kot je tudi SSG, na opremljenost predstave (scenografijo, kostume). Glede na to lahko z gotovostjo rečem, da je kljub temu slikar Marjan Kravos - po moji ideji voyeu-rizma, pogleda skozi zavese - ustvaril izredno lepo scenografijo, Marija Vidau pa je iz niča pripravila zelo zanimive kostume. Glasbe pa imamo malo, vendar je sodobna. Uporabil sem nekaj pasusov finskega skladatelja Jana Garbareka za prehode med dejanji, ob tem je še nekaj klavirske spremljave. Glasba v tej predstavi ni zelo pomembna, gre pač za glasbo duš, ki se izrekajo skozi besedo. Hvala lepa za pogovor. Pogovarjala se je Ivanka Hergold Fotografije Davorin Križmančič Prva predstava v novem teatru Giovanni da Udine Novo videmsko gledališče bo drevi zaživelo: krstna botra tako težko pričakovanega teatra bosta domaCa igralca, Anna Bonaiuto, sicer rojena v Latisani, in »pravi« Vi-demCan Luciano Virgiho, ki bosta brala odlomke iz del domačih avtorjev, točneje Pier Paola Pasolinija in Davida Marie Turolda. Gledališka struktura, v kateri bo zaenkrat domoval samo center CSS, medtem ko je Gledališki klub (Club Teatra) tudi letošnjo sezono ume-stil v dvorani Palamostre, bo nosila ime Giovanni da Udine. Včeraj sta javnosti Carlo de Incontrera in Renato Quagha orisala osnovne smernice delovanja novega gledališča, program pa je center CSS, ki bo upravljal strukturo, že pred Časom predstavil novinarjem. Carlo de Incontrera, ki že za tržiško Občinsko gledališče pripravlja glasbene sezone, je isto vlogo prevzel tudi pri videmskem, Renato Quaglia pa bo skrbel za gledališko plat in ta sektor razvijal dosledno z dosedanjim delovanjem v okviru CSS. Drevišnja predstava je pravzaprav nekakšen vstop v sezono, ki se bo zaCela konec naslednjega tedna s prvim koncertom, ki sodi že v glasbeni abonma gledališča Giovanni da Udine. V soboto, 18., in v nedeljo, 19. oktobra, bo nastopil videmski filharmonični orkester, ki ga bo vodil Anton Nanut. Na programu bo osma Mahlerjeva simfonija, ki je edino delo, kot je rekel de Incontrera, primemo, da pozdravi rojstvo tako dolgo pričakovanega oboka. Gledališka sezona se bo zaCela slab teden kasneje, in sicer 24. in 25. oktobra, z baletno predstavo Romeo in Julija. Polinezijska skupina I-Land drevi v diskoteki »D omani« Zgleda, da je bivša najstniška skupina Take That dobila prve naslednike. To je skupina štirih Čednih fantov doma iz polinezijskega otoka Samoe, ki se je pred letom dni predstavila kot novonastala skupina I-Land na ameriškem natečaju za nove talente Apoho Talento Show in tam tudi zmagala. Kajpak je fante po tej odlični uvrstitvi prevzel manager Charles D. VVilson in pod njegovim vodstvom so posneli svoj prvi album, ki se imenuje »New«. Za album so posneli tudi priredbo slavne Presleyeve poevke »Love me tender« ob sodelovanju v Buttriu znane skupine Portrait, ki pri tej skladbi Čustveno obogati zvočno ozadje. Sedaj so fantje v Evropi, kjer promovirajo album, da posnamejo še videospot za single plošCo albuma »Love me tender«, posneli pa ga bodo v Zagrebu. Pred tem pa si jih bomo prvič lahko tudi v naših krajih v živo ogle-dah, saj se nam bodo nam predstavili v diskoteki Domani v furlanskem Buttriu. Skupina I-Land bo nastopil3 že danes, po predstavitveni konferenci bo še zapela na drevišnji glasbeni noči. P®1 NOBELOVA NAGRADA ZA KNJIŽEVNOST Petek, 10. oktobra 1997 Novica, da so švedski akademiki za tokratnega nobelovega nagrajenca za književnost izbrali Daria Foja, je najprej učinkovala kot marsikateri Fojev nastop. Tudi izbranec je najprej izrazil svoje veliko presenečenje, številni intervjuvanci pa so najprej želeli preveriti vest, nakar so bolj levo usmerjeni izrazili zadovoljstvo, desnica pa se je zgražala. Dario Fo je izredno poznana osebnost, ne samo v italijanskem kulturnem svetu, saj gre za umetnika, ki v raznih svojstvih veliko nastopa na tujem, veliko njegovih del, za katere bo pravzaprav prejel Nobelovo nagrado, pa je prevedeno v tuje jezike. Vsekakor pa ne gre za ustvarjalca, ki bi ga šteli v krog »čistih« literatov, saj se posveča številnim oblikam umetniškega izražanja. Sicer pa so švedski akademiki razlago za svojo izbiro podali v utemeljitvi, v kateri so zapisali, da je Dario Fo že 30 let pomembna osebnost na področju evropskega gledališča, nagrado pa so mu namenili, ker je s svojim značilnim burkaškim nastopom bril norce na račun sodobnih objest-nežev, branil pa je zapostavljene. S tem pa so akademiki, katerim so velikokrat očitali neobčutljivost do današnjega socialnega položaja v svetu in preveliko pozornost pohtičnemu ravnovesju (izbirah naj bi skoraj izmenično med književ- Dario Fo, veliki burkež, Id brije norce iz mogočnikov, ščiti pa zapostavljene Na slikah: pod naslovom tipično razigrani Fo, spodaj pa s Franco Rame v tržaškem Kulturnem domu novembra 1983 niki zahodne in vzhodne poloble), izkazali posebno priznanje ustvarjalcu, ki ni nikoli ločeval med svojim poklicnim-umetniskim delom in javnim izražanjem osebnih pogledov na političen položaj v Italiji in v svetu. Po Fojevem mnenju je prav njegova ustvarjalna in politična doslednost med poglavitnimi razlogi, da je bil »končno izbran« (kot je povedal v telefonskih pogovorih po objavi vesti, je že leta bil v ožjem izboru, pred petimi dnevi so mu pove- dali, da je tokrat v najožjem, večer pred izbiro, da si zaenkrat deli prvo mesto s Saramagom). Velik del zasluge je seveda pripisal ženi, igralki in večkrat soavtorici tekstov Franci Rame. Zmago pa je slavil z Ambro (Angiolini), s katero sode- luje pri televizijski oddaji in s katero se je peljal po avtocesti, ko ga je v bližini Firenc prehitel novinar in ga z velikim napisom obvestil, da so mu dodelili Nobelovo nagrado. Dario Fo, ki se je rodil leta ’26 v kraju San Giano (Varese), je napisal približno 50 del, veliko večino gledaliških je tudi sam po- stavil na oder in jih odigral. Za nekatere je značilno stalno spreminjanje oz. posodobljenje tekstov, saj je Fo vselej v svojih delih spregovoril o aktualnih temah. Njegova velika odlika pa je tudi sposobnost pripovedovanja, ki se navezuje na ljudske modele, neizbrisna osebna nota pa je norčavost, taka ki globoko zareže, istočaso pa sprošča smeh. Med njegovimi mojstrovinami je, vsaj po priljubljenosti, na prvem mestu Burkaški misterij (Mistero buffo), še zlasti v njegovi interpretaciji. Pri nas smo doživeli več postavitev Fojevih del, pa čeprav jih ni lahko prirediti: ob Burkaškem misteriju, o katerim govori S. Verč, velja vsaj omeniti štiri postavitve Slovenskega stalnega gledališča: Arhangeli in avtomat, Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda, Sedma zapoved, kradi malo manj in Se tat ne more pošteno krasti. V širši italijanski javnosti pa so v letih ’60 zelo odmevali spori z javno televizijsko ustanovo (ker so prepovedali že odobren skeč, je Fo s Franco Rame zapustil oddajo Canzonissima), pred kratkim pa je množično odobravanje požel z nastopom na sindikalnem shodu proti secesiji. POKLON NAGRAJENCU Osvajalska moč kulturne provokacije Sliši se nenavadno, a med nobelovce bomo odslej prištevali eno najbolj spornih osebnosti italijanske književnosti Daria Foja. Pri tem seveda ne mislim na nesporno kakovost njegovih del, ki jih tako kot Pkandellova in De Filippova pozna ves kulturni svet. Sporna pa je že samo osebnost tega »enfant terrible« sodobne kulturne zavesti, ki Se vedno spravlja ljudi in sisteme v zadrego, hkrati pa se vehementno udeležuje vsedržavnih shodov v podporo italijanske državne celovitosti, pri Čemer se Se sam sprašuje, kako je to mogoče. Prav on, ki je o »italiottih«, o teh potomcih »indo-fenicanskih plemen«, kot je rad poimenoval svoje sonarodnjake, pisal s tako satirično ostjo, s kakršno ni niti pretkani Moliere ožigosal svoje ljudi onkraj Alp. Vse njegovo življenje, delo in javno udejstvovanje je namreč tipičen primer »contradictio in adiecto«. Ko je v Šestdesetih letih ugotovil, da se njegovim satiričnim komedijam smeje predvsem buržoazija, je čez noč sklenil zapustiti tako imenovana meščanska gledališča in se preselil v delavske domove. Metalurgi, kovinski strugarji, ključavničarji, inštalaterji in ostali proletariat, ki običajno ni hodil v gledališče, ga je sicer sprejel kot svojega odrešnika, a to je bilo tako, kot če bi gluhenemu pripovedoval dober vic. Nenadoma je umanjkala povratna informacija, zaradi česar se je zgodilo prav tisto, proti čemur se je Dario Fo tako energično boril. V delavske domove so najprej malo sramežljivo, kasneje pa pragmatično osveščeni hodili prav tisti ljuduje, ki jim je pokazal hrbet. Iz tega časa je tudi protislovna kulturna politika takratne italijanske Partije. Po eni strani je podpirala Foja, saj ni imela pravega razloga, da bi se spopadla z njegovimi idejnimi in estetskimi izhodišči, ki jih je tako nazorno prikazoval v svojih de- Sergej Verč lih, po drugi strani pa ga je zaradi njegovih vse drznejših leninistično-ameriskih-maotsetungovskih idej uradno preztala in ponekod celo onemogočala. Tudi Fojev spor z italijansko radiotelevizijsko ustanovo RAI je pravzaprav anahronističen. Nastal je v času prevlade demokristjanov, kar je lahko tudi razumljivo. Manj razumljivo pa je, da je Foja taista ustanova po mnogih letih sicer rehabilitirala, vendar ga istočasno pahnila v obrobni geto tretje televizijske mreže, kamor po praksi sodi vse, kar je politično sporno, manj zanimivo, v smislu masovne kulturne ponudbe in zavesti problematično. Sprašujem se, kako se bo počutil danes 71-letni tovariS-gospod, nekdaj »jezni mladenič« Dario Fo, ko mu bo Švedski kralj izročal prestižno Nobelovo nagrado. V naši ikonografski zavesti se nam njegova podoba vselej prikazuje v črnem, najbolj magični od vseh gledaliških barv. Si bo za to priložnost zavezal rdečo kravato, ki bi na svečani čmi obleki lahko zelo elegantno izstopala? V smokingu ali fraku si Foja skoraj ne predstavljam. Predstavljam pa si, kako se bodo o njem razpisali. Kar je seveda prav. Prijatelji in sovražniki, tisti, ki so ga kovali v zvezde in oni, ki ga nikoli niso marali. Estetizirali bodo o njegovi literaturi, gledališča bodo kot za stavo uprizarjala njegova dela, založniki pa tekmovali pri izdaji njegovih zbranih del. Tako se dogaja živim in mrtvim velikanom, kot je pač pri ljudeh v navadi... Tistega, kar pravi Shakespearov »Othello« malo pred samomorom, pa bo le malokdo upošteval... »A prosim, da v svojih pismih, kadar boste poročali o teh nesrečnih činih, o meni govorite, kakor sem. Ničesar ne zmanjšujte in ničesar zlohotno ne pritikajte!« Upam, da bo pritaknjenih zlohotnosti Cim manj, zlasti zdaj, ko sta se utrla levičarski Fo in bivši sa-lojevec Giorgio Albertazzi združila v skupni gledališki projekt in nam s tem nekako prišepnila, da je kultura ena sama, zveličavna in brezbarvna... Bojim pa se, da bo spravna ideologija, ki se tu v Italiji in drugod zdi največji domislek in vrednota našega časa, zmanjšala obseg kulturnih provokacij, ki so bile Foju pri vseh njegovih umetniških snovanjih, tako v slikarstvu (njegovi pikantni ženski akti!) kot v komediograSji, v agitacijskih dramskih tekstih kot v songih, ki jih je sam pisal in skladal, najvišje življenjsko vodilo. Mislim, daje bila prav kulturna provokacija tista, ki meje v osnovi približala Foju, da sem ga vzljubil in z njim preživel tako rekoč lep del svojega življenja. Prevajal sem ga in režiral, njegov »Burkaški misterij« celo trikrat. In ko sem že mislil, da je prav to besedilo zaradi svoje vsemirske sporočilnosti in umetniške kakovosti nadgradilo trenutni politični zdraharski drobiž, sem v Kranjski gori doživel tipično kulturno provokacijo: zgražanje in celo nekakšno linčanje zaradi nedostojne vsebine! Nobelovec Dario Fo seveda ni ne Pirandello in niti Quasimodo, ki sta prav tako dobila najvišjo nagrado za zasluge za človeštvo na področju književnosti. Ce je prvi lahko pisal svoja besedila le ob ne- deljah dopoldne, ko se je vsa družina odpravila k masi, drugi pa je le z dvema verzoma zajel bistvo našega bivanjskega vsakdana, je življenjska zgodba Daria Foja neprimerno ekstenzivnejša. Svobodomislec, zabavljač, nemimež, provokator, politični ekstremist, spodbujevalec ljudskih množic, skoraj kulturni tribun pa Se kaj bi se našlo, bo vsaj v moji zavesti živel kot ustvarjalni duh, ki mi je pomagal živeti. S svojo tektonsko ustvarjalno silo in umetniško doslednostjo, ki ni nikoli stregla okusu publike in bralstva, ampak vedno verjela v svoj prav, pa naj je bil ta še tako zgrešen, neaktualen in kdaj pa kdaj celo nazadnjaški. Res ni preprosto ohraniti trdno, vzravnano hrbtenico. Preveč je izzivov, ki ti jo lahko zlomijo. A če bom še imel priložnost ukvarjati se z Dariom Fojem, mi bo njegova samozavestna pokončnost porok, da je sleherno umetniško snovanje brez notranje svobode duha pravzaprav ničevo. MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN Petek, 10. oktobra 1997 Odgovornost, ki se ji ne moremo izogniti Giorgio Banchig Nevarnost vladne krize in kot posledica tega nevarnost predčasnih volitev, nenadna in nepričakovana smrt senatorja Darka Bratine, ki je bil v magmatskem italijanskem političnem svetu oporna točka za vso slovensko manjšino, zamude Dežele pri finansiranju slovenskih organizacij, in še posebno tiska, ter negotovost v zvezi z odnosi z Ljubljano so te dni še enkrat postavili v ospredje kronično negotov položaj, v katerem se nahaja slovenska manjšina v Italiji. Ce k temu dodamo strašne posledice propada Tržaške kreditne banke na ekonomskem in socialnem področju ter (zakaj ne?) na zunanjem