List slovenskih delavcev v Ameriki. OSfew "^oicOsi., 21. septemlDra 1898. XaO-fcO Pogreb avstrijske cesarice. Ves Dunaj je spremil cesarico k poslednjemu počitku. — Žalostni ■prevod je bil krasen. — Verske ceremonije so bile kratke, ali napravile velik utis. Dunaj, 17. sept. Mesto je danes na človeka napravilo še bolj žalosten utis kakor kterikoli dau poslednjih osem dni. Ni je bilo hiše, kt^ra ne bi bila oblečena v žalostno obleko, vse prebivalstvo avstrijske stol ice ob Donavi se je premikalo in hitelo, da skaže poslednjo čast žrtvi zapadlej fauatič-n«-j krvoločuosti. Vse dopoludne sil«« zbirali dobrosrčni Dunaj^unje in v stolico prihitevši tujci okolu dvorne kapele in šw enkrat se ho-tnli potih.viti od blag«-: cesarice. Točuo ob 12. uri so zaprli kapelo. Na Ringstrasse in bližini dvora se je zbrala nebrojna množica in li^mo gledala krasne dekoracije dvorm-ga Ringa. I lične svetilnice so zgodaj prižgali in v jestmakej megli iti vsl«>d črnih draperij prav žalostno odsevate po ulicah. Cesar Jožef se je možato boril z bolestjo. — Sprejem tujih knezov. Za cesarja Franc Josipa je bil danes težak dan, gotovo najtežji poslednjih dni. Napoti je moral toliko slcušeni, osiveli mož, vse svoje noči, da je utešil avoja osobna čustva, ter zadosti d#ižnostim dostojnosti, ktero mu je nalagal mnogo-jni dohod tujih knezov in do-janstveuikoV. malti po 9. uri dopoludne je ir sprejel posebne zastopnike vladarjev med temi predstolo-iledmka italijanskega in belgij-jga princa Alberta. Po eni uri Me c-'sar j>eljal na kolodvor po irega suksonskega kralja, kteri ni oziral na njegovo starost in ■iš«l k pogrebu. Pol ure pozneje se je pripeljal ce-ir Viljem s posebnim vlakom. V Kapucinski cerkvi. Veliko število duhovnov se je j red, se je vzdignila in popolnoma nič v zaslepljenem koristnem so- sprevodu pridružilo pri Augustin-ski cerkvi. V kapucinski cerkvi je bilo vse s črnim blagom prepreženo in napravljen oder, kamor so krsto deli. Cerkvena slovesnost je bila kratka, cerkveni zbor je pel žalo-stinke in duhovni molili. Kardinal in nadškof Dunaja mgr. Gruscha je blagoslovil truplo. Nato so krsto vzdignili in preuesli po kamenitili stopnicah pod cerkev kjer je grobišče Habsburžanov, sledil jim je cesar Franc Jožet in več dvornih uradnikov. Kmalu je zopet prijel cesar z spremstvom v cerk«-v, višji komornik je oddal ključ od pod-boka očetu kapucinu, kteri j** stražnik cesarskega grobišča. (Kapucinsko cerkv, posvečeno Mariji kraljici angeljev je ustanovila cesarica, soproga cesarja Matije. Od leta 168:2. že tam počivajo zemeljski ostanki Habsburžanov. Le štirje člani bivajo izvan te grobe 1 je in sicer: cesar Ferdinand II. z svojo ženo Ano v Gradcu poleg stolne cerkve; Leopolda I. druga soproga, ktera počiva v Dominikanskem samostanu v redovnej obleki in cesarica Amalija počiva v samostanu Salesjank. Rakev Habsburžanov šteje danes 121 krst. Jednajst trupel cesarjev in petnajst! v vrstah postavIje vraštvu proti najplemeuitej ženi ž*1 na, zadel je srce, ktero ni poznalo sovraštva in je le za dobro in plemenito bilo. V liepopisnej bolečini, ktera je mene in mojo hišo prizadela in pri nečuvenem dejanju, kt< ro je pretreslo ves omikan svet, se je najprve oglasilo moje preljubljeuo ljudstvo in blažilo moje srce ter zvesto odmevalo v vsem kar je moja duša čutila, jedno-glasuo j.- odmevalo tudi tožarenje po \ sem svetu. Iz globoko užaljenega -rca se vselil zahvalim, kteri so mi vnovič dokazali prijateljstvo. Ako bode tudi slavnostno zvonenje letošnjega leta zamolklo, mi vendar ostanejo nepozabljivi in nešteti dokazi udanosti in veliko prijateljstvo, kar mi je uajdragoceneji dar, kterega bi k<*iiaj sprejeti za mogel. Naša skupna bolest nas z novo trdno vezj » ovija okolu pr««tola in domovine." 0 položaju na KuM in na Mirovni komisarji, a s h i n g t o n, 17. sept. Tukaj cesaric je tam . _______ r______.. nih. Kako krasna krste so v raz-M" ™di odpoto- nih slogih. Tudi zemski ostanki I vauJa »«™Skega poslanca v Kar- vojvode Reichstadt tam počivajo. Tam so umetne krste iz kovine in tudi popolnoma jednostavne lesene. Učenec Rafael Donnerja, Tirolec Baltasar Moli je izdelal orjaško krsto za Marijo Terezijo in nje moža Franca ; Luka Hillebrand, Lotar Som in Pichler so umetniki, kteri so izdelali lepe krste. Zelo bogato so okrašene krste obeh žena • in dvojih otrok Jožefa II., sam cesar pa počiva v bakernej krsti brez vsacega okrasja. Papež Pij VI. in 1 Napoleon sta obiskala to rakev nekdaj najmogočneje knežje družine. Rakev so še večkrat razširili, Poleg cesarja Fran Josip ga je spre-j že Leopold I. in Marija Terezija sta tudi š« avstrijski minister vna-ili zadev grof Goluchowski; z temskim cesarjem je dospel tudi Iržavni kancelar knez Hohenlohe državni tajnik v nan jih zadev, liuister Riilow. Druznga vs[»rejema stranska oltarja. ) |ii bilo nikacega ker je Viljem od- Takoj po pogrebu jo razširila, potem v dvajsetih in štiridesetih letih. Cerkev je navadna kakor vse cerkve kapucinskega reda; kapucinec IJaumgart-ner je sam slikal veliki in oba ; Ioni I vsak drug sprejem. Oba dadarja sta se ljubeznjivo objela in na lice poljubila in potem od-Vpeljala na dvor, kjer je Viljem polo-fžil krasen venec v imenu cesarice na krsto cesarice Elizal>ete. P o g r e b. Ob 4. uri je naznanilo zvonenje, da se je sprevod pričel pomikati. Ker je pot do Kapucinske cerkve le kratka je malo občinstva za-moglo videti sprevod. Na čelu sprevoda je jezdil oddelek konjiče, tej je sledil v španskej obleki napravljen dvorni uradnik na konju. Temu so sledili vozovi, v kterih so bili služabniki cesarice in tem je zopet sledil oddelek konjiče. Za temi je vleklo po tri pare konj dvorne vozove, v njih so se vozili višji dvorni uradniki, vozove so spremljali dvorni služabniki. Za temi je korakalo več kompanij gardnih pešcev, sotnija gardne konjiče in oddelek krasno opravljenih telesnih gardistov, za njimi pa je četvero par konj vozilo mrtvaški voz. Ob stranah mrtvaškega voza je korakalo po četvero lakajev in služabnikov s prižganimi svečami, poleg teh po šest nenavadno velikih častnikov telesne Btraže, šest častnikov ogerske telesne straže, osem častnikov telesne garde jez-»v in osem telesnih stražnikov. [Mrtvaškemu vozu je sledilo več Lkov pešcev in konjiče. se je cesar od navzočih grad Sehon-cesarske