videzu manjšine same, nemož-nost, da bi prišlo do izvolitve enotnega slovenskega predstavništva, dediščino preteklosti (fojbe, eksodus, meje, ekspanzonistični cilji in Porčinj), s katero strumentalno bremenijo Slovence, nikoli pomirjen nacionalizem in "zgodovinsko" delitev, ki je še prisotna med manjšinskimi organizacijami, bomo tako začrtali precej zvesto podobo tegob, ki nas mučijo in s katerimi se spopadamo. In to posebno tisti, ki vsak dan delujemo v šoli, v upravah in v politiki, ki se trudimo za obstoj kakega kulturnega društva, informacijskega sredstva, zbora, ekonomske ali socialne pobude, ki sestavljajo okostje in ganglije združevanja, komunikacije in solidarnosti v manjšini. Slika ni navdušujoča in, če jo gledamo iz Benečije, dobiva zaradi negativnih demografskih razmer in socio-ekonomskega položaja teritorija še bolj žalostne odtenke. Anafiza vzrokov, ki so privedb do te situacije, bi nas popeljala predaleč. Pri tem bi tvegali, da pademo v igro medsebojnih obtoževanj ali v iskanje grešnega kozla, ki naj bi nas rešil odgovornosti za to situacijo. Odgovornosti, ki jo nosimo vsi na osnovi vloge in funkcije, ki ju imamo: starši, učitelji, politiki, kulturniki, delavci, odgovorni v naših organizacijah. Toda eni odgovornosti, ki bremeni celotno družbo ob koncu tega tisočletja, se ne moremo izogniti: dejstvu, da smo prevečkrat zaupali drugim, to je raznim političnim, družbenim, vzgojnim "agencijam" skrb za rešitev naših problemov in ohranitev našega jezika in naše identitete. Investirali smo energijo in se prepustili politiki v upanju, da bodo naši problemi dokončno rešeni z zaščitnim zakonom. Zgradili smo ekonomske strukture, ki so nam na koncu prinesle več problemov kot pozitivnih dosežkov. Mislbi smo, da se naš jezik lahko reši izključno s šolo, s tiskom, televizijo in Cerkvijo ter pri tem pozabili, da jezik živi, se razvija in ohranja v družini, v vasi, v gostilni, na delovnem mestu, v vsakdanjih odnosih. Izkazalo se je,'da so nekatere izmed "agencij", o katerih smo mislili, da so naša moč, naša šibka točka. Toda, da ne bo nesporazuma: z moje strani to ni nezaupanje do politike ali gospodarstva in tudi ne do ljudi, ki so na teh področjih angažirani in so v to vložifi svoje znanje in energijo. Gre predvsem za poskus, da se ponovno vzpostavi red med vrednotami in prioritetami, ki morajo voditi naše delovanje in naše izbire. V trenutkih krize, ki pa lahko postanejo spodbuda za rast, če jih znamo pravilno izkoristiti, je treba ugotoviti, katere so nosilne ideje in sredstva, ki nam bodo pomagala, da se spet povzpnemo na površje, in se pri tem ne odpovemo pozitivnim izkušnjam iz pre-teklosti, predvsem pa ne pozabimo usmeritev in naukov velikih učiteljev in pričevalcev slovenskega naroda od Trubarja do Kosovela, od Slomška do Trinka in vseh tistih, ki so nam z ljubeznijo in vztrajnostjo zapustili dediščino evropske vrednosti slovenske kulture. Potrebno bo torej široko soočanje med vsemi komponentami manjšine, da bi določili skupno strategijo in z njo prebrodili krizo ter našo skupnost popeljali proti tretjemu tisočletju. Morda bo nujno, da politika, ki je po svojem prepričanju in delovanju pristranska, pri tem soočanju stori korak nazaj in da se primat povrne kulturi, ki je naša prava moč in bogastvo. Pri posredovanju našega kulturnega bogastva bo potrebno ponovno odkriti funkcijo čustvenosti v primerjavi z racionalnostjo, vzgoje in izobraževanja v primerjavi z znanjem in informacijo, treba bo poudariti pomen spomina, solidarnosti in skupnosti v primerjavi z organiziranostjo in hladnim programiranjem, individualnosti in skupnosti v primerjavi z množico. Kultura je izraz humanosti, življenja, generacij mož in žena, ki so brez velikih virov ustvarili neprecenljivo kulturno bogastvo, ki ga je treba ohraniti in posredovati naslednjim rodovom. Ob tem, da bo ponovno odkrilo to osnovo, ki združuje vse Slovence, bi moralo to soočenje na več ravneh in med vsemi teritorialnimi ter ideološkimi komponentami slovenske manjšine določiti tudi sredstva in strukture, da bo lahko tudi v tretjem tisočletju naša kultura ostala duša našega naroda in se izognila veliki nevarnosti kulturnega poenotenja. Potrebno bo določiti sredstva in strukture, ki bodo v globalnem svetu in obdobju interneta naši mali manjšini in celotnemu slovenskemu narodu nudila možnost, da ohrani svojo individualnost in svojo vlogo v tem delu Evrope. To soočanje bi moralo zagotoviti tiste idealne skupne elemente, na osnovi katerih naj bi določili in izvolili tisto skupno in enotno predstavništvo Slovencev v Italiji, za katerega se je doslej zdelo, da mora biti rezultat delikatnih ravnotežij in alkimije med različnimi komponentami ali pa na hitro organiziranih volitev brez neke skupne idealne baze. Izziv, ki je pred nami, nas sili v to, da korenine globoko vsadimo v našo zgodovino in kulturo, če nočemo izginiti iz zgodovine. Ce bi se to zgodilo, bi bil to poraz za nas vse. Toda s tem se bodo morali soočiti vsi narodi, kajti nevarnost poenotenja grozi vsem. Brazilski škof Dom Helder Carnara je zapisal: »Ko ljudje hodijo, se drevesom, ki jih gledajo, smilijo. Mislijo namreč, da jih nosi veter, ker nimajo korenin.« LIPICA / USPESNA AKCIJA KOPRSKE POLICIJE Trojica Italijanov v zaporu zaradi ponarejenih bankovcev Pri sebi so jih imeli za celih 250 milijonov lir - V zadnjem času vrsta primerov razpečevanja ponarejenih bankovcev KOPER - Na uradu kriminalistične službe v Kopru so včeraj zjutraj izdali sporočilo za javnost v katerem uradno obveščajo, da so 1. oktobra letos na njihovem območju prijeli tri italijanske državljane, in sicer 56-letnega A.A., 55- letnega A.M. in 45-letnega C.G. V enem njihovih vozil z italijansko registracijo je bilo najdenih 2.445 ponarejenih bankovcev apoenske vrednosti 100.000 lir v skupnem znesku 244.500.000 lir. Trije italijanski državljani so bili, upoštevajoč slovensko zakonodajo, izročeni preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kopru. »Z zbiranjem obvestil in preiskovanjem kaznivega dejanja nadaljujejo tako na območju R.S., kakor tudi v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi«, zaključuje sporočilo za tisk koprske policije. Do tu uradno poročilo slovenske policije o dogodku, o katerem se že nekaj dni, pa čeprav v dvomljivi obliki piše v časopisih na obeh straneh državne meje in o katerem smo že v torek pisali na četrti strani našega dnevnika. V tem članku smo pisali o 250 milijonih ponarejenih lirskih bankovcih in navedli tudi začetnice enega treh prijetih, t.j. A.A., kar je sedaj v policijskem poročilu potrjeno. Tistega dne je vest objavil samo še »II Gazzettino«, ki mu je dal veliko prostora. Niti na policiji in niti na sodišču v Kopru niso hoteli dajati vesti, najbrž zaradi tega, ker je preiskava bila še v teku. Tisti A.A. je baje iz Li-gnana, znan predvsem zaradi tega, ker naj bi bil med tistimi, ki italijanskim igralcem v novogoriških igralnicah nudijo lire v zameno za čeke oziroma druge vrednostne papirje. Kdor v igralnici izgubi in se znajde brez denarja se obrne na take ljudi, ki mu denar manjajo na črno in si seveda zaračunajo mastno provizijo. To se dogaja pred vsemi igralnicami v svetu. Ker omenjenega A.A. že nekaj dni ni bilo doma, so vsevedeči v Li-gnano bili mnenja, da je bil prijet v Novi Gorici. V resnici so ga slovenski policisti prijeli nekje v Lipici. Ni znano ali je bilo to že na meji ali pa tik pred igralnico. Očitno bi tako velika vsota pona-rejenga denarja šla v žepe tistih ljudi, ki bi potrebovali denar. Brez dvoma bi si v igralnici tisti večer zavedli, da jim v blagajno prihajajo ponarejeni bankovci. Iz Vidma smo tudi izvedeli, da so že prejšnji teden karabinjerji izvedli preiskavo na domu omenjenega A.A. Najbrž so to naredili na namig slovenske policije, kot lahko sklepamo iz tistega dela poročila, kjer piše »v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi«. Zadeva ponarejenih italijanskih bankovcev po 100.000 lir ima očitno velik obseg. Tudi o njej bodo namreč uradno poročali danes zjutraj, v petek na tiskovni konferenci, ki bo na ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani. V zadnjem času so namreč bodisi v bankah in menjalnicah, še največ pa v igralnicah v obmejnem pasu, odkrili več takšnih ponarejenih bankovcev. Vendar je v vseh teh primerih šlo za enega ali največ dva takšna bankovca. To je znak, da so ponarejevalci znali te bankovce primemo porazdeliti med ljudi. Pred desetimi dnevi je nakaj takšnih bankovcev v novogoriški igralnici želela zamenjati tudi slovita ita-lijanska pevka Katia Ric-ciarelli, znana tudi kot soproga Pippa Bauda. Slovenski policisti so jo izpustili, potem ko je povedala, da je ta denar, skupno z drugim, dobrim, dobila kot plačilo nekaga koncerta. O tem dogodku so pisali vsi italijanski dnevniki. Nekaj sto takšnih bankovcev pa so pred desetimi dnevi našli tudi v Prekmurju. Očitno so razpečevalci ta denar hoteli dati v promet daleč od italijanske meje. Slovenska policija je sleparje aretirala. Vsi ti dogodki dokazujejo, da so slovenski kriminalisti budni in stalno na preži. Marko VValtritscb KOROŠKA / NACIONALISTIČNA MRZLICA Haider je prepovedal koalicije s Slovenci Ukor predstavnikom stranke v slovenskih občinah CELOVEC- Koroško je očitno spet zajela nacionalistična mrzlica. Cilj živčnih napadov pa so spet koroški Slovenci oz. njihove politične in kulturne organizacije in tudi slovenske občinske liste. Za najzgovornejši dokaz za nov val nacionalističnih izjav je poskrbel sam šef avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider v nedeljo na okrajnem zborovanju svoje stranke v Rudi pri Velikovcu: svobodnjakom je za prihodnost prepovedal sklenitev koalicij s slovenskimi listami na Južnem Koroškem. »Ljudji nas volijo, ker vidijo v nas zastopnike nemško-koroških intersov v deželi. In tako bo tudi v bodočnosti!« je poudaril znani desničarski populist, katerega so nenavadno močno razjezile koalicije, ki so jih skleinili svobodnaki po letošnjih občinskih volitvah sklenili s slovenskimi listami v nekaterih dvojezičnih občinah na Južnem Koroškem, mdr. v Dobrli vasi in v Sko-cijanu. Haider je v Rudi še posebej ostro kritiziral svojega (na zborovanju od- sotnega) podžupana v Dobrli vasi, ki je v koalicijskem sporazumu slovenski listi odstopil kulturni referat v občini: »To se je zgodilo brez moje pristanka!«, je poudaril Haider in nadaljeval z napovedjo kulturnega boja: »Ne eni strani se prizadevamo za ustanovitev (nemškega) kulturnega doma v občini, da bi ustvarili protiutež proti slovenski kulturni filozofiji na Južnem Koroškem, na drugi strani pa jim (Slovencem) damo pozicije in referate, ki so popolnoma v nasprotju z našimi cilji«. Ostro je kritiziral tudi sporazum svobodnjakov s slovensko listo glede ustanovitve dvojezične otroške skupine v dobrolskem občinskem otroškem vrtcu. Haiderjev nastop je še na okrajnem zborovanju terjal prvo žrtev. Lokalni predsednik stranke v Skocijanu, ki je prav tako sklenil koalicijo s slovensko listo in socialdemokratom preprečil absolutno večino, je jasno izgubil bitko za novega okrajnega predsednika stranke... Ivan Lukan NZ: Feletig demantiral Baritussia (prosto po reku: volk dlako menja...) Minilo je nekaj tednov, odkar je tudi Primorski dnevnik objavil v celoti poseg občinskega svetovalca Nacionalnega zavezništva iz Trbiža Franca Baritussia, ki je na okrogli mizi v Spetru postavil na glavo vsa dosedanja stališča desničarske stranke glede manjšin. Poseg je bil vec kot zanimiv, saj ie s trezno in realistično oceno zgodovinskega dogajanja in predvsem s pogledom v bodočnost zagovarjal potebo po zaščiti naše skupnosti. Z mešanimi občutki odobravanja, začudenja, pa tudi nekoliko skepse smo tedaj Baritussia vprašali, ali misli resno in dobili smo prepričljiv pritrdilen odgovor. Marsikateri prisotni levičar je desničarskemu trbiskemu svetovalcu tudi stisnil roko. Lepo je bilo videti to idilo, saj kaj je lepšega kot upati in ugotavljati, da gre svet tudi v naSih krajih vendarle naprej. Baritussio je sicer opozoril, da v stranke uveljavite takih stališč glede manjšine ne bo lahka. To je te dni potrdil predsednik sekcije NZ za Nediške doline Pieralberto Feletig, ki je očitno smatral za potrebno, da glede zaščite manjšine postavi nekaj pikic na i. Po njegovem mnenju je stranka sicer naklonjena zaščiti Slovencev v videmski pokrajini, vendar do določene meje. In da bo stvar Se bolj jasna, je glede stališč svojega trbiškega somišljenika dejal, da zadevajo le Kanalsko dolino. Feletig pravi, da sta zakonska predloga Di Bisceglie in Caveri nesprejemljiva, sploh pa bi bilo bolje, Ce bi Slovence videmske pokrajine ločili od tržaške in go-riske stvarnosti. Nacionalno zavezništvo po Feletigu podpira tudi preštevanje, manjšino pa bi lahko zaščitili glede uporabe krajevnega narečja, kulture in izročila. Iz zaščite bi bil vsekakor izključen Čedad, stranka pa je tudi naklonjena učenju slovenščine, vendar zgolj iz ekonomsko oportunih razlogov. V bistvu nič novega, razen ugotovitve, da ima tudi Nacionalno zavezništvo na Trbiskem svojega petelina, ki je za strankino deželno povprečje bojda Se prezgodaj zapel.(du) SLOVENIJA / V PONEDELJEK Obisk delegacije Evr. parlamenta Vodil jo bo poslanec južnotirolske ljudske stranke Michl Ebner BRUSELJ - Na obisku v Sloveniji se bo v ponedeljek, 13. oktobra, mudila delegacija Evropskega parlamenta. Vodil jo bo vodja delegacije Evropskega parlamenta za Slovenijo Michl Ebner, v njej pa bo med drugim tudi poročevalec za Slovenijo Roberto Speciale, ki je Slovenijo obiskal že na začetku septembra. Delegacija, ki bo v Ljubljano pripotovala v nedeljo, 12. oktobra, zvečer in odpotovala v torek, 14. oktobra, zjutraj, se bo predvidoma sešla s predsednikom slovenskega parlamenta Janezom Podobnikom, delegacijo državnega zbora, pogovore pa bo imela tudi na ministrstvu za finance in ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Pričakovati je, da bo osrednja tema pogovorov Agenda 2000, dokument, ki začrtuje prihodnost Evropske unij6 s širitvijo vred. Delegacija bo slovenske sogovornike obvestila o tekočih dogajanjih v uniji, slovenska stran pa sogovornike o razmerah v Slovenije v luči priprav na vključevanje v unijo. Z vprašanjem širitve se v parlamentu trenutno ukvarja odbor za zunanje zadeve. Kot poročajo parlamentarni viri, je večina članov tega odbora bolj naklonjena zamisli, da bi unija pogajanja o članstvu začela z vsemi kandidatkami hkrati. Trinajst poročevalcev odbora, ki na to temo še ni sprejemal kakšnih sklepov, trenutno popravlja poročilo o širitvi. Odbor bo ° poročilu predvidoma glasoval 17. novembra, kasneje, najverjetneje na začetku decembra, se bo o tem izrek61 še parlament. (STA) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 1 Petek, 10. oktobra 1997 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 MEDNARODNI POSVET / VČERAJ O PRILOŽNOSTIH ZA SKLEPANJE POSLOV IN VLAGANJA V SLOVENIJI IN HRVAŠKI Prednosti in pomanjkljivosti Slovenije sredi procesa prilagajnja Evropi Izkušnje grupe Bonazzi, predlogi Acegasa, storih/e Informesta in internacionalizacija Telecoma Italia TRST - Res je, da tuji investitorji v tem trenutku ne Čakajo ravno v vrsti, da bi vložili svoje kapitale v slovenska podjetja, vendar - ali prav zato -pa je ekonomska politika Ljubljane v zadnjem Času izrazito usmerjena ravno v ustvarjanje pogojev, s katerimi bi pritegnila tuje investicijske kapitale. Analiza ekonomskih razmer in trendov ter cilji ekonomske politike slovenske vlade v perspektivi vključevanja v Evropsko unijo so bile glavne teme včerajšnjega dopoldanskega dela dvodnevnega mednarodnega posveta o poslovnih možnostih v srednjevzhodni Evropi oziroma v Romuniji, Sloveniji in Hrvaški. Zasedanje o Sloveniji je vodila generalna konzulka slovenske republike v Trstu Vlasta Valencie Pelikan, uvodne pozdravne posege pa so imeli župani Reke, Pulja, predstavnik koprske občinske uprave Miro Kocjan in tržaški župan Riccardo %. Ta je v svojem posegu med drugim opozoril na razlike med Slovenijo in Hrvaško, ki se s pospešenim vključevanjem Slovenije v evropske integracije Se poglabljajo - potem ko je vojna na Hrvaškem že v začetku ošibila ekonomski položaj države - to Pa dejstvo, ki ga je paC treba upoštevati. Sploh je v primeru Slovenije še Posebno očitna zmota tistih, za katere je vzhodna Evropa enovit pojem, pa se potem konkretno srečajo z ve- likimi razlikami, v prvi vrsti npr. pri ceni dela, ki od države do države zelo niha. Na to je posebej opozoril Giuho Bonazzi, pooblaščeni upravitelj ljubljanskega podjetja Yulon, ki sodi v italijansko grupo Bonazzi. Kot smo v našem dnevniku že večkrat porocah, je ta tekstilna grupa v Sloveniji že od leta 1993, ko je prišla kot delničar v kranjo Tekstilno, leto kasneje pa je postala večinski delničar Yulona. Zdaj so dejavnosti v Sloveniji za grupo Bonazzi druge najpomembnejše po tistih v Italiji, na trejem mestu je Hrvaška (kamor je Bonazzi prišla še pod nekdanjo Jugoslavijo), sledita pa Belgija in Nemčija. Nedvomno zelo pozitivna izkušnja v Sloveniji, kot jo je ocenil Bonazzi in kot potrjuje dejstvo, da je tovarna Yu-lon (ki proizvaja tekstilna vlakna) opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, kar jih je tacaš v svetu, in da je partner grupe Bonazzi v Sloveniji tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (Bers). Ce cena dela v Sloveniji ni ravno nizka, pa je delovna sila v zameno dobro usposobljena, je dejal Bonazzi, ki je ocenil, da je izobraževalni sistem v Sloveniji veliko boljši in bolj sodoben kot v Italiji. Izredno pozitivno je sodelovanje, ki ga je Yu-lon vzpostavil z ljubljansko univerzo in drugimi raziskovalnimi institucijami, medtem ko je med senene strani uvrstil predvsem nesprejemlji- vo visoko ceno denarja, zelo strogo, a posredno obdavčenje in birokratske težave oziroma počasnost, ki sicer nihajo od občine do občine. Veliko pohvalo pa je na koncu Bonazzi izrekel tudi koprskemu pristanišču, prek katerega gre ves izvoz slovenskih podjetij grupe Bonazzi, in Id ga je govornik označil kot zelo učinkovitega. Med poročevalci naj omenimo še Fabia Kovačiča, ki je pri podjetju Acegas odgovoren za mednarodne odnose in je orisal zanimiv predlog o povezavi vodovodne in plinske mreže Cez mejo, kar bi omogočilo bistveno znižanje amortizacijskih stroškov in povečanje učinkovitosti storitev na obeh straneh. V ta namen so v teku stiki z vsemi sedmimi obmejnimi občinami na slovenski strani, vendar je dialog za sedaj samo teoretičen, ker je zlasti na slovenski strani precej zadržkov. Sloveniji posvečen del zasedanja sta - poleg obeh podtajnikov v slovenski vladi, o čemer pišemo posebej - dopolnila še generalni poddirektor Telecoma Italia Giuseppe Gerarduzzi in predstavnica goriskega Informest Mirjam Koršič. Naj dodamo, da so bili sponsorji dvodnevnega posveta Acegas, CR-Trieste, IllycaSe, NTKB (katere predstavnik Baldassi je poročal o strukturi hrvaškega bančnega sistema) in Telecom Italia. Izboljšanje pogojev za tuja vlaganja TRST - Slovensko vlado sta na včerajšnjem posvetu zastopala podtajnik v ministrstvu za industrijo Vlado Dimov-ski in podtajnik v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar. Medtem ko je Dimovski usmeril svoj poseg zlasti na politiko slovenske vlade za industrijski razvoj v državi in v zvezi s tem izpostavil spodbujevalne instrumente za tuja vlaganja in kapitalizacijo podjetij, je Vojka Ravbar podala Širšo sliko gospodarsko-finanCnega položaja Slovenije in izvajanja predpristopne strategije za vključitev v Evropsko unijo. Sporazumi o prosti trgovini, ki jih ima Slovenija z Evropsko unijo, Cefto in s posameznimi državami, kot npr. z Makedonijo, zadevajo območje, s katerim uresničuje tri Četrtine svoje blagovne menjave. Podatki dokazujejo, da je Slovenija odprta država, z odprtim trgom, je dejala Vojka Ravbar in napovedala, da je v teku parlamentarni postopek za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z Izraelom, ki stvar Časa, na dobri poti pa sta tudi podobna sporazuma s Hrvaško in Turčijo, medtem ko je za Bosno in Hercegovino treba rešiti Se precej problemov. Slovenija je po oceni Ravbarjeve na dobri poziciji za vstop v Evropsko unijo, ki je sicer mobilni cilj in se mu mora zato država temu primemo prilagajati. Toda to ni le zahteva Evrope, ampak dolžnost do nas samih, je dejala podsekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in opozorila, da se na koncu vsak uspeh meri v Številkah. Kar zadeva maastrichtske kriterije, ki trenutno za Slovenijo sicer niso aktualni, a so značilen kazalec, je Ravbarjeva povedala, da jih izpolnjuje tri od petih: kriterij o javnem dolgu, o razmerju med javnim deficitom in bruto domačim proizvodom in o stabilnosti valute oziroma o valutnih rezervah. Veliko dela pa ostaja Se na področju inflacije, ki tudi letos niha okrog devet odstotkov, in na področju obrestnih stopenj, ki so daleč od evropskih povprečij. V ta okvir seveda sodi tudi davCna politika, ki je prav zdaj v globoki preo-snovi. V parlamentarni razpravi je namreč osnutek zakona o davku na do- dano vrednost, ki naj bi ga v Sloveniji uvedli leta 1999. Seveda se pri tem ne bo mogoče izogniti negativnemu vplivu na inflacijsko gibanje, zato se je treba na novost dobro pripraviti. Visoke obrestne stopnje pa so po besedah Vojke Ravbar tudi posledica neravnovesij v bančnem sistemu, saj je na majhnem slovenskem trgu veC kot 30 bank, vendar med njimi ni zdrave kompeticije. Predpristopna strategija za Evropsko unijo je zato potrebna tudi na zakonodajni ravni, da se lahko uredijo tisti sektorji, na katerih nismo kompetitvni, je dejala podsekretarka. Kaj pa tuja vlaganja? Se vedno so nezadostna, zato Slovenija pospešeno pripravlja bolj sodobno in celovito pobud-bo, s katero želi pritegniti tuje kapitale. V prvi vrsti sodi v ta okvir zakon o tujih valutah, normativ za zunanjo trgovino in sploh globalna trgovinska, valutama in investicijska zakonodaja. Kar zadeva devizno politiko je Ravbarjeva opozorila, da so bila v zadnjih letih vložena velika prizadevanja v ustvarjanje - Cisto na novo, seveda - nacionalne monetarne politike in trdne valute. Zdaj je torej na vrsti reforma oziroma zakonska ureditev zunanje trgovine, investicijske dejavnosti oziroma tržne kompetitivnosti in privatizacij. Privatizacijski proces bo konCan do izteka leta, doslej pa je bilo olastninjenih okrog 1.600 podjetij. To je tudi najbolj privlačno področje za tuje investitorje, ki trenutno s svojimi vlaganji prispevajo k bruto domačemu proizvodu za okrogel odstotek (torej razmeroma skromno), medtem ko imajo v obsegu proizvodnje 10 do 11 odstotni delež. Delati moramo za nadaljnje odpiranje našega sistema do tujih kapitalov, je poudarila Vojka Ravbar in postregla s podatkom, da je v Sloveniji 3 do 4 odstotke tujih družb, vendar te ustvarijo kar 15 odstotkov skupnega podjetniškega dobička. Zasluga odprtosti slovenskega trga, je ocenila podsekretarka, kjer so tuja podjetja enakopravna z domačimi in kjer vlada prost režim selitve dobičkov in kapitalov, kot rečeno pa je v teku prizadevanje za izboljšanje sploSnih razmer za dostop tujih podjetij na slovenski trg. (vb) 9. OKTOBER 1997 v Ul ?AH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1701,00 1736,00 nemška marka 970,00 990,00 funt šterling 2759,00 2814,00 švicarski frank 1172,00 1202,00 belgijski frank 46,48 48,48 francoski frank 286,00 296,00 danska krona 252,00 262,00 norveška krona 237,00 247,00 švedska krona 222,00 232,00 kanadski dolar 1229,00 1269,00 portugalski eskudo 9,13 10,03 nizozemski gulden 855,00 880,00 avstrjski šiling 136,80 141,30 španska pezeta 11,11 12,21 grška drahma 5,91 6,71 irski šterling 2461,00 2541,00 japonski jen 13,65 14,55 avstralski dolar 1216,00 1286,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 270,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,55 9. OKTOBER 1997 v URAH 9. OKTOBER 1997 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1696,00 1726,00 ameriški dolar 1714,950 nemška marka 971,00 989,00 EKU 1927,950 francoski frank 286,00 296,00 nemška marka 984,760 nizozemski gulden belgijski frank 855,00 46,61 880,00 48,41 francoski frank funt šterling nizozemski gulden 293,000 2781,310 874,310 funt šterling 2732,00 2812,00 belgijski frank 47,714 irski šterling 2478,00 2573,00 španska pezeta 11,658 danska krona 253,00 263,00 danska krona 258,610 grška drahma 6,02 6,62 irski šterling 2506,230 kanadski dolar 1225,00 1260,00 grška drahma 6,233 švicarski frank 1172,00 1197,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,644 1247,050 avstrijski šiling 136,88 141,38 japonski jen 14,164 slovenski tolar 10,20 10,50 švicarski frank 1186,000 avstrijski šiling 139,930 nonreška krona 243,840 švedska krona 227,750 finska marka 327,750 MILANSKI BORZNI TRG 9. OKTOBER 1997 INDEKS MIB-30: -3,13 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 15.897 +3,01 Mediaset 8.418 -3,66 Bca Comit 4.793 -3,38 Mediobanca 12.665 -2,66 Bca di Roma 1.653 •4,72 Montedison 1.292 -3,51 Bca Fideuram 6.815 -5,04 Olivetti 939 -1,59 Bco Ambros. 