dru- Frauc Josip poslovil knezov in se vrnol v brunu. Ostali člani žini so imeli pojedino na dvoru, ktere se je udeležil tudi saksonski kralj. Cesar Viljem je obedoval pri nemškem poslaniku in se ob 9. uri odpeljal proti Berolinu; ravno tako so vsi ostali knezi še isto noč Dunaj ostavili. Med sprevodom je v gnječi 23 osob omedlelo in prenesli so jih na zrak in v bližnje lekarne. nemškega love toplice, p redno so odpotovali amerikanski mirovni komisarji. Pravijo, da mu je nemška vlada svetovala, naj si izvoli kraj za počitnice blizu Berolina, da bode laglje se ž njim sporazumeti. Ta čin si tako tolmačijo, da se misli Nemčija vtikati, ako bi obravnave v Parizu imele njej neljub konec. Tudi francoski poslanec bode šel na kratke počitnice domu, odpotoval bod" kakor pravijo kmalu za I amerikanskimi komisarji. Amerikanski komisarji so se [vkrcali na ,,Campania". Tajnik Day je izrazil, da so navodila in zahteve, kteri- je vlada naroČila komisarjem, odločna, in da ne bodo v nekako odnehanje ali pre-naredbo .privolili. Iz Madrida se poroča, da je vsled izolitv.' (Jamica in Cerobosa število mirovnih komisarjev dopolnjeno. Odpotovali bodo v Pariz 25. t. m. V VVashingtonu je bilo 17. Bept. tudi slovesno bogoslužje za umorjeno cesarico v cerkvi sv. Mateja. Bogoslužje je služil kardinal Gib-bous. Slovesnosti so se udeležili poleg avstrijskega poslaništva:pred-sednik McKinley s člani kabineta, poslaniki raznih držav v njih krasnih oblekah. Tudi v Nevv Yorku so bile slovesnosti v soboto in nedeljo; v soboto za Avstrijce, v nedeljo za Mad-jare. Cesarjeva zahvala. Du n aj, 18. sept. Cesar je dal ministerskemu predsedniku grofu Thunu svojo zahvalo v zelo lepih besedah in mu naročil, da isto izroči vsem podanikom cesarstva. Med drugim piše cesar: ,,Roka morilca, kot orodje nebrzdanega fanatizma, kteri namerava uničiti ves obstoječi družbeni V s e filipinske otoke. \V a sh i n g t on, 17. september. Vkljub oiicijelni trditvi, da bodo amerikanski komisarji pri mirovni obravnavi zahtevali samo otok Luzon, je istina, da bode Amerika hotela vse liilipiusko otočje in se le tedaj z otokom Luzon zadovoljila, ako na noben način ne bode mogla več dobiti. Pravijo, da je uzrok temu ta, ker se Nemčija misli polastiti otoka Palawan bodisi ga kupiti ali na drugi način, ako Amerika ne vzame vse otočje. Za Zjed. države pa pod nikakimi pogoji ne more biti prijetno imeti za soseda oblast s takimi načeli, kakor jih ima Nemčija. Otok Palawan ni samo v drugi vrsti največji izmed otočja, marveč nadkriljuje edino globoko morsko pot iz Min-doro v k i tajsko morje, po kteri se premika večinoma vse plovstvo. Poleg tega pa ima Palawan dva dobra pristanišča. Tukaj mislijo, da se odhod nemških vojnih iadij iz Manile ni izvršil radi prijateljstva, marveč radi tega ker preži na Palawan. Sedaj je nemško brodovje ob zatočnem obrežju Bornea od koder veliko hitreje doseže Palawan nego iz Manile. Manila, 17. sept. Na povelje generala Otisa so se vstaši umaknili iz mesta. Odhod se je vršil v popolno vojaškem redu; mesto je povsem mirno. Kongres Filipincev, kteri je v četrtek pričel zborovati v Malolos, nadaljuje imenovati komisije, napraviti pravila za obravnave itd. Danes so predlog o špansko-ameri-kanskem pokroviteljstvu jeduo-glasno zavrgli. Sploh Filipioci pod nikakimi pogoji nečeje več z Spanci opraviti imeti. V kongresa so sedaj tri stranke; jedna zahteva popolno podajo Zjedinjenim državam, druga popolno neodvisuost in tretja lokalno samovlado z amerikanskim pokriviteljstvom. Slednja stranka je številno najmočnejša. Kakor je videti bode kongres v malo dneh svoja dela dokončal. Skupno je v kongresu 80 delegatov navzočih, kteri zastopajo otoke Luzon, Visayas, Mindoro, Cebu in Mindanao. Delegate za Luzon so izvolili, druge pa imenovali. Stanje je tukaj dobro; bolezni je čedalje manj. Parnik „Ilio de Janeiro" odide 22. sept. z 150 bolniki in ranjenci v San Francisco. Kupčija je dobra; v minolih treh dneh so povprečno S23.000 na dan za čolni no sprejeli. Španski vjet-niki, izvemši vojakov, ne smejo mesta zapustiti, ker se boje, da bi se z vstaši spoprijeli. Ponosni F i 1 i p i n c i. Manila, J 8. sept. Nek višji uradnik filipinske vlade je pravil, da se je diktatorju posrečilo, dobiti denarno pomoč od nekega evropskega naroda, to pa ni hotel povedati od kterega. Zatrjeval je da so vstaši pripravljeni na vsa-izid mirovnega zboro^vonja mirno pričakovati. Niti Zjedinjene države, niti Španija ni vstanu vstaše podvreči, kajti pripravljeni so na vsak način braniti svojo prostost. Emilio Aguinaldo je pri včeraj-šni seji kongresa v Malolos predsedoval. Tisoče navdušenih Filipincev je bilo navzočih. Med navadnimi ,.živioklici" Slišati je bilo tudi mnogo klicev ,,Viva America P' Aguinaldo je v svojem govoru pohvalil vstaško vojno in se zahvalil mirno mislečemu narodu, ker je voljno pomagal zatiranemu ljudstvu. Po seji je Aguinaldo rekel: „Filipinci se že stoletja bojujejo za svojo prostost in upam, da jo bodo sedaj dosegli. Jaz ne poznam sestavo britiške kolon i-jalue vlade, pa tudi ne ameriške državne vlade; edino obliko vlade, ktero razumem je: absolutna neodvisnost." Aguinaldo tudi misli, da bi bilo pokroviteljstvo najbrže potrebno, toda ljudstvo tega ne mara. Mož ne ume čisto nič o raznih vladinih oblikah; vprašal je tudi, če je Avstralija amerikanska kolonija Pravi, da se Filipinci upajo meriti z vsako armado, pripoznava pa, da razun Angležev v Hongkongu in Singapore, ni še videl družili vojakov. Izrazil je hvaležnost proti .imerikancem in upanje, da bodo adišli, kadar dopolnijo svojo nalogo. Ne misli tega, da bi Ameri-Isanci pogoje prelomili, prostovoljno pa tudi ne misli kaj odstopiti". Filipinci bi si stvarili mornarico, ako jih bodo med tem ijaočni narodi varovali. Ako se Amerikanci ne bodo umaknili, potem bode zbor dolo-qil kake politike se bodo poprijeli Kaj bodo po njegovem mnenju ukrenili, tega ni hotel povedati. * Zopet drugi glas. Washington, 19. sept. Vod Otvo armade je v skrbeh zaradi položaja na Filipinah, zato so danes sklenili general Otiaovo vojno za 5000 ali 6000 mož pomnožiti. Dotična poveljali so brzojavili v Ban Francisco iu vojaki Be bodo vkrcali, kakor hitro bodo prevožne ladije pripravljene. General Otis je brzojavil, da se Aguinaldova vojna moč čedalje bolj množi. Sedaj ima vstaški vodja 30.000 mož pod svojim poveljništvom. To poročilo je vojne oblasti zelo vznemirilo in nemudoma so sklenili, ne samo pretiti, marveč energične na-redbo ukreniti. General OtiB popisuje položaj kot reBeu, da veliko bolj resen, nego si večina vladnih uradnikov misliti zamore. 