12.628 -3,11 Parmalat 2.753 -2,20 Benetton 26.161 -4,76 Pirelli Spa 4.838 -3,89 Credit 4.206 -4,12 Ras' 14.845 -2,33 Edison 8.650 -4,00 Rolo 24.000 -3,57 Eni 10.264 -3,94 Saipem 9.919 -3,79 Fiat 5.869 -4,02 San Paolo To 12.809 -3,77 Generali 36.948 •4,00 TIM 6.589 <17 Imi 16.716 -3,03 Telecom Ita 10.924 -3,19 Ina 2.570 -2,87 Italgas 5.975 -4,35 La Fondiaria 9.092 -3,75 Petek, 10. oktobra 1997 GOSPODARSTVO IN FINANCE NOVICE Bundesbanka spremenila "tretjo obrestno mero" FRANKFURT - Svet nemške osrednje banke je na današnji seji sprejel odločitev o povišanju t.i. tretje orientacijske obrestne mere s sedanjih 3 na 3, 3, odstotne točke. S tem bo cena denarja pri osrednji banki dražja. Tretja obrestna mera je bila v Nemčiji nespremenjena od avgusta lani. Obe ostali orientacijski obrestni meri, diskontna in lombardna, ostajata nespremenjeni, in sicer znašata 2, 5 oz. 4, 5 odstotka. Nemški finančni minister Theo VVaigel pa je včeraj napovedal, da bo nemški bruto domači proizvod (BDP) letos zagotovo dosegel 2, 5-odstotno rast, prihodnje leto pa naj bi bil še večji. VVaigel je na srečanju s poslovneži v Bonnu napovedal, da bo rast BDP prihodnje leto med 2,5 in 3 odstotki. Hrvaški zunanji dolg julija 5,28 milijarde dolarjev ZAGREB (STA/Hina) - Zunanji dolg Hrvaške je konec julija znašal 5, 28 milijarde ameriških dolarjev in je bil za 195, 8 milijona dolarjev večji od tistega v predhodnem mesecu. Po podatkih Narodne banke Hrvaške (NBH) je bil zunanji dolg Hrvaške julija najvišji letos in je za 536, 5 milijona dolarjev presegel dolg iz januarja letos. Na povečanje zunanjega dolga v juliju je neposredno vplivalo povečanje srednjeročnih in dolgoročnih kreditov za 202 milijona dolarjev na 4, 9 milijarde dolarjev. Draga zamenjava nacionalnih valut z evrom DUNAJ (STA/APA) - Zamenjava avstrijske valute šilinga s skupno valuto Evropske unije evrom naj bi po ocenah avstrijskega Združenja za drobno trgovino stala od 800 dp 1100 milijard lir. Evropski trgovinski inštitut iz Koelna pa napoveduje, da se bodo stroški prehoda z marke na evro v Nemčiji povzpeh na 6.800 do 8.500 milijard lir. V avstrijskem gospodarskem ministrstvu s polno paro pripravljajo zakon o označevanju cen. V skladu z omenjenim zakonom bodo morali trgovci v prehodnem obdobju (EU trenutno predvideva šest mesecev) označevati izdelke s cenami v avstrijskih šilingih in evrih. Zakon naj bi sprejeli do 1. januarja 1999. INDUSTRIJA / PODATKI ISTAT Julija naročila izredno narasla V primerjavi z lanskim julijem kor za 12,1% RIM - Italijanska industrija še naprej »vleCe«. Državni statistični zavod ISTAT je včeraj posredoval podatke za industrijska naročila v juliju, ki so zabeležila kar 12, 1 odstotni porast v primerjavi z istim mesecem lanskega leta, v primerjavi z letošnjim junijem pa so naročila narasla za 11, 3 odstotka. Ugodni so tudi podatki, ki zadevajo celoten promet, ki se je na letni ravni povečal za 6, 5 odstotkov, kar pa je nekaj manj kot junija, ko je letni porast znašal 7, 2 odstotka. Julijski podatki so izboljšali tudi celotno sliko italijanske industrije- za prvih sedem mesecev letošnjega leta. Od začetka leta se je tako promet poveCal za 2, 4 odstotka, industrijska naročila pa za 4, 7 odstotka (junija 1, 5 oziroma 3, 5 odstotka). NajveCji porast prometa je bil dosežen na tujih trgih (za 8, 8 odstotka), medtem ko je porast na nacionalnem trgu znašal 5, 4 odstotka, nekoliko drugačna je slika, kar zadeva naročila. Iz tujine so narasla za 9, 9 odstotka, doma pa so se povečala kar za 13, 6 odstotka. Področje transporta še naprej predstavlja gonilno silo industrije, Čeprav Istat navaja pozitivne podatke za promet v skoraj vseh industrijskih sektorjih. Transportna industrija je zabeležila 26, 5 odstotno povečanje prometa, kovinska za 13, 4, tekstilna pa za 10 odstotkov. Manjši promet so julija zabeležili v proizvodnji električnih strojev (za 5, 6 odstotka), v papimištvu in založništvu pa je bil manjši za 2, 2 odstotka. Pri naročilih so naj večjo rast zabeležili pri proizvodnji strojev in naprav (+19,1 %), izdelavi kovin (+16%) in pri transportnih sredstvih (+14,1%). Minister za industrijo Pier Luigi Ber-sani je izrazil zadovoljstvo po objavi teh podatkov, istočasno pa je tudi poudaril, da je gospodarska rast tesno povezana s politično stabilnostjo. Tudi za pooblaščenega svetovalca Confindustrie Guidalberta Guidija ti podatki pomenijo, »da so se znaki gospodarske rasti spremenili v pravo rast,« vendar pa je izrazil zaskrbljenost zaradi političnega položaja in s tem v zvezi dejal, da »na žalost rast italijanskega gospodarstva in industrije ponovno ogroža politika.« Podatke o večanju naročil in prometa v industriji so pozdravili tudi sindikati. Konfederalni tajnik CISL Natale Forlani je poudaril, da ima italijansko gospodarstvo izredno priložnost, da se rast še poživi in poveže tudi z rastjo zaposlovanja. »Toda pogoji za nadaljevanje pozitivnega ciklusa v gospodarstvu so politična stabilnost, znižanje obrestnih mer in učinkovite pobude, ki naj bi pritegnile investicije na jug države. Sedanja politična kriza lahko izniči vse dosedanje napore in kdor jo bo povzročil bo moral prevzeti tudi odgovornost za izničenje upov mnogih brezposelnih,« je še dejal Forlani. SLOVENIJA / TURIZEM Avgusta velik porast števila tujih turistov Na letni ravni je bilo število tujcev večje za 27 odstotkov LJUBLJANA - V prenočitvenih objektih v Sloveniji je avgusta prenočevalo 313.731 turistov, ki so opravili skoraj milijon dvesto tisoč prenočitev, so ugotovili na državnem statističnem uradu. Od tega je bilo 145.826 domačih tristov in 167.905 tujih. V primerjavi z enakim mesecem lani se število domačih turistov ni spremenilo, medtem ko se je število tujih turistov povečalo za 24 odstotkov. Število nočitev domačih turistov se je v primerjavi z lanskim avgustom znižalo za šest odstotkov, število nočitev tujih turistov pa povečalo za 27 odstotkov. Kljub temu so domači turisti opravili veC nočitev, in sicer 2, 5 milijona, tuji turisti pa 2, 3 milijona nočitev. V letošnjih osmih mesecih je obiskalo Slovenijo 1, 32 milijona turistov, zabeleženih opravljenih nočitev pa je bilo za 4, 8 milijona. Domačih turistov je bilo 619.305, kar je za odsto- tek veC kot v enakem obdobju lani, tujih pa 700.461 oziroma kar za petino veC kot lani. Domači turisti so opravili za odstotek manj nočitev, tuji pa za 24 odstotkov veC nočitev kot v enakem obdobju lani. V tem obdobju je največ tujih turistov prišlo v Slovenijo iz Italije in Nemčije. Iz Italije je prišlo 163.099 turistov, iz Nemčije pa 144.070 turistov, pri Čemer so italijanski turisti opravili manj nočitev kot nemški. Prvi so v Sloveniji prenočevali 400 tisočkrat, nemški turisti pa 570 tisočkrat. Število turistov tako iz Italije kot iz Nemčije je v prvih osmih mesecih letos poraslo za približno Četrtino. Turistom iz omenjenih držav sledijo turisti iz Avstrije (94.194 turistov), Hrvaške (55.044 turistov) in Nizozemske (30.656 turistov). Obisk v višni med deset in dvajset tisoč turistov pa je bil zabeležen iz Češke, Velike Britanije, Madžarske, BiH, Francije, Belgije, Poljske in Rusije. (STA) GOSPODARSTVO IN FINANCE Petek, 10. oktobra 1997 _________OBLETNICA, KI JE NE PROSLAVLJAMO, MORAMO PA SE JE SPOMNITI_ Pred letom dni je komisar prevzel upravo Tižaške kreditne banke Ne gre za dogodek, ki bi ga proslavljali, spomniti pa se ga vendar moramo. Na današnji dan pred letom dni je komisarska uprava, id jo je imenovala Banka Italije, prevzela upravljanje Tržaške kreditne banke. To je bil, kot vsi vemo, začetek konca tega najveCjega bančnega zavoda slovenske manjšine v Italiji. Komisarja sta kmalu zatem blokirala raCune, sledila je likvidacija banke, nato pa odprtje Nove Tržaške kreditne banke, katere lastnik ni veC slovenska manjšina. Ne moremo si kaj, da se ne bi ozrli na ta dogodek svoje sodobne zgodovine z grenkobo v srcu. Konec koncev je bila TKB majhen ponos vse manjšine, tudi tistega dela, M mu ni bilo dopuščeno, da bi sodeloval pri njenem upravljanju. Velika palaCa na Trgu Oberdan, v katero bi se morala vseliti TKB, je še zlasti za Slovence, ki živijo v mestu, predstavljala skoraj nekakšno moralno nadomestilo za Narodni dom, saj enako impozantno kraljuje v mestnem središču, Čeprav arhitektonsko še zdaleC ne dosega lepote Fabianijevega Balkana. Sicer pa je bila TKB tudi banka: kraj, kjer so slovenske kulturne ustanove lahko najemale posojila za premošCanje težav zaradi zamud pri izplačevanju državnih in deželnih prispevkov. Kraj, kjer so slovenska podjetja in tudi posamezniki lahko reševcdi trenutne ali tudi dolgoročne težave. Bila je tudi kraj slovenske prisotnosti v mestnem središču. Sedaj se je vse spremenilo. Zakaj, tega še vedno ne vemo. Sodne preiskave potekajo poCasi, v ozadju se kopičijo različne interpretacije, ki so si med seboj tudi nasprotujoče, stopnjujejo se obtožbe na raCun inštitucij dveh držav... Tukaj tega ozadja ne bomo razčiščevali, zaradi resnice pa moramo ugotoviti dvoje: prvič, ne glede na dejstvo, ah je šlo za tako ali drugačno zaroto, je bilo delovanje vodstva banke preveč lahkotno, premalo »bancniško«, kar je bil seveda ponujen srebrn krožnik vsem tistim, Id banke niso imeti radi; drugič, da ne bo dvomov, to lahkotno delovanje ni šlo v korist slovenskih ustanov in podjetij, ampak v korist dotlej neznanih podjetij oziroma oseb, ki z manjšino nimajo nic stolpnega razen morda kakega osebnega prijatelja. Obrnilo se je leto in spremenilo se je vse. Spremenil se je predvsem naš odnos do gospodarstva in spremenil se je odnos gospodarstva do nas. Odnos je težji, je pa verjetno korekt-nejši, bolj »normalen«, Ce lahko uporabljamo za izraz. PoCasi se uCimo živeti drugače: ugotoviti smo že, da je težko, a ni nemogoče. Zapisati smo že, da današnja prva obletnica ni dogodek, ki bi ga proslavljali. Moramo pa se ga spomniti. To smo narediti s ponatisom besedila, ki smo ga objaviti v prvih januarskih dneh, po likvidaciji Tržaške kreditne banke. Dodati smo mu samo še dva datuma, ki zadevata nastanek nove banke. B.Br. Potrese navadno napovedujejo rahli in težko zaznavni tresljaji, katerih pomen je očiten šele, ko se zemlja zares strese; do takrat pa vsi živijo v blaženem prepričanju, da so trdni temelji hiš trajna danost. Ko gledamo nazaj na razmeroma kratko obdobje, v katerem je streslo in do tal porušilo Tržaško kreditno banko, nam je jasno, da se je katastrofa pripravljala že nekaj časa. Ne bomo na tem mestu obnavljali še nerazčiščenih odgovornost upravljalcev banke, tistih milo rečeno »napak«, ki so privedle do propada TKB ali pa vsaj nudile odlično priložnost, da so izničili najpomembnejši zavod slovenske manjšine, ki je nastal na podlagi Londonskega sporazuma kot delno povračilo za škodo, ki jo je povzročil fašizem. O teb »napakah« vodijo sodno preiskavo, ki pa je zadnje čase skorajda zamrla, potem ko je kazalo, da je ubrala tudi pot iskanja širših odgovornosti izven ozkega kroga nekdanjega vodstva TKB. Da ne bi segali preveč daleč nazaj v zgodovino nekdanje banke slovenske manjšine (še vedno gredo težko izpod peresa oz. iz tipkovnice naravnost grozne besede »nekdanja banka slovenske manjšine«...), bi pričeli pregled dogajanj 26. septembra 1996, ko je Ljudska banka iz Brescie izstopila iz TKB, razvrednotila svojih 40,7 milijard lir kapitalskega deleža in sporočila, da je »sodelovanje s TKB arhivirana zadeva.« Dobro obveščeni so že konec avgusta vedeli, kaj se pripravlja, in so pričakovali pristop neke banke iz Slovenije, kar pa je prve dni septembra nenadoma odpovedalo. 2e nekaj časa prej je »počila« zadeva Querci, univerzitetnega profesorja, ki je bil vpleten v dvomljive posle tudi s TKB, kateri naj bi povzročil primanjkljaj za desetine milijard lir. Bolj ali manj ob luči dneva so se prepletale preiskave, govorice, vesti in Sušljanja, napovedi in napeta pričakovanja. Torej treslo se je, pa vendar - kdo bi si takrat pričakoval, da bo TKB izginila in pustila za seboj tako opustošenje! Potem se je 10. oktobra streslo zares: Banka Italije je na zahtevo upravnega odbora TKB po umiku brešan-ske Ljudske banke iz delničarstva tržaškega bančnega zavoda imenovala komisarsko upravo. Na tiskovni konferenci so še isti večer člani upravne- ga odbora, ki je prevzel vodstvo banke šele aprila lani, izrazili upanje, da gre le za »izredni začasni ukrep za premostitev krize.« Kaj še! Že naslednjega dne so aretirali bivša funkcionarja banke Milana Taučerja in Nedeljka Hrovatina ter nekega goriškega podjetnika, čez teden dni pa so nataknili lisice še bivšima direktorjema TKB Viru Svetini in Adrijanu Semnu. Tempo katastrofe TKB se je pospešil. V torek, 22. oktobra pozno zvečer sta izredna komisarja po posvetu z Banko Italije »spričo izrednih okoliščin in potrebe po zaščiti kredi-torjev« začasno prekinila vsa izplačila: od takrat še niso sprostili zamrznjenih računov strank TKB. Naslednji dan je bil morda najbolj tragičen, saj se je pred vhodom v banko zbrala množiča predvsem upokojencev, ki so z največjo osuplostjo izvedeli, da ne morejo več do svojih prihrankov. Prvi, ki se je vrnil na cesto praznih rok, je ostalim glasno orisal bistvo dogajanja: »Direktor je u pržuoni, d’narja ni več: l’dje muoje - smo končane!« Ni se motil, vsaj ne glede usode TKB, ki je v resnici že bila zapečatena. Vprašanje TKB je z zamrznitvijo računov preraslo v problem za vse mestno gospodarstvo in tudi v mednarodno razsežnost, saj so blokirali račune neitalijanskih, v prvi vrsti slovenskih in hrvaških bank. V tem zaskrbljenem in mrkem vzdušju se je pripravljala proslava ob 50. obletnici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in na sodišču so izbrali ravno dan proslave, petek 25. oktobra za vrsto prei- skav na sedežijh SDGZ in SKGZ. »Samo dve vprašanji: če so bile zagrešene napake, zakaj jih tisti, ki so za to pristojni, niso odkrili na številnih inšpekcijah, ki so se zvrstile v zadnjih letih na naši banki. In še: če so res bile zagrešene napake, zakaj sedaj mečejo stran z umazano vodo tudi otroka, ki bi lahko še živel, našo banko?« Taka in še toliko drugih vprašanj so si postavljali na manifestaciji za obstoj in preporod TKB, ki se je odvila v soboto, 26. oktobra po mestnem središču ob izredni udeležbi dvatisočglave množice. Vrstila so se zasedanja, sestanki in srečanja na vseh ravneh do 29. oktobra, ko sta se sestala italijanski zakladni minister Ciampi in slovenski finančni minister Gaspari in ko je padla usodna beseda: »likvidacija«. Predzadnji dan tega žalostnega oktobra so uslužbenci TKB predlagali nabirko za dokapitalizacijo, saj ni do zadnjega nihče res verjel, da bodo lahko popolnoma zbirsali banko. Pa ni bilo tako: 5. oktobra je deželni odbor Furlanije-Julijske krajine izdal povoljno mnenje za likvidacijo banke ob pogoju, da se najde nov partner, ki bi omogočil obnovitev zavoda. Naslednjega dne so aretirali še Suadama Kapiča, kampanja za krimi-nalizacijo vsega, kar je imelo opravka s TKB, pa je dosegla svoj višek z objavo na tukajšnjem italijanskem tisku seznamov tudi nepomembnih dolžnikov banke. Na rimskem sestanku italijanski bank upnic, Medbančnega jamstvenega sklada in Banko Italije je padel predlog o ustanovitvi nove banke, ki naj bi nastala po likvidaciji TKB, obenem pa je začela toniti hipoteze o ustanovitvi mednarodne banke v sodelovanju s slovenskimi in hrvaškimi denarnimi zavodi. Zatišje pred potresom je trajalo se nekaj časa, ko so vodili tudi pogajanja s hrvaškimi in slovenskimi partnerji in so se kresala mnenja o »trdi« ali o »mehki« likvidaciji banke, čeprav ni bilo še pokopano zadnje upanje na sanacijo. Tudi sam predsednik Milan Kučan je na obisku v Rimu opozoril predsednika Scalfara na težave manjšine in omenil je tudi TKB. V torek, 19. novembra je bila manifestacija uslužbencev TKB pred tržaškim sedežem Banke Italije, kjer so padle težke besede o neučinkovitih inšpekcijah in zahteva, naj emisijski zavod reši banko, kot je storil v drugih primerih. A isti teden se je zanji potresni sunek znesel nad banko, ki se je dokončno sesula: v petek, 22. novembra je zakladno ministrstvo na predlog Banke Italije odvzelo pooblastila za opravljanje bančnih dejavnosti in odredilo prisilno upravno likvidacijo TKB. Računov varčevalcev pa niso odmrznili. Istega dne je bila v Trstu manifestacija slovenskih višješolcev, ki so pozvali voditelje manjšine k enotnosti in se v povorki podali do mestnega središča, kjer so se jim pridružili uslužbenci »banke, ki ni več banka.« V boljunškem gledališču je bilo v ponedeljek, 25. novembra prvo zborovanje Odbora za zaščito varčevalcev TKB: dvorana je bila pretesna za izredno število zaskrbljenih varčevalcev, Odbor pa je nemudoma sporočil Banki Italije, likvidatorjema in Medbančnemu jamstvenemu skladu zahteve prizadetih varčevalcev. Sledila je vrsta pobud in predvsem zahtev po »mehki« likvidaciji, ki naj ne spravi na kolena zdrava podjetja, samo ker so delovala s Tržaško kreditno banko oz. v okviru »manjšinskega družbenega gospodarstva.« Srečanja s konzorcijema slovenskih in hrvaških bank niso obrodila nobenih sadov, 27. novembra pa je zagrebška vlada sporočila, da ne bo dala »niti kune za tržaško banko.« Sodna preiskava je nekako zastala, dokler niso aretirali posrednika Danila Ervasa - izvedelo se je šele 28. novembra, ko je že sedel v zaporu teden dni: podkupil naj bi funkcionarje In-ps za dodelitev Tržaški kreditni banki izplačila pokojnin jugoslovanskim državljanom. S tem pa je preiskava pričela usihati: čez čas so pojasnili, da je Ervas pravzaprav samo goljuf, da ni nikogar podkupil, da je samo opeharil vodstvo TKB in da torej ne bodo iskali nobenega podkupljenega funkcionarja Inpsa. Pomembna in prva pozitivna novost je nastopila 3. decembra, ko sta komisarja likvidatorja na sestanku z uslužbenci sporočila razveseljivo vest, da bo »na zdravi zapuščini TKB kmalu nastal nov zavod,« ki bo prevzel vse uslužbence, a se bodo morali zadovoljiti z manjšo plačo. Kmalu zatem je sindikat bančnih uslužbencev ostro protestiral zaradi nekorektnega »lova na stranke« s strani nekaterih tržaških bank, ki so se baje dokopale do seznamov klientov TKB. V četrtek, 19. decembra je Medbančni jamstveni sklad sklenil, da bo jamčil vloge do višine 400 milijard lir, v javnost pa je pronicnila informacija, da bo vodilno vlogo pri nastanku naslednice TKB prevzela pa-dovanska Banka Antoniana Popolare Veneta. Malo pred koncem leta, točneje 27. decembra je res upravni svet pado-vanskega zavoda sprejel zadevni sklep o prevzemu »zdravega dela« TKB, o kapitalskem vložku 50 milijard lir in o imenu, ki ostaja dvojezično: »Nuova banca di credito di Trieste -Nova tržaška kreditna banka«. V četrtek, 9. januarja 1997, je bila pri tržaškem notarju ustanovljena Nova tržaške kreditna banka, ki je prevzela »pozitivne ostanke« nekdanje TKB. Novi upravitelji so seveda zaželeli, da jim ostane zvesto tudi čimveč dosedanjih strank, obenem pa so zagotovili, da bo ta banka poslovala dvojezično in da bo posebno pozorna do slovenske manjšine. Nova tržaška kreditna banka je začela delovati 14. februarja. V prvem letu njenega delovanja moramo zabeležiti predvsem en pomemben datum, 1. september, ko je NTKB odprla podružnico na Opčinah. Sergij Prerani TKB je slonela na tajnem dogovoru v okviru Londonskega sporazuma Tržaška kreditna banka, ki je nastala leta 1957, je slonela na določilih Londonskega sporazuma iz leta 1954 oz. na »posebnih dokumentih«, ki niso bili priloženi javnim besedilom, s katerim sta Italija in Jugoslavija pod pokroviteljstvom AngloameriCa-nov dokončno uredili vprašanje pripadnosti Cone A in Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. O tajnih dokumentih piše Diego De Castro v svojem obsežnem delu »Tržaško vprašanje«. Trije tajni dokumenti gospodarske narave so zadevali vprašanje nepremičnin, ki jih je fašizem odvzel Slovencem, vprašanje slovenske banke in izplačilo vojne odškodnine Italiji. Po De Castrovem mnenju so dokumenti bili tajni, ker ni italijanska vlada hotela seznaniti svojo javnost z dejstvom, da bo izplačala Jugoslaviji 30 milijonov dolarjev vojne odškodnine, da bo namenila 500 milijonov lir za slovenski narodni dom (Kulturni dom) v Trstu in da bo dovolila odprtje slovenske banke sredi mesta. Jugoslovani niso imeli posebnega gospodarskega interesa za to banko, piše De Castro, ampak »dvojni razlog politične narave: prestiž in možnost, da bodo premikali finančna sredstva iz razlogov, ki niso samo gospodarske narave.« Postavljalo se je vprašanje recipročnosti: v Coni B je veljal socialistični sistem, v okviru katerega ni mogla delovati nobena zasebna banka, kot je bila Istrska hranilnica; v Coni A oz. v Trstu pa so za ustanovitev banke zaprosili italijanski državljani slovenske narodnosti na podlagi tukajšnje zakonodaje. Beograd je predlagal alternativni rešitvi: dovoljenje naj bi izdala angloa-meriška uprava ali pa ita- lijanska uprava po povratku Trsta pod Italijo. De Castro ugotavlja, da so se bančni izvedenci ukvarjali samo s tehničnim vprašanjem, ne pa s politično razsežnostjo problema. Odpadla je zahteva skupine, v kateri je bilo 50% grškega kapitala, 30% anglepškega in 20% jugoslovanskega kapitala, uveljavila pa se je možnost ustanovitve »Tržaške kreditne banke«, za katero je zaprosilo 6 tržaških Slovencev, »ki jih je fašizem preganjal, ki niso vsi bili ti-tovci in ki so bili znani kot pošteni in korektni ljudje.« De Castro kritično ocenjuje samo enega člana ustanovne skupine »zaradi avtoritarnega značaja«... Italijanski bančni izvedenci so pripominjali, da je v Trstu že preveč okenc, italijanski diplomati pa so uvideli politični pomen vprašanja, piše De Castro, in so pristali pod pogojem, da nova banka spoštuje veljavno zakonodajo. Italijanska stran je tudi sprejela kot »ne-prijateljsko dejanje« zaprtje okenc Istrske hranilnice v Kopru in Piranu. Angloameričani so oklevali, saj so bili tik pred izročitvijo Cone A italijanskim oblastem in so raje prepustili Italiji vprašanje odprtja slovenske banke, sled česar je italijanski ambasador Brosio formalno sporočil angloame-riškim predstavnikom, da »je italijanska vlada odlično seznanjena s prošnjo za ustanovitev slovenske banke in da nima razlogov, da ne bi izdala tega dovoljenja. Moja vlada je pripravljena delovati v tem smislu, čim bo prevzela upravo Trsta,« kar se je res zgodilo, sicer šele tri leta kasneje in vsaj na začetku s precejšnjimi omejitvami za delovanje Tržaške kreditne banke. ______STRASBOURG / DANES IN JUTRI VRH SVETA EVROPE_ O vlogi SE pri zagotavljanju demokratične stabilnosti Prisotni bodo vsi najvišji predstavniki 40 članic - Gostitelj Francija STRASBOURG - Z nagovorom gostitelja, francoskega predsednika Jacque-sa Chiraca se bo danes v Starsbourgu zaCelo vrhunsko srečanje Sveta Evrope, ki bo trajalo Se jutri. Predsednike držav in vlad 40 članic SE bosta nato nagovorila še generalni sekretar SE Daniel Tarschys in predsednica Parlamentarne skupščine SE Leni Fischer. Jutri se bo srečanje končalo s sprejetjem sklepne izjave ter tiskovno konferenco francoskega predsednika Chiraca in generalnega sekretarja SE Daniela Tarschysa. Vrha v alzaški prestolnici, kjer je sicer sedež SE, se bodo udeležili najvišji predstavniki vseh 40 Članic SE, med njimi ruski predsednik Boris Jelcin, britanski premier Tony Blair, nemški kancler Helmut Kohl, Češki predsednik Vaclav Havel in španski premier Jose Maria Az-nar. V Strasbourgu so potr-dih, da se bo vrha udeležil tudi Romano Prodi, in to kljub temu, da je vCeraj predsedniku države Scal-faru izročil odstopno izjavo. Svoj poseg, Ce bo seveda prišel, bo Prodi imel takoj po Churacu, Kohlu in Blairu. Prisoten bo tudi slovenski premier Janez Drnovšek, ki bo imel ob robu vrha tudi številna dvostranska srečanja. V slovenski delegaciji bo tudi zunanji minister Boris Frlec. Zanj bo to prvo potovanje v tujino v vlogi vodje diplomacije, tudi on pa bo imel v Strasbourgu veC dvostranskih srečanj. To bo že drugi vrh SE -prvi je bil leta 1993 na Dunaju. Ce je bil dunajski vrh posvečen predvsem širitvi SE - po letu 1993 sta na primer v SE vstopih Rusija in Ukrajina, pa tudi Hrvaška in Makedonija, bo tokrat govor predvsem o vlogi SE ob prelomu tisočletja. V družbi številnih evropskih organizacij, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropske unije, zveze NATO, Zahodnoevropske unije, katerih delovanje se mnogokrat prepleta, si zdi prav Svet Evrope, ki bo čez dve leti praznoval še 50-letnico delovanja, vCasih zapostavljen. Na tokratnem vrhu naj bi opredehh prispevek SE pri zagotavljanju demokratične stabilnosti na stari celini. Poleg tega naj bi se voditelji dogovorili o vzpostavitvi prvostopenjskega sodišča za človekove pravice, ustanovili naj bi položaj komisarja SE za človekove pravice, precej pozornosti naj bi namenili načinom t.i. monitoringa, to je preverjanja izvajanja obveznosti v posameznih Članicah SE. Predsedniki držav in vlad bodo ob koncu srečanja sprejeli pohtiCno deklaracijo in delovni načrt za okrepitev demokratične stabilnosti. Le-ta naj bi, kot poudarjajo v Strasbourgu, obsegal konkretne ukrepe, takšne, ki se tičejo življenja vseh Evropejcev. Zadeval bo probleme, kot so zaščita otrok, boj proti terorizmu, korupciji ah mamilom. Poleg predstavnikov Članic SE se bodo tokratnega vrha udeležili tudi predstavniki držav, ki so za članstvo zaprosile (Armenija, Azerbajdžan, BiH in Gruzija), kot tudi predstavniki ZDA, Kanade, Japonske, Svetega sedeža, Evropske unije in Organi- zacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSEJ. SE je najstarejša in najobsežnejša politična integracija v Evropi. Danes šteje 40 Članic, njene Članice pa so skoraj vse države stare celine, ki imajo skupaj 770 milijonov prebivalcev. Organizacija, ustanovljena 5. maja 1949 v Londonu, si je zadala cilj ščititi demokratično varnost, ki obsega tri stebre - človekove pravice, demokracijo in pravno državo. Od svoje ustanovitve je SE sestavil 165 konvencij, med najbolj znanimi dokumenti pa je Evropska konvencija o človekovih pravicah. Slovenija je Članica SE od 14. maja 1993 in je hkrati prva od nekdanjih jugoslovanskih republik, ki je bila sprejeta v to integracijo. Boris Jelcin ob prihodu v Strasbourg (Jelefoto AP) H LJUBLJANA / O VKLJUČEVANJU V EU Slovenija odvisna od Poljske? To trdi predstavnik Evropske komisije Britanec Fraser Cameron LJUBLJANA - V prihodnjih mesecih bo Slovenija na poti vključevanja v Evropsko unijo delala vzporedno na dveh linijah -pripravi nacionalnega programa za sprejetje evropske zakonodaje in pripravah za pogajanja o vključitvi v EU, je povedala državna podsekretarka v ministrstvu za zunanje zadeve Marija Adanja na konferenci o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, ki se je začela v sredo zvečer v Ljubljani. Včeraj so udeleženci razpravljali o slovenski poti v EU in prenosu suverenosh v primem članstva v EU. Konferenco je pripravil Urad za evropske zadeve v sodelovanju z nemško fondacijo Bertelsmann, na njej pa sodeluje okoh 80 predstavnikov iz različnih sfer. Poleg Slovenije in Nemčije so svoje predstavnike na konferenco poslale številne druge države, predvsem članice EU in kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kdaj Slovenija pričakuje konec pogajanj o vključitvi v EU, je državna podsekretarka Adanja odgovorila, da je sicer cilj, da Slovenija postane članica leta 2001, vendar pa "ne vztraja pri hitri sklenitvi procesa vključevanja. Slovenija bo januarja pripravljena za začetek pogajanj, menimo pa, da bo težko doseči vključitev do leta 2001," je ocenila Adanja. Predstavnik Evropske komisije Britanec Fraser Cameron je uvodoma dejal, da "gre Sloveniji na poti v EU dobro, vendar bi ji moralo ih še bolje" in opozoril Ljubljano, da "za pogajalsko mizo ne bo sama, Čeprav bodo pogajanja individualna.