5000 mož močan vojni oddelek je že v San Francisco pripravljen; namenjen je baje za službo v Manilo Povelja za oskrbovanje živeža na dolge j poti so že izdali. Sedaj vi d i jo, da so učinili veliko napako, ker niso vojake v Havvavu naBta nili, kakor so že enkrat nameravali. Sedaj bi bili najmanj 8 dni prihiteli, in se no bi bili pri tem stroški pomnožili. Mani l a, 19. sept. Aguinaldo se je proti nekemu ameriškemu poročevalcu takole izrazil: ,,Vlada Filipincev želi vladi in ljudstvu Zjedinjenih držav naznaniti, da so mnoge govorice o napetem razmerju med Filipinci in Amerikanci popoluoma brez uzroka in le hudobno obrekovanje našega skupnega sovražnika. Hudobne govorice so le zato širili, da bi prouzro-čili predsodke proti F.lipinom, kteri se hočejo oprostiti grozovitega zatiranja Špancev. Naše razmerje je iu vselej bode najprijaznejše; vsaj smo še le nedavno A.n*erikai>cem pokazali naše zaupanje, ko smo r>ašo vojno poklicali iz predmestij Manile." London, 19. sept. Kakor ser ,,Daily Mail" iz Honkonga brzo-javlja, Evropejci v Manili hudo kritikujejo obnašanje amerikan-Bkih častuikov proti vstašem. Ti ljudje nimajo nikake slutnje o značaju domačinov in kakor je videti hoteli so Bi le pridobiti slave na račun vstašev. Aguinaldo je do-sedaj vsako povelje izpolnil, so mu li pretili ali ne. Čisto nerazumno pa je, zakaj niso konzul Williamsa poslali k mirovnemu kongresu, kteri vendar značaj Tagalov in razmere v Manili natančno pozna, marveč poslali so nekega častnika, kteri je še le nekaj tednov v deželi in o razmerah niti pojma nima. s o vzrok, sept. Veliko Amerikanci Madrid, 19. umrlivost med vračajočimi se španskimi vojaki pripisujejo na račun Amerikancev, Češ da vkrcujejo bolnike zato, da napravijo prostor v bolnišnicah za svoje lastne bolnike. Na parniku „San Igna-cio" je izmed 1000 mož 123 umrlo. Vlada je na okrožnico grofa Micon-vviefia zaradi razorožeuja ugodno odgovorila in obljubila h kongresu odposlati delegata. Sprejem Cer vere. Madrid, 20. sept. Vlada je sklenola vračajočemu se admiralu Cerveri prirediti sijajen sprejem. Demonstracija bode imela oficijelen značaj, ter upajo, da se bode tudi ljudstvo te udeležilo. Boje se pa tudi, da ne bi prišlo do izgredov in nasprotnih demonstracij. Madrid, 20. sept. (Kasneje.) Admiral Cervera je danes po noči dospel s parnikom „City of Rome" z 1600 pomorščaki. Abstrakten umor. Blazna hudobija, ktera si je prilastila ime anarhizma, še vedno divja naprej in kopiči grozovitoat na grozovitost. Še vedno je umor Carnota, najbolj neškodljive iu pri-proste politične osobe, v živem spominu in zcpet je presenetil in raz-kačil ves svet še bolj strahopeten anarhističen umor brez namena. Sedaj se je anarhistična krvoželjnost lotila bolehne ženske, ktera je z vsemi političnimi vprašanji imela še veliko manj opraviti nego Sadi Carnot, akoravno je nosila cesarsko krono. Umor avstrijske cesarice se ne more nič drugače prištevati političnim hudodelstvom, kakor na pr. zlobni Ravachola ali metalcev bomb v Barceloni.Genfski zločin kaže, kako tipično je vže postalo anarhistično hudodelstvo umora, brez druzega namena, nego moriti, samo „zaradi zgleda". Ako ne vojvodo Orleauskega, pa cesarico Elizabeto. Včeraj Carnota, danes avstrijsko cesarico, jutri pa morda kdo drugi. To je skrivni, brez namena iu tako rekoč abstraktni umor, strahopetno klanje nedolžnih osob, samo da bi se višji krogi vznemirili. Anarhist Louis Auguste Blau-qui, kteri je doprinesel polovico svojega življenja v ječi, objavil je pred šestdesetimi leti nek članek podnaslovom; „Kdor je skuhal juho, jo mora tudi iK>je&ti". Skušal je dokazati ne samo drzno, pa tembolj otročjo trditev, da je smrt kakega bogataša ali mogočneža dobro delo. Ali si je mar mogoče mi- ^^ sliti bolj abotno mnenje? Kajti, dohodki in vpliv se vsled smrti bogataša in mogočneža nič ne spremene. V takih besedah se blišči proti človeški družbi namerjeno bodalo, iz tistih pa je tudi razvi-deti, kako se spremene družbene strasti v zasebno sovraštvo. To čustvo se je pojavilo v najnižjih krogih in postalo ost tistih naail-stev, ktere niso več naperjene proti oblasti kakega stanu, marveč kakor Blanqui priporoča, proti posameznim članom. Ta izrek anarhističnih zločinov, se pri vsakem novem in posameznem slučaju kaže čedalje bolj jasno. Sedajni rod ima v tem oziru že precejšnjo skušnjo, bodisi o dopri-nešeuih ali deloma poskušanih anarhističnih umorov. Videli smo zaporedoma hudodelstva ruskih ni-hilistov, kterih žrtev je postal car Aleksander II.; izpodleteui napa z dinamitom na angleški par inent; anarhistični umori na stah v Chicagu; anarhistične zlo čine Kammererja in Stellmacl^erj v Avstriji iu celo vrsto dinamituii zločinov v Parizu, kteri nas spq FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK, pošilja denarje v staro domovino Slovencem in Hrvatom, za 100 gold, avstr. veljave treba dati $40 75. Slovencem amo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišete lahko slovensko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi so nam dobro znane in ae nemore nič zgubiti. Svoji k svojm! 1 -I rftW|j Vsi zdravniki priporočajo BOSCH BRWG. CO'S. SUPERIOR STOCK PIVO. Zvareno iz NAJFI> NE.TŠEGA JEČMENA IN HMELJA. Prodaja se povsodi. bqscb mm eo., LASS LINDEN, - - MIC U A Entered as second clas matter at ♦be New Yokk, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". last slovanskih delavcev v Ameriki. I id? jar ij in urednik: Published by F. SAKJSER. 109 Greenwich St. New York City Na leto velja list za Ameriko$3.—, pol leta ..............$1.50, Za Evropo za vs^ leto . . . gld.7.—, «t „ „ pol l^ta . . . . „ 3.50, , „ „ č -trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki cer obnaša kakor bi bil mnčenidki boritelj brezmejne prostosti, ni pa v resnici drnzega, nego največji hlapčon preobrata in krvavega na- siUtva. Dopisi. ,.(ilas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. »GLAS NARODA" (i, Voice of tiik People*4) Will !>♦• isu^d every Wednesday and Saturday. >u*»«oripti-»n v>j»rlv 83. » Advertisements on agreement. Za oglas** do 10 vrstic plača « centov. Dopisi brez p« dpina in osobnosti ue natis::«;" Denar naj se f».agovoli poslati po Money Ord»*r. Pri spremenil i kraja naročmko\ rosimo, da g - nam tudi prejšnje »►ivaliftče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljal vam naredit«-nt slovo m : „GIas Naroda' , i »9 Gr»' nvv ich York Citv. iitinjaj« na imena Kavachol, Vaii-l.tut, Henry in drugih mnogobroj-nih anarhističnih hudodelstev v liarceloni in umorov na Irskem; u nor < art^r liarrisona. Sadi Car- n >ta, Canova d>-la-rutni umor HI u :i rice Eli zalete. dež-l, ^J. r ..Ui.ia »t** laku raz.. naroda, ne plenic anarhističnih zl Časti i o in s- daj • tue bolehne ce-Izv^n jutrovih u « love»tvo ni-il., lil Ztfie, ue •na kj*r bi ne hilo očinov. Na vseh krajih pa kažejo hudobiie, enako obupno in rgzdražliivo Lee, umora »»•ob, ki ,r. 2* »rtiča mula nika-ke vidn. a.i za»>-bne koristi, — lice umora »r» z smotra in razuumega namena. Navadit" razlaganje, češ anarhisti morij i zato, da hi se jih človeška družba b*la, ni nikako pojasnilo, kajti po«, ui in nastalo vprašanj", zakaj naj bi se vendar družba t aia in kaj naj bi umori posanw- i.kov zabraujevali? Človeško oplašiti se sploh ana-hist -in m niko i posrečilo in jiii. -.»i iin> v i. j o nikoli ne bode. Nikjer se niso oplašile sodnije, p>vs »d pa S'> anarhistične hudo-d« ce izročili zasluž* uej kazni, ka-darkoM so jih dobile v [test. L '/"t — kakor pri ve.ikem prej-šn^ua slu<-uju — je nastalo važno rpra>anje: kakih izdatnih sredstev naj bi s<" družba posluževala, da se take ostuduosti, kakor umor v Genfu za branijo? Toda nada na kako obrambo žalibog ni kaj radostna. Kar »e je v našem v^ku •koljubnih nepopolnosti o var-storiti dalo, ae jr tudi stori-todu kakor je videti, ni mnogo lagalo. Korist, ktero mnogi iz inarodno vzajemnega postopa-proti anarhistom pričakujejo, je dvi.miji.a. najti unii br^z ka-dogovorov spoznajo oblasti ^nega reda raznih držav skupno rurnost anarJi.zma m se dosti-tudi vzajemno proti njem bojujejo. I*ii t" priliki nam nehote na misel stsiri Cavaignac, pa |di Oa 11ifet in drugi možje, kteri si)< nia in krva\< zatrli taka hu-d »delstv*. Komur se vsiljuj* Bpo-utin na jednake d g ni čuda iko 6i tudi želi, da bi se ponovile ne naredbe, ki varujejo človeštvo ► red krv. loč iiki. Grozovita hudo-• Hfitva anarhizma uničijo, da ' ijazui marsikako src- z surovo >t akoravno zavzema pri tem prvo mesto v politiki. Zaupa v prostost postane vsied sra >tne zlorabe omahljivo in stoti-sicer mirnih ljudi začne mi-v sili tiči njih edina reši-družbena razdražljivost se mje. Jednake ostudne po-.bode zapustil tudi krvavi ienfu. Anarhizem se Mj, Calnmet, Mifh., 15. sept. Gospod urednik, naznaniti Vam imam, da se imamo pri nas lepo dobro kakor smo se do sedaj imeli. ali poleg dobrega se vselej rado oglasi tudi kaj slabega in žalostnega in zato je danes moj glavni namen omeniti smrt našega rojaka. V po uedeljek, dne 12. Bept. je tukaj mirno v Gospodu "aspal rojak Lov-reuc T a b o r, pokojnik je bil 33 let star in je doma iz Knežine, dra-^atuške fare pri Črnomlju ; zapušča soprogo in dvoje nedoraslih lec. Ranjki Lovrenc je bil v obče pril jubljen, bil je dober oče in so prog. Bolehal je vso minolo zimo, potem se poprijel dela in še bole-hen delal, to je pa njegovemu zdravju le še bolj škodilo in se vlegel v postelj, iz ktere ni več vstal. Po-^r»-b je bil v sredo 14. sept., ter bil za naše razmere krasen: poleg društev gaje tudi spremila naša slovenska godba svirajoč žalostinke. Pokojnik je bil ud vseh društev sv. Jožefa, sv. Janeza, in sv. Petra, ter bil pri Jednoti. Bog mu daj večni mir in pokoj. Calumetski rudar II. 4'hieopee, Kaos., 13. sept. Marsikdo rojakov, čitavši listnico uredništva v „Glas Narodu" Be bode popraševal: zakaj neki druži • tožim? Zato jim hočem dauee lekoliko razjasniti zadevo. Lansko ;etT sem delal v Huntington, Ark., z delom sem pričel meseca januarja, ali komaj sem delal 6 tednov, pripetila se je velika nesreča v rovu ^tev. 44. Zjutraj smo šli vsi veseli na delo in marljivo delali ves dan, ko smo delo dokončali ob 5. uri /večer, začeli zažgati naboje. Komaj je bilo razstreljenib 30 nabojev je vzbruhnilft strašna razstrel-ba podzemskih plinov in nas je 34 mož nesreča zadela. Deset mož je bilo usmrtenih in sicer 8 zamorcev in dva belopoitna, ostali smo bili pa hudo opečeni; najbolj smo bili ipečeni po rokah in nezmožni za vsako delo. Delali smo za Kansas in Texas družbo; ta družba nas je hotela <»dpraviti s prav majhno ■dškodnino, mi pa te nismo hoteli sprejeti in raje nastopili pravno pot za odškodnino. Seveda eo k pravdanju mnogo pripomogli ad-vokatje, kteri so nas podpihovali k tožbi in nam tisoče obečali, ali speljali so nas na led. Sami jezični dohtarji so si napolnili žepe, za nas pa ne bode centa: zato opo-zoru jem rojake, da naj bodo v tac i h slučajih previdni iu se raje z družbo pogode, nego da bi advokatje še no malo pojedli. Z delom gre tukaj še precej dobro, delamo vsak dan. Srčni pozdrav rojakom. Anton Južuik. Iz luškega potoka na Kranjskem, 31. avg. Gospod urednik „Glas Naroda", prosim, da natisnete ta moj dopis, s k ter i in želim rojakom iz našega kraja naznaniti kako se nam godi v starej domovini. Dosedaj se še ne spominjam, da bi bili rojaki keduj čitali kak dopis iz naše občine v nam trpinom preljubljenem listu „Glas Naroda". Pred vsem moram rojakom povedati, da v napredovanju tudi naša občina ni zaostala odkar je marsikdo ostavil domačo rojstno hišo. Minolo leto smo ustanovili pevsko društvo z imenom ,,Tabor" ter se prav dobro razvija in šteje lepo število udov. I^etos smo ustanovili gasilno društvo ter tudi prav lepo procvita. Nadalje smo ustanovili tudi bralno društvo, ker po dobrih časnikih Be bode naš narod vzdramit iz trdega spanja. Dobri in za občino skrbni možje so pripomogli, da pride vsak mesec enkrat sem k nam gospod sodnik iz Ribnice, s tem smo se ognili dolzega pota, mnogih stroškov in zamude čaaa. A Še mnogo druzih stvari smo pridobili s pomočjo mož, kteri bo res vneti za blagor ljudstva. Omeniti moram tudi, da je n gasilno društvo priredilo dne 14 avgusta slavnost v proslavo petdesetletnice vladanja cesarja Franc Josipa I. Omenjeni