«. Dodal je, da je ključna država za širitev EU Poljska. "Slovenija lahko že jutri izpolni vse pogoje za vključitev, pa ne bo postala Članica. Usoda Slovenije, Češke, Madžarske in dragih kandidatk je odvisna od uspeha reform na Poljskem - širitve brez nje ne bo," je prepričan Cameron. Jelcin ne bo več kandidiral STRASBOURG - Ruski predsednik Boris Jelcin je potrdil, da ne bo tretjič kandidiral za predsednika Rusije. "Upajmo, da bo novi predsednik mlad, energičen in bojevit demokrat," je dodal in s tem ovrgel govorice, ki že nekaj dni krožijo v Kremlju. Duma zavrnila proračun MOSKVA - Ruski poslanci so v prvem branju zavrnili vladin predlog proračuna za leto 1998. Predložili ga bodo tristranski komisiji, ki jo sestavljajo predstavniki vlade, parlamenta in sindikatov. Kot so napovedovah že v minulih dneh, so poslanci dume, v kateri imajo večino komunisti in nacionalisti, z veliko večino - 326 glasov od skupno 450 - glasovali proti vladinemu predlogu proračuna. Ta predvideva dohodke v višini 340 milijard rubljev (približno 106 milijard mark) in izdatke v višini 472 milijard rubljev (približno 147 milijard mark). Deficit naj bi znašal 132 milijard rubljev (41, 25 milijard mark). Opozorilo nemškega računskega sodišča BONN/HANNOVER - Predsednica nemškega računskega sodišča Hedda von VVedel je v Bonnu vnovič opozorila na "tvegane stroške" pri izdelavi lovskih letal Eurofi-ghter 2000. Sicer pa je poročilo zveznega računskega sodišča za parlament še vedno "zaupno" in se nikakor ne opredeljuje proti Eurofighterju. Bonnska vlada je v sredo sklenila preskrbeti 180 evropskih lovskih letal v skupni vrednosti 23 milijard mark, pri čemer naj bi bil nemški delež v skupnem projektu izdelave letal - z Veliko Britanijo, Italijo in Španijo - 30 odstotkov. Prvo srečanje Klausa in Mečiarja PRAGA - Predsednika vlad Slovaške in Češke, Vladimir Mečiar in Vaclav Klaus, se bosta v mestu Piestany na vzhodu Slovaške jutri sestala na prvem uradnem srečanju po razpadu Češkoslovaške 1. januarja 1993. Medtem ko so iz Bratislave sporoCih, da dnevni red pogovorov še ni določen, je Klaus poudaril, da je najpomembnejši cilj srečanja "vzpostavitev širokega dialoga". Od srečanja opazovalci sicer ne pričakujejo velikega napredka, napovedujejo pa možnost približanja mnenj med državama. Bo Levi odstopil? JERUZALEM - Izraelski zunanji minister David Levi je v pogovoru za izraelski državni radio napovedal možnost svojega odstopa zaradi nove smeri, v katero so krenila problematična mirovna pogajanja, ter odločitev o likvidaciji vodij Hamasa v Ammanu označil kot "škodljivo". Možnost, da odstopi, je ocenil kot 50-odstotno. Za četrtino Američanov je Clinton kršil zakon VVASHINGTON - Javnomnenjska raziskava, ki jo je opravil Gallupov institut, je pokazala, da je po mnenju večine Američanov predsednik Bill Clinton pri financiranju lanske predvolilne kampanje kršil zakon oziroma da ni ravnal etično. 25 odstotkov vprašanih je ocenilo, da je Clinton kršil zakon, 36 odstotkov pa, da njegovo ravnanje ni bilo etično. SRBIJA / PREDSEDNIŠKE VOLITVE n KUBA / ZAČEL SE JE 5. PARTIJSKI KONGRES Ponovne volitve na enak način kot zadnje neuspešne Pravni akti ne določajo, v kakšnem roku je treba razpisati novo glasovanje Castro je govoril o gospodarstvu in se spomnil Ernesta Che Guevare V svojem govoru Castro tudi poudaril, da se Kuba ne odreka komunizma BEOGRAD - V Srbiji bodo ponovno sklicali predsedniške volitve, saj niti v prvem niti v drugem krogu vohtev nihče od kandidatov ni prejel potrebne večine glasov. V dragem krogu 5. oktobra niso bili izpolnjeni pogoji za uspešen izid volitev. Od skupno 7.210.557 volilcev, vpisanih v volilne imenike, se jih je na volitve odzvalo le 3.531.063 oziroma 48, 97 odstotka. V skladu z ustavo in zakonom o volitvah predsednika države je treba zato ponoviti celotni volilni postopek. Pravni akti pa ne določajo natančno, kdaj je treba sklicati ponovne volitve. Določeno je le, da mora volitve v skladu z ustavnimi in zakonski- mi pooblastili ponovno razpisati predsednik skupščine Srbije. Volitve morajo s pravnega stališča potekati enako kot 21. septembra. Najprej je torej potrebno kandidiranje vseh tistih, ki želijo sodelovati v predsedniških volitvah, njihovo kandidaturo pa mora potrdih republiška volilna komisija. Kandidate za predsedniške volitve lahko predlagajo politične stranke, koalicije in skupine državljanov. Zakonsko je določeno, da mora njihovo kandidaturo s svojimi podpisi podpreti najmanj 10.000 volilcev v državi. En vo-lilec lahko podpiše predlog le za enega predsedniškega kandidata. HAVANA - V kubanski prestolnici se je včeraj začel peti kongres kubanske komunistične partije, državni in partijski voditelj Fidel Castro pa je v svojem sedemurnem otvoritvenem posegu poudaril, da se Kuba ne bo odpovedala komunistični tradiciji, da pa bo sprejela nekatere potrebne spremembe v gospodarstvu, da bi se tako izognila polomu, ki so ga doživele komunistične partije, ki so bile na oblasti v Vzhodni Evropi. Castro je v svojem posegu omenil vse najvža-nejše dogodke, ki so se zgodili od leta 1991 dalje, ko je bil na sporedu četrti kongres kubanske partije. Povedal je, da bo gospodarska rast na Kubi letos dosegla od 2 do 3 odstotke, kar je manj od uradno napovedane 4-odstotne rasti. Kubanski voditelj je dejal, da bo kubansko gospodarstvo ta rezultat doseglo kljub neugodnim podnebnim razmeram in kljub poostritvi ameriškega embarga. Kongres se bo končal danes. Njegov poseg pa je bil v veliki meri posvečen tudi spominu (spomnili so se ga tudi vsi kubanski mediji, kulturne ustanove in šole) na Ernesta Che Guevaro, saj je ravno vCeraj preteklo trideset let od njegove smrti v bolivijskih gozdovih. Slovesnosti v njegov spomin se bodo nadaljevale še ves prihodnji teden. Od jutri pa do 14. oktobra bo urna s posmrtnimi ostanki velikega kubanskega revolucionarja postavljena na odru na Trgu revolucije v Havani, 17. oktobra pa bo svečan pokop v mavzoleju Santa Clara. ŠPORT Petek, 10. oktobra 1997 Bodo krosovko premagale tudi turško oviro? Tekma bo v Zgoniku z začetkom ob 19. uri Med našimi ljubitelji športa in ne smao namiznega tenisa vlad’da veliko pričakovanje za današnji nastop Krasove ženske ekipe v evropskem pokalu Nancv Evans. Kot je znano, so kra-sovke v predkolu že odpravile rusko ekipo Aktsent Barnaul, danes ob 19. uri pa se bodo v športno-kultur-nem centru v Zgoniku v 1. kolu tega pokala spoprijeli s turško ekipo Buyuksehir Bele-diyesi. Gostje se bodo v Zgonikp predstavile z naslednjo postavo: Muge Kužu, Birden Selay. Gulnur Yaman in Senay Vaman. Turška ekipa je v predtekmovanju premagala švicarsko moštvo TTC Aaerberg s 4:3, krasovke pa so v predkrogu odpravile Rusinje s 4:0. Kras Generali bo igral z naslednjo postavo: Xue Lan VVang. Vanja in Katja Milic (na sliki). KOŠARKA / 4. KOLO EVROPSKE LIGE Bolonjski Kinder in Union Olimpija do novih točk Bolonjčani so doma premagali Partizana, Ljubljančani pa Albo iz Berlina - Tesen poraz Benettona iz Trevisa v Solunu SKUPINA C Kinder - Partizan 77:72 (44:32) KINDER BOLOGNA: Danilovid 24, Amaechi, Abbio 5, Makris 12, Rava-glia 4, Savič 4, Morandotti 2, Rigaudeau 20, Frosini 6, Ruini. PARTIZAN BEOGRAD: Djokič 4, Brkič 17, Cubrilo 11, Lazarevič, Tomaševič 10, Radoševič, Drobnjak 17, Lukovski 13, Varda, Dozet. PM: Kinder 13/24, Partizan 21/30. PON: 35'55" Drobnjak (56-66), 39'06" Abbio (76-66) e 39' 52" Rigaudeau (76-70). 3 TOČKE: Kinder 6/16 (Danilovič 1/5, Abbio 1/1, Ravaglia 0/2, Savič 0/2, Rigaudeau 4/6), Partizan 3/10 (Djokič 1/3, Brkič 1/1, Cubrilo 1/1, Radoševič 0/1, Drobnjak 0/2, Lukovski 0/2). BOLOGNA - Bolonjski Kinder je bil z Danilovičem na čelu boljši tekme od Beograjčanov in tudi zasluženo zmagal. Kinder je skozi vso tekmo zanesljivo vodil, Partizan pa je ogrozil gostitelje le proti koncu srečanja. Več pa ni zmogel/ IZIDI 4. KOLA: Pau Orthez - Jeruzalem 73:65, Kinder - Partizan 7.7:72, Istanbul - Barcelona 67:65. VRSTNI RED: Kinder Bologna 6, Pau Orthez, Barcelona, Istanbul in Partizan Beograd 4, Jeruzalem 2. PRIHODNJE KOLO (23.10.): Partizan - Pau, Kinder - Istanbul, Jeruzalem - Barcelona. SKUPINA D Union Olimpija - Alba Berlin 78:72 (38:41) LJUBLJANA - Z odlično igro v začetku drugega polčasa je ljubljanska Union Olimpija povsem zasluženo premagala berlinsko moštvo Albe, ki pa se je predvsem v prvem polčasu trdoživo upiralo gostiteljem. Varovancem trenerja Sagadina se je končno odprlo v začetku drugega polčasa, ko so povsem onemogočili nasprotnika, si prislužili 7-10 točk prednosti in to razliko ohranili do zadnjih minut tekme. Kot običanjo pa so Ljubljančani tudi tokrat popustili proti koncu srečanja. Nemci so se jim nevarno približali. Da so prepotrebni točki ostali doma, je poskrbel McDonald, ki je v končnih potezah dosegel nekaj odločilnih točk in tako prislužil ekipi dragoceno zmago. McDonald je bil z 18 točkami tudi najboljši strelec domače ekipe. IZIDI 4. KOLA: Team-system - Racing Pariz 93:77, Aek Atene - Gibona 70:55, Union Olimpija - Alba Berlin 78:72. VRSTNI RED: Teamsystem Bologna 8, Aek Atene 6, Union Olimpija Ljubljana in Alba Berlin 4, Gibona Zagreb 2, Racing Pariz 0. PRIHODNJE KOLO (23.10.): Aek - Alba, Union Olimpija - Team-system, Gibona - Racing. SKUPINA B Solun - Benetton 65:62 (33:34) IZIDI 4. KOLA: Estu-diantes - Split 77:73, Porto - Ankara, Solun - Benetton 65:62. VRSTNI RED: Benetton Treviso, Estudiantes in Solun 6, Ankara in Split 4, Porto 0. PRIHODNJE KOLO (23.10): Porto - Estudiantes, Ankara - Solun, Split - Benetton. NOGOMET / PRED JUTRIŠNJO TEKMO ITALIJA - ANGLIJA KOLESARSTVO / SP Maidini še »razmišlja«, Hoddle optimist Italijanski zvezni trener izbira med Lombardom in Fuserjem - Jutri postava »azzurrov« Presenčenje na kronometer, zmaga Francoza Jalaberta RIM - Mrzlica za jutrišnjo kvalifikacijsko tekmo za SP med Italijo in Anglijo je na višku. Trener italijanske reprezentance Cesare Maidini (na sliki med včerajšnjim treningom z igralci) o danes sporočil začetno postavo, ki bo igrala na tem izredno pomembnem srečanju. Maidini se še ni odločil, ali naj na desni strani uvrsti Lombarda ali Fu-serja. V angleškem taboru je vzdušje mirno. Zvezni trener Hoddle je optimistično razpoložen, čeprav n ekateri standardni igralci še niso povsem sanirali poškodb. Hodd-|e je včeraj med drugim izjavil: »Prepričan sem, da se bo tako Italija kot Anglija kvalificirala za svetovno prvenstvo. To pa neposredno po med-sebojnem obračunu ali Pa dodatni tekmi. Vseeno pa mislim, da bomo tokrat premagali Italijane in se jim tako tudi oddolžili za poraz, ki smo ga doživeli v Londonu.« Vsi angleški reprezentanti so zelo motivirani za sobotno tekmo in vsi ®° tudi prepričani, da Hm bo uspela uvrstitev na SP že po jutrišnjem srečanju. Predsednikj italijanske nogometne zveze Nizzo-3 zaupa Maldiniju in glede jutrišnje tekme Pravi: »Moramo zmagati, m to tudi s slabo igro. Si-cer ne bo nobene tragedije, tudi če se bomo Uvrstili na svetovno pr-Venstvo po dodatnem srečanju.« Under 21: danes Italija - Anglija PIETI - Drevi ob 20.45 Se bosta v Rietiju spo-Pdjeli reprezentanci pod 1 letom Italije in An- glije v okviru kvalifikacij za EP. Tekma bo za obe ekipi zgolj formalnost, saj so Angleži že matematično prvi v tej skupini, Italijani pa izločeni. Naj omenimo, da so bili »azzurri« kar trikrat evropski prvaki v tej kategoriji. Vrstni red: Anglija 15, Italija 11, Gruzija 9, Poljska 8, Moldova 5. Napoli odslovil trenerja Muttija NEAPELJ - Kot je bilo sicer pričakovati, je vodstvo Napolija, po zadnjih nespehih v prvenstvu, odlsovilo svoej-ga trenerja Bortola Mut- tija. Vodstvo je tudi vprašalo Ottavia Bian-chija, da bi prevzel treniranje članske ekipe. Ta pa je ponudbo odklonil, in tudi sam, iz solidarnosti do Muttija, odstopil kot tehnični direktor kluba. Skratka, Napoli je v pravem kaosu. SAN SEBASTIAN - Na včerajšnji preizkušnji na kronometer posamično je v San Sebastianu na svetovnem kolesarskem prvenstvu prišlo do presenečenja. Favorit, Švicar Ztille je že po 10 metrih moral menjati gumo. To pa ga je spravilo s tira, tako da je privozil v cilj šele kot enajsti. Zmagal je tako Francoz Laurent Jalabert, ki je progo od 42, 6 klm prevozil v 52 minutah in 1 skundi. Na drugo mesto se je uvrstil Ukrajinec Gončar z 20 sekundami zaostanka, tretji pa je bil Švicar Rominger po 24 sekundah. Italijani so se tokrat slabče odrezali. Andriot-to je bil šele 13. (+2:20), Salvato pa 18. (+3:35). Ztille je bil 11. z zaostankom 2:15, Rus Berzin pa šele 22. z zaostankom kar 3:59. Danes bosta na svetovnem prvenstvu cestni vožnji za juniorje v ženski in moški konkurenci, v katerih naj bi imeli italijanski predstavniki lepe možnosti, da se uveljavijo. Sistiana Bay: kar 165 udeležencev Pred kratkim je bila v organizaciji Happide triath-lon cluba v Sesljanskem zalivu prva izvedba sprint triathlona imenovanega »Sistiana Bay«. Tekme se je udeležilo 165 tekmovalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Med moškimi je zmagal Italijan De Faveri pred Slovencem, elanom Happide Damjanom Žepičem in Favo-tom. V ženski konkurenci pa je zmagala Martina Doga-na pred Tržačanko Paolo Šanson, med veterani pa je zmagal tudi član Happide slovenski šampion Jože Tanko. Naj omenimo, da se je tekme udeležila tudi skupina zamejskih Slovencev, ki tudi nastopajo za Happi-deo. Njihove uvrstitve so naslednje: 20. Darko Družina, 31. Igor Devetak, 41. Paolo Godnič, 75. Andrej Ferfolja. Konjske dirke p^Giorgiopiettersech ■ Danes igra za vas Totocalcio ■ Obvestila 1. dirka (Rim): Teddy Bin (1) bo gotovo protagonist na tej tekmi. Od skupine x je treba slediti Misterju Cyranu, od skupine 2 pa Forte Bonu. 2. dirka (Rim): Titanica (x) se bo gotovo borila za zmago. Od skupine 2 ima dobre možnosti Aout Back Oasis, od skupine 1 pa Kiptanui. 3. dirka (Milan); Trillo (1) je nesporen favorit za zmago. Nevarna utegneta biti tudi Be Lucky (x) in Blue Me (2). 4. dirka (Neapelj): Raro D’Hil-•ly (skupina x) je nesporni favorit. Možnosti za uspeh imata tudi Rott di Buba (1) in Lido Refty. 5. dirka (Taranto); ob dobrem startu bo Ronnie PM (x) skorajh gotovo zmagal. Omeniti pa je treba Se Solymana (1) in Saronna (2). 6. dirka (Trst): naš favorit je Puskas (x), ki je zelo borben in moCna. Od skupine 2 bi omenili Diadia, od skupine 1 pa Recen-zia. Dirka tris. Naši favoriti: št 13 Rolex Real, št. 11 Sausalito Bi, št. 2 Out Belg. Za sistemiste: št. 18 Sindra, št. 6 Ottello, št.7 Santomi Lem. 1. — prvi 1 drugi x2 2.— prvi X drugi 12 3.