dan nam je na vse zgodaj zjutraj naznanjalo igranje godbe in gromenje topičev, da bode slovesen dan. Okolu 9. ure je pričelo že dohsjati ljudstvo iz sosednih občin kakor tudi razna društva: gasilno društvo iz Blok in Loža, čitalnica iz Starega trga kakor tudi pevsko društvo „Glas" iz Sodražice z svojo letos dodelano zastavo. Vsa društva so se postavila v vrsto pred hišo g. Bartola in z godbo na čelu odkorakali k sveti maši, pri kterej so peli domači pevei; po sv. maši je čast. g. župnik blagoslovil gasilno orodje. Po cerkveni slavnosti smo se zopet uvrstili v vrsto, godba je zasvirala in topiči so odmevali, mi pa v vrstah korakali na Travnik, na lepo okrašeni vrt gospe Lunarček. Tam smo se prav dobro zabavali do poznega večera in vem, da kmalu ne doživimo take slavnosti. Omeniti moram pa tudi rojakom da nas je obiskala tudi žalost. Meseca junija t. 1. je po kratkej bolezni umrl g. Gregorič, trgovec in gostilničar na Hribu, pokojnik je bil tudi ustano uik pevskega društva ,,Tabor". Lep je bil sprevod za pokojnim, obilo ljudstva ga je spremilo k poslednjemu počitku; da mu skaže tudi naše mlado društvo poslednjo čast, smo ga tudi vsi pevci spremili in ob gomili zapeli žalostinko. Lahka mu bodi zemlja. K sklepu pozdravim vse rojake po širuej Ameriki, kterih imam obilo tam; Vam g. urednik pa želim najboljši vspeh, saj izvrstni list „Glns Naroda" je vreden vsestranske podpore, tudi pri nas je zelo priljubljen. Alojzij Mohar. iskalo 100.000 osob razveseljeval ui poluotok. Do 8. uri zvečer se je premikala po Bowery velika množica ljudstva in še le po 9. uri se je začelo nekoliko spraznjevati. 50 posebnih redarjev so z: • \ dan postavili v službo in 12 ž- puih tatov so zaprli. Dopustni vojaki so se tako drenjali v strelišča, da sta je dva posestnika morala zapreti, ker jima je streljiva zmanjkalo. Med obiskovalci na Coney Island je bilo veliko število mornarjev. Prodajalci so s izidom miuole letne dobe zelo zadovoljni. Pravijo, da sta bila minola dva meseca na jboljša odkar Coney Island stoji. Predrzni tatovi. NewH a v e n, 18. s^pt. Tradni-ki ,,Winchester Repeating Anns Co." so zelo razburjeni, ker se je danes zjutraj pokazalo, daje bilo po noči nič manj nego 40 funtov uži-galne tvarine ukradene. Ta tvarina je najbolj nevarna od vseh, kar jih rabijo v tovarni; delavci ž njo zelo previdno ravnajo, a vkljub temu se včasih pripeti kaka razstrelba. Ko so ponočni delavci ob 2. uri zjutraj zapustili tovarno, bila je tvarina še na m^stu, ob š. uri pa je že ui bilo več. I >a bi dobtčka-žeijuost bila povod tatvini nihče ue misli, ker je v tovarni mnogo druzih stvari, ktere bi bili tatovi z veliko manjo nevarnostjo lahko ukradli. Mislijo pa da bi bila preje k tatvini napeljala kaka tekmovalna tvrdka ali pa evropska vlada, ktera hoče tvarino jjreiskati iz česa je sestavljena. Med vojsko je bila tovarna primorana nastaniti več nov.h delavcev in akoravno so pri tem zelo previdno ravnali, se je vendar, kakor kaž. izdajalec. mimogredoči, ko seje valil dim iz mestue ječe. Preiska va je pokazala, da je ogenj nastal v celici, kjer je bil zaprt neki John Marsh. Sledmi je zgorel. V bližnji celi je dim z;, iušil Ernest Bradfi rda. Oba so včeraj večer radi pijanosti zaprli. Mislijo, da je Marsh provzročil ogenj s prižiganjem tobaka. Žele/nično postajo oropali. Na postaji |>eniisylvauske železnice Millstone, so štirje roparji na padli nočnega čuvaja 601etnega Viljem -lonesa. Roparji so nanj prežali, ga na tla pobili, ves život z vervijo ]>revezali, mu zamašili usta z lesenim klinom, in ga zaprli v prazen tovorni voz. Roparji so potem vlomili vrata od pisarne na postaji, zavrtali železno denarno omaro iu jo z smodnikom razstrelili. Uplenili so le malo svotico, •S300 niso našli, ker so bili shranjeni v skrivnem predalu. Ko so zjutraj prišli prvi potniki, našli so pisarno razdejano in takoj sumili, kaj se je pripetilo. Naposled našli so tudi zvezanega čuvaja, bil je skoraj nezavestan, siromaka so lopovi olajšali za srebrno uro in $10 v gotovini. Kazstrelba v tovarni. Pittsburg, Pa., 10. sept. Vsled razstrelbe plinov razrušilo se je danes zjutraj poslopje od ,,Iron Citv Manufacturing Co.'4 Delavci Frank C. Jones in Nicholas Bvers od tukaj in Frank Harding iz Alleg heny, so hudo opečeni; prvi bode umrl. llazstrelbo je zakrivil nek delavec, kteri je imel nalogo popra viti plinovo cev in se z lučjo približal izpuhtečemu plinu. Skoda Razne vesti. Blazen . sept. Pravijo, da je cesar Viljem potovanje v Palestino odložil. V diplomatičnih krogih o tej vesti ni moč nič na-tančnejega poizvedeti. Pariz, 19. sept. Tukaj se je razširila vest, ktera pa ni še otici-1 jelno potrjena, da je major Mar-chand dobil povelje se iz Fashode umakniti, k«r hoče angleško-.<ilo pripuščeno oroženje Tureinov se še ni pričelo, j naznaniti svetu vso malopridoost, Djeved vaša, turški vojni gowruer zvijačnr st iu trinoštvo, ktere je že- je predlagal, da bi orožje oddali na ii kancelar zjedinil z mnogimi kako turško ladijo. Britiški admi-njniini in občudovanja vrednimi ral Noel pa je ostal pri prvi zalite-1 ktnostini. vi, da se orožje njemu izroči kot 'ar » z, 17. sept. Odstop vojue- najstarejšemu ptujih admiralov, ministra Zurlinden in stavbe- London, 19. sept. „Central1 ?ga mini.-tr:; Tillaye se oficijelno News'* se iz Madrida brzojavlja, jtri uje. Naslednik Zurlindena da vlada išGe pri Rotschildih poso-g ueral Chanoine, Tillayev jila pod zastavo dohodkov iz rudni-|pa senator Godin. Seja kabineta kov živega srebra pri Almade v trajala čez polnoč, Zurlinden Novi 1 astiliji. Ako bi Rotschildi In ril lave sta bila navzoča, odšla odklonili, potem bodo poskusili jta pa, pridno je bil njihov odstop napraviti kopčijo z angleškimi ban-[lirejet. Minister prava Sarrieu je kirji. ;lcei, da ga je poučenje aktov H a v r e, 19. sept. Včeraj so tu >reytusove pravde prepričalo o spustili v morje novo špansko kri. jtrebi pr iskave. Zakon od I. žarko „Ri j de la Plata". Ladija je pa ne dovoljuje ministru pre- z vsemi modernimi napravami »kavo predlagati, marveč to za- oskrbljena in vozi z hitrostjo 20 ior»« storiti li zato imenovana ko- vrst na uro. Stroške za paruik so natisi ia. Sarrien bode imenoval brali v Argentiuiji bivajoči Spanci, komisijo in ako bode ta Kandia, 20. sept. Vsled zali tistega mnenja, potem bodo | hteve angleškega governerja so do-►vili predlog, da i bila mnenja, da imam strah in se hočem na ta način odtegniti, rekel bi: ,,Oho ravno danes, ko ima dokazati ako kaj zna, ga ni blizo." Podpolkovnik bi imel potem polk predstaviti in to ne gre, osmešil bode sebe in moje dobro izvežbane vojake, Kaj naj bi le storil?" Sedaj je stenska ura odbila sedem. V mislih se mu je prikazala ekselenca na vežbališču, v duhu vidi kako mu podpolkovnik nasproti jezdi in naznani ; čuje celo vprašanje: ,,Kje gospod polkov-ni1*?" dozdeva se mu da nekaj šepetajo vsi navzoči delajo začud-ne obraze, kje bi tičal zapoved-nik. „Tako ne gre, nekaj s.