— prvi 1 drugi x2 4. — prvi xl drugi 2 5. — prvi X drugi 12 6. — prvi x2 drugi 1 Vojko Miot Cagliari - Monza I C. di Sangro ■ Salemitana 1 x F. Andria - Ancona 21 Genoa - Foggia 1 x Padova - Reggiana 1 Pescara - Lucchese x Reggina - Perugia 1 x 2 Torino-Venezia 1x2 Treviso - Ravenna x Alessandria - Como x Montevarchi - Cesena x Palermo-Ternana 1 Pontedera - Arezzo x 2 SK KRAS - rokometni odsek vabi fante (letniki 84/85 in mlajši), ki bi se želeli udejstvovati z rokometom na skupen sestanek v ponedeljek, 13. oktobra, ob 19. uri, v telovadnici v Zgoniku. SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba v ponedeljkih od 20. do 21. ure. DRUŠTVO SLOVENCEV MELJSKE OBČINE obvešča, da se bo pričela rekreativna telovadba za odrasle 15. oktobra. Vršila se bo vsako sredo, od 17. do 18. ure, v mali telovadnici italijanske srednje šole v ul. D’Aimun- Vojko Miot je bil pri našem športu že od njegovih povojnih začetkov, saj je kot čisto mladi fant pod Strgarjevim vodstvom vadil orodno telovadbo in sodeloval na športnih igrah. Ob nastanku SZ Bor se je lotil aktivnega igranja odbojke (že prej je igral pri KD Škamperle) in bil član Borove članske ekipe v B ligi vse do sezone 68/69. Posvetil se je tudi trenerstvu pri Bregu in Slogi. Pri Slogi je bil že od vsega začetka, zdaj pa je že več mandastov njen predsednik. Kot član SPDT je bil dolgo časa aktiven tudi v planistvu. Prejšnji tede je Peter Franco pravilno napovedel 7 izidov iH NOGOMET h Triesfina odslovila trenerja Marchiora Nepričakovana poteza kluba TRST - Kot strela z jasnega je včeraj tržaško nogometno javnost presenetila vest, da je vodstvo Triestine odslovilo trenerja Giuseppeja Marchiora (na sliki) in da je člansko ekipo začasno prevzel njegov pomočnik Paolo Be-ruatto. Čeprav Triestina v prvenstvu doslej še ni izgubila in je trenutno na 3. mestu C2 lige, se je vodstvo tržaškega kluba vseeno odločilo za ta korak. Po mnenju vodstva in predsednika Roberta Trevisana je ekipa predvajala zastarel in nezanimiv nogomet, tako da je bilo negodovanja navijačev iz kola v kolo vse večje. Predsednik je tudi dejal, da vodstvo že išče novega trenerja, ki izhaja iz Zemanove nogometne šole. Odločitev vodstva tržaškega kluba je močno presenetila tudi samega trenerja Marchiora, ki je bil včeraj dokaj razočaran. Triestina čaka že v prihodnjem kolu težka preizkušnja, tekma v gosteh proti Bielleseju. zio 48 (informacije: Vesna, tel. 271862, ob uri kosila). SZ GAJA - teniška sekcija obvešča, da se bo v torek, 14. t. m., zaCela vadba za osnovnošolske otroke v okvira teniške šole. Prijavite se lahko vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 16. do 18. ure na tel. št. 226115. SZ BOR vabi elane in prijatelje, da se udeležijo nove delovne akcije na nogometnem igrišču in v slačilnicah stadiona 1. maja v nedeljo, 12. oktobra dopoldan od 9. ure dalje in popoldan. SZ BOR obvešča, da se bo v torek, 14. trn. ob 21. uri na 1. maju zaCela moška telovadba pod vodstvom Silve Meulie. Za vpisovanje in .informacije tel. 51377. TRST / NOVINARSKA KONFERENCA Vsesplošni pomen razstave lesenih kipov Odprli jo bodo jutri popoldne na goriškem gradu Goriška razstava lesenih skulptur, izdelanih na širšem območju Goriške v pozni gotiki in na začetku renesanse, je z veC vidikov nadvse pomemben dogodek: po eni strani gre za izjemno umetniško razstavo, na kateri bodo prvič razstavljeni številni dragoceni kipi, po drugi pa razstava priča o velikem ustvarjalnem utripu Goriške, ko je bila ozemljsko in politično »velika«. Goriški občinski odbornik za kulturo Devetag je na včerajšnji predstavitveni konferenci v Trstu želel izpostaviti predvsem vsestranski pomen razstave, ki jo bodo jutri popoldne odprli na goriškem gradu. Z umetniškega vidika je razstavo, ki je med drugim tudi rezultat sodelovanja z Goriškim muzejem iz Nove Gorice, predstavil VValter Klain-scek, ki je pripravil razstavo in uredil bogat katalog (na sliki Devetak levo, foto KROMA). Kot je povedal Klain-scek, se razstava in katalog dopolnjujeta, saj je na razstavi na ogled 31 eksponatov, medtem ko jih publikacija prinaša več, nekaterih namreč niso mogli razstaviti, zato pa so na razstavi povečave fotografij. Odlika pobude je v tem, da so zbrali kipe širšega področja, ki obsega Gorico s podeželjem, Soško in Vipavsko dolino, goriška Brda in tudi del Krasa. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da so na različnih območjih domači ustvarjalci bili podvrženi drugačnim vplivom, tako da je tudi v razstavljenih delih opaziti različen pristop do oblikovanja lesa. Predvsem pa so na goriški razstavi in v katalogu prvič na- tančno predstavljeni leseni kipi, ki so krasili številne cerkve na Goriškem. Pri preučevanju te dragocene dediščine pa je tvorno sodelovalao kulturno združenje II Mille-nio, ki je tudi to pobudo uvrstilo v širši projekt zgodovinsko-kulturnega ovrednotenja Goriškega ob tisočletnici Gorici (obhajali jo bodo leta 2001). Na goriškem gradu bo razstava na ogled do 25. januarja ’98, nakar jo bodo prenesli v grad Krom- berk, kjer bo odprta približno dva meseca. Ob razstavi pa bodo na goriškem gradu v prostorih bivših jeC uredili tudi nekakšne uCilnice-delav-nice za šolsko mladino, v katerih bodo mlade uvajali v skrivnosti obdelave lesa. Pri tem delu pobude sodelujejo videmski Mestni muzeji, medtem ko je pri pripravi kataloga (zal. La Laguna) sodelovala tudi beneška fundacija Cini z direktorjem Fossaluzzo, ki je napisal uvod. Etnografska razstava V zavetju svetnikov V zavetju svetnikov - etnografska razstava iz valonske Belgije Slovenski etnografski muzej (SEM) bo v svojem fotografskem ateljeju do konca novembra gostil razstavo, ki Slovencem odstira vpogled v del kulture in etnografske preteklosti valonske (frankofonske) Belgije. Razstava ljudskega nabožnega kiparstva iz pokrajine Luksemburg je izbor eksponatov in predstavitev dela Muzeja Piconrue (Musee en Piconme) iz mesta Bastogne, ki se od leta 1991 naprej načrtno ukvarja z muzeo-loškim preučevanjem svetnikov zavetnikov in z varovanjem tovrstne kulturne dediščine. Razstavo, ki je tudi plod sodelovanja obeh muzejev v Evropski mreži etnografskih muzejev (NET), sta s sodelavci belgijskega muzeja pripraviti (oz. prirediti) kustodinji SEM Nena Sidov in Polona Sketelj. Petnajst eksponatov - po-tihromiranih lesenih kipov najpomembnejših svetnikov, med njimi pet originalov, ostalo so muzejsko izdelane kopije, skupaj s slikovnim gradivom ponazarja ljudsko verovanje in šege skozi vse letne Čase, tudi šege, povezane s kulturo zdravljenja z zelišči. Kipi svetnikov so v glavnem izdelani v baročnem slogu in delo ljudskih umetnikov, povečini anonimnih; med redkimi deti znanih ustvarjalcev je kip sv. Fiakra, zavetnika vrtnarjev (iz začetka 18. stoletja), delo Jean-Georgesa Scholtusa. Direktor Musee en Piconrue Andre Neuberg je ob predstavitvi razstave novinarjem včeraj med drugim poudaril, da delo njihovega muzeja zapolnjuje vrzel med preučevanjem del visoke umetnosti, s Čimer se ukvarjajo muzeji sakralne umenosti, in raziskovanjem ljudske materialne kulture, Čemur se posvečajo etnografski muzeji. Poleg preučevanja likovnih del o svetnikih in zavetnikih v njihovi povezavi s tamkajšnjo poljedeljsko kulturo in življenjem v okolju ter skrbi za varovanje teh del, omenjena polzasebna ustanova nudi pomoC tudi zasebnikom, državnim in cerkvenim ustanovam pri ohranjanju izumirajoče kulturne dediščine. Razstavo V zavetju svetnikov je podprlo slovensko ministrstvo za kulturo, z valonske strani pa ministrstvo francoske jezikovne skupnosti Belgije, ministrstvo valonske regije in Center za ruralno gospodarstvo iz Malroija. Razstavo spremlja tudi ličen barvni katalog; oblikovala ga je Mojca Turk, tudi oblikovalka razstave. (STA) Poezije in slike Zdenka Huzjana V Klubu Nove revije so predstaviti novo pesniško zbirko slikarja Zdenka Huzjana, ki jo je izdala založba Littera-picta, dogodek pa je povezan tudi z razstavo Huzjanovih stik v omenjenem klubu. Poezija slikarja Zdenka Huzjana je po mnenju pesnika Nika Grafenauerja konotacija slikarstva v besedni obliki, Miklavž Komelj doživlja te pesmi kot polnost kozmične ljubezni, likovnemu kritiku Milčku Komelju pa mraCne figure gnezdivca ali molivca - te se pojavljajo tako na slikah kot v pesmih -govorijo o eksistencialnih stanjih, povezanih z razmišljanji o smrti. Pesniška zbirka Mačuhice je že četrta Huzjanova zbirka pesmi in nosi enak naslov kot prva zbirka, ki jo je izdal avtor zgolj za svoje prijatelje. V novi zbirki MaCuhice so poleg pesmi, objavljenih v prvi izdaji, tudi nove. Zdenko Huzjan je Četrto pesniško zbirko opremil tudi s svojimi risbami. MaCuhice po besedah avtorja v narečnem jeziku pomenijo mačehe, spominjajo pa ga na čas otroštva, ko so Razstava o centru Nediža Danes zveCer ob 19. uri bo v prostorih zraven beneške galerije v Spetim srečanje z razstavo, posvečeno 25-letnemu delovanju študijskega centra Nediža. Razstava bo prikazala kopico fotografskega, grafičnega, publicističnega in vsakovrstnega drugega materiala, ki priča o petindvajsetih plodnih letih delovanja te organizacije. Kot je splošno znano, je center Nediža vsa minula leta odigral izjemno pomembno vlogo med Slovenci videmske pokrajine. Bil je pobudnik mnogih kulturnih manifestacij, med katerimi velja posebej omeniti organizacijo študijskih dnevov, še zlasti pa gre centru zasluga za pionirsko delo na področju izobraževanja otrok v slovenskem jeziku s teCaji in letovanji Moja vas, Mlada brieza in BarCica moja. Te pobude so postale podlaga, na kateri je bilo mogoče organizirati danes tudi uradno priznani dvojezični šolski center v Spetru. (du) vsako pomlad sadili "to žametno cvetje na očetov grob". Huzjanove slike, s ponavljajočo se mraCno figmo gnezdivca ati molivca, prikazujejo eksistencialna stanja, povezana z gledanjem na smrt. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Danes, 10. t. m., ob 20.30 (red A) prva premiera v letošnji sezoni 1997/98 s predstavo »Tri sestre« A. P. Čehova. Režija Dušan Mlakar. Ponovitve jutri, 11. t. m., ob 20.30 (red B), v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri (red C), v torek, 14. t. m., ob 20.30 (red F), v sredo, 15. t. m., ob 20.30 (red D) in v Četrtek, 16. t. m., ob 20.30 (red E). Abonma 97-98 - vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. (040) 632664. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča (umik: 8.30-13,16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30, 15-19 ob delavnikih), lahko podpišete nov abonma. Za informacije lahko pokličete zeleno številko 167-222088 (v sodelovanju s Telecom Italia). V teku je predprodaja vstopnic za abonma prostega reda. Abonenti lahko pri blagajni gledališča rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11- moder). V nedeljo, 12. inv torek, 14. oktobra, ob 21. uri bo na sporedu balet Michaila Barišnikovega »An evening of mušic and dance«. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust. Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 Danes, 10. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri (red B) koncert Orkestra gledališča Verdi. Dirigent VVolde-mar Nelsson, solistka Teodora Campagnaro (violončelo). Na programu Mozart in Mahler. Prodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 10. t. m., ob 20.30 je na sporedu predstava La Contrade »Antonio Freno«. Nastopata Ariella Reggio in Orazio Bobbio. Režija Francesco Macedonio. Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. Trg Unita Danes, 10. t. m., ob 18. uri bosta na pobudo Tržaške turistične ustanove in Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine nastopila komika Gaspare in Zuzurro. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 Abonmaji so na razpolago tudi pri UTAT v Pasaži Protti, pri Appiani v Gorici in pri Discotex v Vidmu. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 20. t. m., (red A) in v torek, 21. t. m. (red B), ob 20.30 »Tri sestre« v režiji Dušana Mlakarja. Abonma lahko vpišete v Kulturnem domu (Ul. Brass 20), tel. 0481-33288, vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 18. ure. Lanskoletni abonenti imajo možnost potrditve prostora do sobote, 11. t. m. ____________SLOVENIJA_______________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na upravi KC »S. Kosovela« lahko vpišete gledališki abonma (do 10. t. m.) ali glasbeni abonma (do 17. t. m.). Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355). PORTOROŽ Avditorij - glavna dvorana V nedeljo, 12. oktobra, ob 18.00 in 20.30 bo na sporedu srhljivka »Teorija zarote« (Conspiracy Theory). Režija Richard Donner, v glavnih vlogah nastopata Mel Gibson in Julia Roberts. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 10. t. m., ob 20. uri gostuje v Bovcu s predstavo »Dva« Jutri, 11. t. m., ob 10.00, 11.30 in ob 16.00 Goriški vrtiljak: gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo »Kokoška Emilija« (za abonma Mali polžek in izven). LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 21. t. m., in v sredo, 22. t. m., ob 20.30 bo v Kosovelovi dvorani v okviru festivala Mesto žensk na sporedu delo M. Stuart in G. Hilla »Splayed Mind Out«. SNG Drama V soboto, 11. tim., ob 20. uri (izven - konto): S. Belbel »Nežnosti« . Mestno gledališče ljubljansko Danes, 10. t. m., ob 19.30 (abonma red V): J. B. P. Moliere »Tartuffe«. Ponovitev jutri, 11. t. m., ob 19.30 (abonma Vikend). FURLANIJAJULUSKA KRAJINA TRST Trg Unita Danes, 10. t. m., od 21. ure dalje celovečerni koncert Antonella Vendittija. Prodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti. Bar »II Pošto delle Fragole« Danes, 10. t. m., ob 21. uri koncert skupine Jimmy Joe’s Band, ki bo izvajala blues glasbo. Gledališče Miela V sredo, 15. t. m., ob 21. uri koncert Dom Taty Tomka - Alfredo Lacosegliaz Patchvvork Ensamble. Luteranska Cerkev (UL Panfili 8) Jutri, 11. t .m., ob 21. uri koncert baroCne skupine Nova Academia. Nastopajo: Rita Susovsky (sopran), Stefano Casaccia (flavta), Irena Pahor (viola), Davide Masarati (klavicembalo). Klub Hip Hop Danes, 10. t. m., nastop skupine Fightiri Sisters. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri bosta v okviru Openskih glasbenih sreCanj nastopila Marko Feri (kitara) in Ettore Michelazzi (prečna flavta). Na sporedu Turina, De Falle, Llobet, Dyens, Villa Lotos, Rodrigo, Ibert in Piazzolla. PASSARIANO Villa Manin Glasbena srečanja v Vili Manin - v nedeljo, 12. tim., ob 17. uri koncert skupine »Trio d’Archi«. ___________SLOVENIJA NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.15 koncert Evropskih solistov: Irena Grafenauer (flavta), Maria Graf (harfa), Ana Chumanchenco (violina), Ge-rard Causso (viola), Gustav Rivinius (violončelo). Grad Dobrovo V petek, 17. t. m., se bo ob 20. uri v prvem koncertu cikla komorne in solistične glasbe - Hitove muze na Gradu Dobrovo, predstavila Silvia Ballerini (Italija) na Schubertovem glasbilu. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 10. t. m., ob 20. uri (zeleni abonma) bo v Gallusovi dvorani koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta. Solisti Trio Evropa. Jutri, 11. t. m., ob 20. uri bp v Gallusovi dvorani slavnostni koncert ob 25-letnici Ljubljanskega okteta. V nedeljo, 12. t. m., ob 21. uri v velik1 sprejemni dvorani večer zydeca s skupin0 C.J. Chenier in The Red Hot Lousiana Band. RAZSTAVE FURLAN IJA>IULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure) - umiki veljajo do 25. t. m.. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz St. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«. Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner. Občinska dvorana (Trg Unita št. 4): do 16. novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih -10-13/17-20; do 12. oktobra, ob priliki Barcolane, bo razstava zvečer odprta do 22. ure. Gledališče Miela: do 16. t. m. je na ogled foto-grafrka razstava Oscarja Vecchiata. Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava »Omaggio a Sissi - ventagli della collezione Aldo Dente«. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Csrl0 Ciussi. La pittura come urgenza ed emozion6 1947 - 1997«. Danes, 10. t. m., ob 17. uri voden obisk z dr. Susanno Gregorat. Muzej je ob pm1 Barcolane odprt vsak večer do 22. ure. MILJE . Občinska Umetnostna Dvorana »G. Negr sin«: danes, 10. t. m., ob 18. uri otvoritev r stave F. Tomasija. Razstava bo na ogled do ■ t. m. Umik: ob delavnikih od 10. do 12. ter 0 17. do 19. ure, ob praznikih od 10. do 12. m®' NABREŽINA Župnijska dvorana: na ogled je fotograf razstava o delujočih opuščenih kamnolom SESUAN . • Sedež turistične ustanove: razstavlja Lug Perelli. GORICA Kulturni dom: na ogled je fotografska razsta va Valterja Nanuta o Doberdobskem jezer ' t Ars Galerija v Katoliški knjigarni: do m. razstavlja Claudia Raza. . raZ- Kultumi center Lojze Bratuž: na ogled j® stava del Lojzeta Goršeta ob 100-letnici rojs PASSARIANO Villa Manin: jutri, 11. t. m., ob 17. ur’^aIji ritev razstave »1797 - Napoleone a poformido«. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Gustav TV dnevnik ® RAI 1 6.30 9.35 11.10 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 16.00 17.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.35 20.40 20.50 22.35 22.50 0.45 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Glerici), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9,00, 9.30) dnevnik Film: Fermi tutti, arrivo io (kom,, It. ’53, i. Tino Scotti) Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem -Sledite puscici (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13,55 Gospodarstvo Variete: Fantastico pid (vodi Milly Carlucci) Dokumenti: Passaggio a Nord-Ovest (vodi Alberto Angela) Variete za najmlajSe: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado Jvodi Alessandro Greco) Vreme in dnevnik Športne vesti Aktualna odd.: L' inviato speciale (vodi Piero Chiambretti) Dokumenti: Kvark (vodita Piero in Alberto Angela) Dnevnik Film: Re per una notte (kom., ZDA ’82, r. M. Scorsese, i. R. De Niro) Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme 4 F RAI 2 §8 RETE 4 m Variete: Videocomic Nad.: Lasciati amare, Enfl Nn.: Zelene jagode 6.30 Perla nera EK9 Variete za najmlajše, TV film:: Venti di guerra vmes nan. Lassie (i. R. Mitchum, 5. del) Nad.: Quando si ama. Pregled tiska (V CC.': 10.20 Santa Barbara Nad.: Vendetta d’ amore, Tg2 Medicina 33, 11.15 9.20 Amanti, 10.00 Regi- Dnevnik na, 10.30-Sei forte, papa. Variete: I fatti vostri (vo- 11.30 dnevnik di Massimo Giletti) Um Aktualno: Forum Dnevnik B Kviz: Kolo sreče Tg2 Zdravje, 13.45 Nava- m Dnevnik de in družba n Nad.: Sentieri - Steze Variete:Ci vediamo in TV TV film: 11 segreto di Aktrualno: cronaca in di- Martha (dram., '95. i. G. retta - Kronika v živo Evigan, L. Anderson) 17.15 dnevnik, vreme Kviz: OK, il prezzo 6 giu- Vreme, dnevnik, šport sto (vodi I. Zanicchi) Rubrika o izletih in poto- Dnevnik Tg4, vreme vanjih: Serenovariabile Variete: Game Boat Nan.: Rex, 19.55 Extra- TV film Perry Mason: large - Yo Yo (1. del) Arringa: finale (krim., Večerni dnevnik Tg2 ZDA '89, i. R. Burr) Nogomet: Italija - VB (EP Film: Il tagliaerba (fant., Under 21) ZDA ’92, i. P. Brosnan) gjjjj Tg2 Dosje | Kil Dnevnik in vreme Pregled tiska V parlamentu, vreme, nočni šport Aktualno: Zgodbe (vodi S CANALE 5 Gianni Mina) Glasb, odd.: Mi ritoroi in menic - Koplav Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Seal! - mk RAI 3 Hamburger in crack (i. Michael Chiklis) Nan.: Robinsonovi Variete: Ciao Mara (vodi Dnevnik, vreme Mara Venier) Aktualno: Magazzino Dnevnik TG 5 Aktualno: Media/Mente, Sgarbi quotidiani 11.00 Grand Tour (vodi Nad.: Beautiful Mino Damato) Aktualna odd.: Uomini e Dnevnik 3,12.15 Šport donne - Moški in ženske Nad.: In nome della fa- (vodi Maria De Filippi) miglia Aktualna kronika - Zgod- Deželne vesti, dnevnik be: Le storie di Verissimo Znanstveni dnevnik, Film: La testimone - 15.00 Tgr - Sredozemlje Prida (dram., ZDA ‘ge, i. Športno popoldne: SP v Mary Tyler Moore) kolesarstvu, 16.30 tenis Aktualne zgodbe iz vsak- ATI’ Senior dana: Verissimo (vodi Dok.: Geo & Ge o (vodi Marco Liorni) Licia Colo) Vraiete: Tira & Molla (vo- Nad.: In nome della fa- di Paolo Bonolis) miglia Dnevnik TG 5 Dnevnik, deželne vesti Variete: Striscia la noti- Od 20. do 20. ure zia (vodita Ezio Greggio Variete: Blob in Enzo lachetti) Aktualno: Scacco morta- Film: Alive - Preživeli le - Lady Diana (dram., ZDA *92, r. F. Dnevnik, deželne vesti Marshall, i. Ethan Aktualno: Report, 23.25 Hawke, Vincent Spano, Numero Zero John Hamilton) Dnevnik, kultura, vreme Dnevnik Variete: Fuori orario Variete: Maurizio Costan- Šport: tenis ATP Senior zo Show, vmes (1.00) Dok.: Arnii azzurri dnevnik IT ALI A 1 6.10 9.20 12.20 12.55 14.00 15.00 16.00 17.30 18.30 19.05 19.45 20.40 23.00 0.10 0.20 1.30 Otroški variete Ciao, čiao mattina in risanke Nan.: Genitori in blue jeans, 9.50 Classe di fer-ro, 11.30 Chips Šport studio, 12,25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Variete za najmlajSe: Ciao Ciao Parade in risanke Varieteja: Le iene (vodi Simona Ventura), 14.20 Colpo di fulmine Nan.: Beverly Mills Variete za najmljaše Bim Bum Bam, risanke Nan.: Sweet Valley High, 18.00 Willy, princ Bel Aira Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Variete: Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Glasba: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Variete: Scherzi a parte (vodita Massimo Lopez in Lello Arena) Aktualno: Moby's (vodi Michele Santoro) Fatti e misfatti Italija 1 Šport Nan.: Star Trek, 2.30Ba- retta S TELE 4 Q 19.30, 23.00 Dogodki in Q Film: Macchina ammaz- M Zoom mladih RilEIil Osebnosti in mnenja V pričakovanju Barcola-ne Film 21.00 21.30 (•) MONTECARLO 13.00 13.15 14.15 16.00 18.00 20.10 20.30 0.15 19.30, 22.450, 1.20 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Nan.: Ironside Film: Se e martedl deve essere in Blegio (’69) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Aktualno: Quinto Potere? Film: Nikita (dram., FR. ’90, i. Anne Parillaud) Film: II dito piu veloce del West (vestern, ZDA ’68, i. James Gamer) {r Slovenija 1 $T Slovenija 2 7.30 11.35 11.40 12.10 13.00 13.05 13.35 15.10 15.35 16.25 16,55 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 19.10 19.15 19.30 20.05 21.35 21.40 22.35 23.10 23.15 23.40 1.20 1.50 2.20 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Nad.: Tri krone (Švedska, 7. del) Porodila Tedenski izbor: TV igrica - Kolo srede (ponovitev) Omizje Koncert društva Muzine s programom elektroaku-stiCne glasbe (2. oddaja) Dokumentarni film: Tito TV prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Dogodivščine iz živalskega vrta (14. oddaja) Po Sloveniji EPP TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Agencija EPP Dokumentarna serija: Lažji od zraka (ZDA, 2. del) Odmevi, vreme Šport Nanizanka: Murphy Brown (23. epizoda) Film: Vrnitev neimenovane (ZDA 1992, r. J.-P. Ouellette, i. Mark Kinsky Stephenson, Charles Klausmeyer) Resnična resničnost (ponovitev) Videoring Videostrani TV PRIMORKA 8.00 17.00 17.15 18.35 19.50 20.00 20.30 21.00 22.20 22.50 17.00 Videostrani Aktualno Kontaktna oddaja: Gianni za vas Sprememba z Rudijem (alternativno zdravljenje) Napovednik, videospot Dnevnik TV primorka Iz produkcije združenja lokalnih TV: TV Ptuj Večer z Bio-hironom (alternativno zdravljenje) Video Boom 40 Dnevnik TV Primorka 9.00 11.55 12.25 12.55 13.25 14.15 14.45 15.15 16.50 17.15 17.40 17.45 18.35 19.00 19.30 19.55 20.00 21.00 22.45 22.50 23.45 Euronevvs Tedenski izbor: Mostovi Oddaja madžarske TV: Slovenski utrinki Resnična resničnost Dokumentarna oddaja: Salman Rushdie Podoba podobe Zgodbe iz školjke Tedenski izbor. Film: Kristina (Fr.) Nanizanka: Frasier (ZDA, 18. epizoda) Nadaljevanka: Kartina in Ari (Fr., 7. del) EPP Nadaljevanka: Švedske vžigalice (Francija, r. Jac-ques Ertaud, i. Nael Ma-randin, Adriana As ti, Dora Moll, M. Guillaud) Nadaljevanka: Kraljičin nos (VIB, 5. del) Znanost in tehnologija Nadaljevanka: Karina in Ari (FR., 8. epizoda) Včeraj, danes, jutri Celje: 100 let narodnega doma (prenos) Film: Lady in VVhite -Gospa v belem (ZDA 1988, r. Frank La Loggia, i, Lukas Haas, Len Ca-riou, K. Helmond) Včeraj, danes, jutri 10000 obratov Slovenski jazz iz kluba Gajo 88 Koper M Euronevvs Sredozemlje jra Četrtkova športna oddaja M Košarka: Union Olimpija ■ - Alba Berlin (Evrolega) IMMl Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin Gost tedna Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Super Book Aktualno: Vsedanes Praznične prireditve: Fac-ciamo festa Nad.: Kino (r. Pupi Avati) TV dnevnik - Vsedanes, vreme, 22,20 Folkest ’97 Dokumentarna oddaja Teche (R. Ferrucci) Vsedanes - Tv Dnevnik, 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.05 23.00 23.45 r A Radio Trst A 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 13,00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturne diagonale; 10.10 Koncert baročne glasbe; 11.00 Draga '97: Enoumje 2000 (A. Capuder); 12.40 Cecilijanka '96: DPZ Gruppo po-lifonico caprivese; 13.20 Orkestri; 13.30 Jezikovno ogledalo, nato Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Na pomoč, na pomoči; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10; Mi in glasba: skladatelj R. Grisoni; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30,12.30,18.30 Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9,30, 410.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Havana; 11.00 Aktualnosti: Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.30 ^Dogodki in odmevi; 16.15 Gfasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in informacije; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Poletni večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10,00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.15 Pregled tiska; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 OB 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, informacije; 22.30 Informativna odd.; 2245 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16,30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Rekreacija; 8.40 Country glasba, kulturne prireditve; 10.00 Avtomobilistične minute;! 1.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22,25 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja Zemlje; 13.30 Glasb, tradicija; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 200-letnica rojstva Donizettija; 19.30 Mit o maestru; 20.00 Koncert: Simf. orkester RTVS; 22.30 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382. fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA .. SREI SREDISCE HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA O KUJ ZIJA CIKLONA CIKLONA te 6 66 666 nss Jfa 6 6 2222 - ■ "X < c A _ - — o Nad severno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. V višinah priteka nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi topel in razmeroma vlažen zrak. OŠLO STOCKHOLM DUBLIN o' —LONDC 1010 K0BENHAWt^ • - AMSTERDAM 17/17 BERLIN r. o oBRUSELJ o PARIZ 17/18 _ 18/19 DUNAJ 12/20 LJUBLJANA -V o rh BEOGRAD ŽENEVA 16/23 ° MILANO ° 17/26* S Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 18.25. Dolžina dneva 11.06. 1020 X SPLIT -/- osoFIJA 12/ RIM ~^>