- mora Zgo- uog° v škornju, diti. Ako l>i saj njegov pobočnik prišel kakor po navadi, ali ravno danes ga ne 1». >de. ukazal ni uje, da naj nekoliko preje odjezdi in poskusi godbo, ako dobro igra paradno koračnico. Toda v s* ' to nič ne pomaga, nekaj se mora vendar zgoditi; počasi je šel k pisalnej mizi in s tresočo roko napisal na list papirja: ,,Ponižno naznanjam, da mi ni mogoče priti k današnej predstavi polka, leva noga mi je tako zelo otekla, da nemorem škornja obleci." Podpisal je svoje ime, list zravnal in ga del v zalepko ter izročil strežaju." ,,Takoj se vsedeš na ,,tuksa" in v galop jezdiš na vežbališf-e iu to pismo oddaš njegovi ekselenci feld-cajgmajstru. potem jezdiš k višjemu štabnemu zdravniku in mu naroči, da ga prosim, da me takoj obišče." „Na povelje, gospod polkovnik." Peter je zginol, g.»spod polkovnik seje lepo vsedel v naslonjače, levo nogo del in stol, kteri je bil pokrit z mehko blazino, vzel v roko knjigo in čital. Ali v dno so mu vhajale misli na vežbališče, kaj tam počno? Prav za prav bi mu moralo biti sedaj vse-jedno, saj to je vendar nezaiišano, na dan nadzorovanja polka se naznaniti bolnim in to vojaku, sapo ved niku polka. Po preteku ure se je Peter povr-nol, gosp v laza odkazati stol. ,,Zelo žal mi je bilo gospod polkovnik, da ste se danes zjutraj morali naznaniti bolnim ; ali Vam je noga tako hkrati otekla?" ,,Na povelje. Vaša ekselenca", danes zjutraj sem se zbudil in noga je bila otekla." Sedaj se nasmehne ekselenca prav milostivo iu reče: ,.Moj ljubi polkovnik, kako ste pa zamogli obe debeli volneni nogovici obleči na levo nogo in povrh tega še na njo zvlekl i debelo rujavo nogovico? Gospod polkovnik se je moral držati za naslonjalo, omedlevica ga je hotela napasti, višji štabni zdravnik je vse izdal, no sedaj je njegova osoda zapečatena in bil kar popolnoma mrtev. Ali gospod polkovnik se je motil, oBtal je še živ in celo postal brigadni zapovednik. ,,No, gospod general, koliko no-govic ste pa danes zjutraj obuli?" vprašal ga je njegova ekseleuca zbadljivo prihodnje leto, ko je nadzoroval brigado in ne čakaje odgovora odjezdil. In to je bilo dobro, pri tem vprašanju ekseleuce je general Smola še le vedel zakaj ga danes vedno v levo nogo zebe. Da bi bil ta dan gotov, da ne obleče treh parov uogovic, je v nje-govej raztresenosti popolnoma pozabil nogavico obleči in imel boso Drobnosti. Umrla je v Ljubljah: 1. sept. gospa N»jža Jakopič, mati V'lue narodne rodoviue, v starosti N. v. m. p.! '0 let/p Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca avg. 1897. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 693 strank 429.918 gld. 31 kr., 599 strank pa vzdignilo 407.- 420 gld. 12 kr. * * * V kopališču umrla. Ljubljanske tobačne tovarne delavka Ana Pajs kopala se je 1. sept. opoludne v kopališču tobačne tovarne. Ker je do treh ni bilo več k delu, poslali so po ključavničarja, da jt odklenil kabino. Ana Pajs ležala je slečena poleg banje, bila je mrtva. Tovarnarski zdravnik dr. Derč je konštatoval, da je Pajs umrla vsled kapi. Truplo prenesli so v mrtvašnico pri sv. Krištofu. * * * Pogumen deček. V Zg. Domžalah so se 28. avg. kopali otroci v ondotnem potoku. Osemletni Vincencij Pavlič je izginil v vodi iu bi bil gotovo utonil, da ni sedemletni Miha Tičar iz Podrežja skočil za njim v vodo in ga rešil. prečila izvršitev ritmojstrove nakane in posredovala, da sta se rit-mojster in baronica Bešla. Uspeh tega pogovora je bil, da je baronica ritmojstru izročila svoja otroka proti plačilu — 50 gf. I! * * * Koroški novičar. Velika nesreča ae je pred kratkem dogodila blizu Beljaka, kjer je vlak povozil 201etDO hčer posestnika Leit-nerja iz Rožaka. Peljala Bta se domov, kar se konj splaši na železniškem tiru in obrne voz ter dirja proti ravnokar došlemu vlaku. Dekle je bilo popolnoma razmesarjeno, konj ubit, oče pa lahko poškodovan. — Toča je napravila veliko škode v podjunski dolini. — V St. Jakobu v Rožu snujejo pevsko društvo. Kmet Polanšek v Libu-čah pri Pliberku je padel tako nesrečno z neke smreke, da je takoj obležal mrtev. — Toča je minoli mesec hudo pobila okrog Št. Štefana, Globasnice in Valtevasi. * * * Bismarckovtrg na Dunaju! Nacijonalni obč. svetnik dr. Gruber iu dr. so predlagali, naj se imeuuje po Bismarcku kak večji trg ali kaka večja ulica na Dunaju. Kdo bi bi! kaj takega slutil leta 1366., ko je zapletel prav Bismarck Avstrijo v vojno s Prusijo, ki se je završila s porazom Avstrijcem pri Kralj. Gradcu!? * * * Osemnajst ljudij usmr-Čenih. V mestu Carlautiuu je šlo dvajset kmetov v neko hišo ve-drit. Ta pa se je vsled viharja podrla ter pokopala osemnajst osob. le ena žena z detetom se je rešila. * * * Francoz rešil Bismar-ka smrti. Leta 1864. je bil Bismarck v Bijaricu v zahodnji Franciji. Ker je bil dober plavač se je spustil daleč v morje, ter bi bil skoraj utonil. Neki nabrežni stražar pa je nezavestnega Bismar-cka potegnil iz vode. Kadar je stražar o tem svojem čmu pripovedoval, je vedno dostavil: Ako bi bil mogel slutiti kakšno vojiio nakoplje Bismarck 1. 1870. Franciji, bi ga gotovo ne bil šel rešit! ___ G r o'z e n čin. „Slov. Narodu*, brzojavljajo iz Prage: „V Novi vesi je prišla k ondotnemu nad* učitelju na obisk učiteljska vdova Holubka z Bvojo 13-letno hčerjo in z 9-letnim sinom. Ko je včeraj zjutraj nadučiteljeva hči vstopila v sobo, kjer je spala Holubka % otrokoma, je našla otroka na tleh s prerezanima vratoma, Holubka pa je visela na žeblju, zabitem ▼ steno. Holubka je bila že mrtva, istotako nje sin, hčerka pa utegne okrevati." Kjer bedete c e n ej e, hitreje iu solidno postrežem, tja se obrnite Slovenci! FR. SAK-SER & CO., 109 GREENWICH STR., NEW YORK Vam pošilja za $40.75 v staro domovino 100 gold. Poštarina stane za $1 ali S1000 vedno 20 centov. Pišete lahko po domače ! Denar je v 13 dnevih doma. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za 840.75 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev , registrirana. G. J. D. v Chicagi. Dopis o Ala-ski sprejeli. Hvala. Priobčimo v i prihodnji številki. ValDilo VESELICI, ktero bode imelo slovessta žensko podporno dnutre sv, srca Marije dne 25. septembra 1898 V UNION HALLE pri g. J. Turku 1696 St. Clair Str. v Clevei.andu, o. K tej veselici uljuduo vabi vse Slovence in Hrvate ODBOR. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š n j e j c e n i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Glas Narodu" ---s- Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni a vSATvOO^ Utonil je v Pivki blizu Gro-^. _ i ». i . , ... bišča Janez Fleischhaker, vojak 47. ►spod Višji štabni zdravnik je 1 . .. , \ J »•ti« > • k i 4-j , , pešpolka. Kopal se je v družbi to- r«'tu, in bode takoj prišel ka- ... I.I-4 tj. . varišev ter zašel v tolmun. Rešiti kor hitro bod<- tam gotov; njegova . ekselenca pa pusti gospodu polkov jm8° ^ niku povedati, da ga pu 11. uri * Razmišljen gospod polkovnik (Humoreska.) (Konec.) Sedaj je prišlo polkovniku zopet na um, da mora polk stati ob sedmi uri v vrstah, sedaj je pa že tričetrt obišče.*1, ,,Seveda", je vzdiknol gospod polkovnik, „takoj sem rekel, da mi ue verujejo, nadzorovati me hočejo." „Peter% je poklical glasno, ,,ue delaj tako neumen obraz, daj mi obrisalko, sam pa pričui prah obrisavati, ali pazi, da mi kaj ne ubiješ raz jpolic, vse moramo biti v redu, ujegova ekselenca pride." Ekselenca je doBpela, par minut kasneje pa gospod višji štabni zdravnik ; gospod polkovnik pa ni zaprinesel nogi, vse dopoludueje pospravtjal po stanovanju. Dolgo je polkovnik premišljeval ako bi se v postelj vlegel, ali tako zelo bolan vendar ni bil, saj tudi ni čutil nikakih bolečin, zato je imel za primerno, da ekseJenco pričakuje v naslonjači. Ekselenca je prišla in bil zelo vljuden: „Moj ljubi polkovnik, čestitam Vam prav srečno. Vaš polk je brez napake izvrstno izvežban in se je prav spretnega skazal. Vaši vojni oddelki so najboljši v osem armadnem kardelu, še danes bodem o tem poročal Njeg. Veličauatvu cesarju." Vinska trgatev se je letos že pričela prve dni septembra po nekterih vinogradih na Vipavskem. * * * Roman iz življenja. Poroča se „Sl.Nar.'i: V nekem znanem letovišču na Gorenjskem nastanila seje pred kratkem z Dunaja došla dama s svojima otrokoma. Gospa baronica je nosila glavo po konci in kazala plebejskim prebivalcem dotične hiše precej svoje aristokratske ošabnosti. Ta ošabnost ni zginila niti tedaj, ko je bistrogle-da posestni^^ hiše spoznala, daje pri baro^^^Cavladalo manjkanje. Posestnica vo slovensko dobrosrčnostjo zavzela za tujo gospodo. Prav ob tistem času je prišel v dotično letovišče nqki ritmojster, kteri se je močno zapimal za — baronična otroka. Posestnici hiše se je zdelo ritmoj-stajovn postopanje sumljivo. Prijela je jbaroničiuo deklo in izvedela, da je ptmojster deklo s 30 gld. podkupil, da mu izroči otroka in mu pomaga, da ju odpelje, in izvedela je idal je da je ritmojster — soprog Btrladajoče baronice ter oče teh otok. Vrla slo venska gospa je pre- veliko pose je s pra- na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, III. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PO RTE RJE VO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak 5as kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče iu to v Be proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! Se spoštovanjem IVI ar t in Bluth & Co., SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih or gel j se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od 825 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj. še vrste od $45 do $100. Pri naroČilih od $50 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi "so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo ^garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, _203 Bridge Streat. JOLIET. III. EDINI SLOVENSKI ZAVOD! Fr. Sakser & Co., 109 Greenwich Str., NEW YORK, prodaja paroborodne in zelezniske listke —: PO IZVIRNI CENI. : — ^ za vse črte y Evropo ali iz stare domovine v Ameriko.if- Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje in najzanesljivpje. V kratkem dopolnimo že TRETI MILIJON GOLD., ktere smo rojakom domu poslali, bodisi po poštnih nakaznicah, p -bankah ali menjicah in čekih, ali v ljubljansko mestno hranilnico. Cena, br*a in poštena postrežba je razvila naš promet in prizadi^ vali si bodemo na vse kriplje naš kredit ne le ohraniti, temveč še mm»- v go bolj razširiti. Vsak Slovenec in Hrvat naj se le obrne v vseh teh okoliščinah na FR. SAKSER, & CO., 109 GREENWICH STR., NEW YORK. P&zite na hišno številko! j HIPI B P mtin Iilfti irtlaiAidin^iiAiA ISO HOTEL arenberger J. STREIFF & CO., lastnika Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). hotel u ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz V našem Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodiie in železniške listke p« najnižjih cenah. Podpisani pripor«;č.i vsem Slovencem svoj krasno vrejeni //o te/ Floren ce 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil raziio izvrstno sveže > i v o, posebnost pravo importir&no p 1 z e n-s k o piv i, fina vina; izvrstne s m o d k u iti okusna jedila bodem dajat vbhih gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo izegljisce. Posebno se priporočam rojakom za razne sveča-i nti, vseli©. , poroke itd., k«-r storil ImkIkih kar j« v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Aw.t Brooklyn, N. Y. Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in povestnib slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig naj me le pismeno vpraša in priloži v pismo znamko za '2 centa za odgovor. Molitve nike ima in od 30 centov do S'2.25 ; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej ; iman. i z-lične podu^ne in šaljive knjig MAT. POGOREI.C. Box 672, Calumet. Mich. Vsem rojakom priporočam moj SALOON IS35 MAIN STR., LA SALLE. ILL , v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi Usiegljisoe- S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. PRINCE LIN navedeni parobrodi imajo prostora za ">000 «lo f»000 ton ter vozijo iz ZSTe^Až^ G-eno^ro "i m USTeapol ,,Spartan Prince". Trojan Prince", ..Parter Prince". ,,Afghan Prince", „Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapoi. (Vne: v T »'st Reko $27.00, Zavrel, $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, In pruk $26.<| Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD &: CO., 61 BROADWAY, /"-----NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svojf Francoska parobrodna drnžba Compapie Generale Jrocer|lsko ^ Tr Direktna trta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1KNSKKUK (Avatria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Normandie La Gascogne La Touraine La Champagne La Navarre La Normandie La Touraine kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KI HINJSKO OPRAV*'. Vse prodajam po najnižji cei'1. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE ^ No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice. menjie«, in dolžna pisma. In posluje in izterjuje zapuščine in dolgcve. BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin i "a ^ Katoliška % drnštfa. 24. sept. 1. oktobra. S. oktobra. 15. oktobra. 22. oktobra. 2*>. oktobra. 5. novembra JOHN KRED L, prop. 358 Ohio Str., Allegheny, Pa., toči fina vina. likerje in prodaje dobre s m o d k e. Posestnik je avstrijski Nemec, Glavna agenciia za Zjed države | rndom CVh. Toči dobro KltKIl-in Canado: 8 BOWLING GREEN, HART in OBER PIVO. NEW YORK. Dobro prenočišče za potnike. Posebnosti naše hiše so: rezali je (društvena znamenja). Zastave, bandera, prepasniee in redovni znaki. Sablje, nožnice, čelade, čep ire. zavihane rokavice, rokavice itd. po V&m to napravimo natanko predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje naša speci jaliteta. Ustanovljeno: NewCYcrk, 18"3. Cincinnati, 18S0. Chiear- 1887. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. DusGhek^ lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajaln] vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po iako nizkej ceni. > -T/dini izdelevatelj: FLOR I)E CARNIOLIA ali ..Kranjska l«pot| Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih doigib v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Ezpresi prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko od| pošlje:o na ,.Glas Naroda"'. Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 32S E. 70 STR. NEW YORK, CITY Svoji k svojimi #• Spretni asentie se smejmo proti ugodnim pogoje«. HRVATSKE DOMOVINE SIN n u m o t b Mi t glasoviti in proslavljeni zdravnik na 5. ulic/v rSL ^MfMWAM POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi Bvojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranji! tet tudi vnanjili Meznij. je odprl in in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORN1SKA druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI._ Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dol rim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. ^>13.50 in na 15 kamnov samo ^15.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki irankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjeui : Jakob Stonich, S9. K. MADISON STREET. < HK AH(I. ILL. —■ ' THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. ; C« 1 asovi ti in proslavljeni zdravnik, ki s'* je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem. New Yorku, Phi-ladelliji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima '25 letii' ■ zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše člove-' ške bolezni. Prišel je m lad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka postal je predseCil nik dveh večjih' medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega, zdravnika. Radij tega naj se vsakdo, ki bolehal vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vo-' denici, mrzlici, glavobola, nadn| hi, kataru, plu< niči, osiabelostij vsakovrstnih iei skih bolez i| itd. — naj obiši ali se pismenoj materinem jes ku obrne na svJ .O IL.JC1. On je na si3Qi3i m e JOSIP SOTLICH priporoča svojo x zesg-OTT-X^ST© i i z grocerijami, razno obleko, pow-hno delalno obleko in obnvala za rudarje: obnvala z a nio>ke. ženske in dera ; hišno in kuhinjsko oprave : Klobuke, spodn jo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo zr^-osn^-io©* v kterej je d biti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeuo meso in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za črte in vb- kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. v Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kot agent parohrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam Be vsem rojakom Josip Sotlichf CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! Vsako dete zna igrati. Ta £ ,db nevarno bolnih os^■l' »zdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojei rojaku in hratu, po krvi in rodu. Dr. G. Iva-i Po* - ku, Kansas Citv, Mo. ni instrument je nedosegljiv ,.... in n ajpopolnejšiavto- [Stovani gospod! mat. Ni potreba ni- Naznanjam \ am, da sem \ asa zdravi a porabil, in sem hvala Bof kakega znlinja muzi- 111:1 zdrav ter se m-m rem boljega počutiti. Zahvaljujei ke. Vsakdo zamore Sf> ^ :U"' 1,11 T:lk" bpr je čas si omisliti ta instrument, in instrument, ostale $3 plačate znalnih pisem. Veseli me, da imam tako dob^r organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Jnstan. Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. Rud. Pechauer. Toplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajalno vabi kupes. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. "Vsi ga ljubijo. John Zoblich. S».iot: STANDARD MANUFACTURING CO., P. 0. B.i 1355- 1 45 Vesey Street, New York. I Jr. G. IVA.JST J^OMB seje pokazal izredno nadarjenega pri zd/avljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. VSI ONI, kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolel zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in liavod, kakd •se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pov« dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavi zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite nn : Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str. KANSAS CITY, MISSOURI! __