AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB NO. 260 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 5TH, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. Zanimive vesti iz življenja Delavstvo Amerike ne želi naših ljudi po ameriških naselbinah premirja. Voditelji prerokujejo ostre boje J V Canon City, Colorado, je. Washington, 2. novembra, j umrl rojak John Arko, rojen v Med vlado in med organizira- i vasi Otavice pri Ribnici na Do- nim delavstvom je prišlo do ne-lenjskem. V Ameriko je prišel! kake krize in unijski voditelji ne Pred več kot 30. leti. žena mu je vpoštevajo več premirja, katere-! umrla pred dvema letoma. Ranj- ga je priporoča pred enim rae-ki zapušča devet otrok. sečem p r e d.s e d n i k Roosevelt, i V Chicagi je umrl rojak Unijski voditelji so mnenja, da Prank Zalokar, star 65 let, do- še justičnemu oddelku vlade niči ..,.v , „ . ma iz Metlike. V Ameriko je! kaj ne mudi, da spravi kršilce J*1*™?** Sf^ ! i. .v , , , , „ . . . na niti Iptu Hi.sV ni vlannln rnkr Prišel se kot mlad fant m je bi-! točke 7-A v NRA pravilnikih, val tu 45 let. Zapušča ženo in pred sodnijo. Unijsko delavstvo štiri sinove ter tri sestre, Anto-, bo v bodoče manj poslušalo ranijo Lesar, Mary Skubic in Pau- z ne vladne delavske odbore, večino Verščaj. ^ je zanimanje pa bo posvetilo Matevž Mihelič, škofja Loka, ekonomskim in političnim zahte- Nocoj je demokratični shod. S predsednikom Rooseveltom bomo volili straight demokratični tiket Nemčija je danes oborože- Delo je potrebno, ne pod- na kot je bila spomladi leta 1914 pora, pripoveduje Ford ameriškim politikar jem Skoro trdijo vsi poznavalci •Jugoslavija, bi rad izvedel za 8vojega bratranca v Ameriki, bratranec se piše Blaž Dolinar, vam v kongresu in v posameznih državnih zbornicah. Predvsem pa bo unijsko vodstvo posvetilo star 57 let in doma iz Sv. Bar- pozornost — štrajkom. Sicer bo-bare pri škofji Loki. Od leta do unijski voditelji še v bodoče 1914 se ni več javil domov. Če i sodelovali z raznimi vladnimi kdo ve zanj, ali je živ ali mrtev, delavskimi odbori, toda isto za- naj piše na: Matevž Mihelič, nrmaže, št. 35, škofja Loka, 'Jugoslavija. John Vičič, .slovenski farmar v Cooperstown, N. Y., se je 14. °ktobra smrtno ponesrečil v gozdu v bližini Cherry Valley, kjer Se je zrušilo nanj več težkih hlodov. Nezavestnega so odpelja-'i v bolnico, kjer je živel do 21. $tobra. Ranjki je bil doma iz v3si čelje pri Ilirski Bistrici na Notranjskem, kjer zapušča ženo 111 hčerko, v Ameriki pa zapušča ■rata Toneta, če kdo ve za tega Wa, Toneta Vičiča, naj ga opo-Zoi'i, da sporoči svoj naslov Pe-lru Franku, R. D. No. 4, Coo-^rstown, N. Y. Treba je ure-(''ti zapuščino pokojnika, ker je l'uujki zapustil precej drv, avto-lruk in nekaj denarja. Volite "No" V torek boste dobili v volivni «oči vsepolno vprašanj, da dovode raznim uradom višje svote ('enarja za poslovanje. Mi smo enkrat napisali članek, da vo-pri vseh teh vprašanjih lit ...... •V- Kajti kakor hitro glasuje- te za eno samo tako predlogo, upanje, ki so ga ti odbori imeli dosedaj pri; organiziranih delavcih je do malega zginilo. Najbolj skrbi organizirane delavce izid prepira v avtomobilski in jeklarski industriji. Pravilnik za avtomobilsko industrijo je potekel 3. novembra, in nobenih korakov se dosedaj ni naredilo, da pride do novega javnega zaslišanja. Avto industrija je pripravljena zahtevati, da se dosedaj ni pravilnik nadaljuje, toda organizirano delavstvo temu nasprotuje. Organizirani delavci so mnenja, da bodo prisiljeni sklicati več štrajkov v avtomobilski in jeklarski industriji, ker se zahteve unijskih delavcev doslej niso upoštevale. -o- Za Sulzmanna? V političnih krogih v mestu se govori, da je republikanska stranka pripravljena zavreči svojega lastnega kandidata za šerifa, Col. Twelvetree in da so lepublikanci dobili povelje voliti za Sulzmanna, ki je demokrat. Ta volivni manever je bil baje odobren od samega župana Da-visa, ki je šel do skrajnosti, da prepreči izvolitev policijskega inšpektorja McMastra. Republi da niti leta 1932 ni vladalo tako ogromno zanimanje za predsedniške volitve kot vlada zanimanje letos za kongresne volitve. V letu 1932 je ameriški narod spremenil vodstvo svoje vlade, ko je odstavil predsednika Hoo-verja, katerega se je splošno dol- Fessa v državi Ohio, ki je še danes prepričan, da je Bog ustvaril svet in premoženje samo za izvoljene ljudi. Senator Fess, ki bo jutri doživel tak poraz, kot ga pred njim še noben drug republikanec ni v državi Ohio, je pristaš one starodavne klike, ki je mnenja, da sme samo nekaj izvoljenih vladati, drugi morajo žilo, da je indirektno povzročil pa ubogati in poslušati. depresijo. Izvoljen je bil demokrat Roosevelt, kateremu se je poverilo vodstvo vlade, da potegne ameriški narod iz blata depresije. Roosevelt je odtedaj na krmilu vlade dobro poldrugo leto in tekom tega časa so prišle ogromne spremembe pri vladi. Skoro ves vladni in družabni sistem se je začel pomikati v drugi smeri kot ga pa je bila Amerika navajena zadnjih 150 let svojega obstanka. Toda cilji in načrti Roose-velta so tako dalekosežni in bodo Drugi nasprotniki Roosevelta so — mnogi demokrati sami, ki so enakega mišljenja z reakcionarnimi republikanci. Tem na-čeljuje danes Al Smith, John' W. Davis, Shouse in nekaj enakih, ki so ustanovili "Liberty Ligo," katere namen je uničiti moderne ideje o ameriškem državljanstvu, in življenju in priboriti meriški ustavi zopet njeno staro vrednost. Drugih nasprotnikov nima. Socialisti kot komunisti se v mnogih ozirih strinjajo z njim in ga ne napadajo tako strupe- To je vzrok, da vlada v vsej deželi največje zanimanje za torkove volitve. Skoro dva mili-.lona volivcev je za torkove volitve več državljanov registriranih kot pa v letu 1932, ko so se Paris, 3. novembra. Franco- New York> 3. novembra. Daj-| f'ki generalni štab je mnenja, da te ljudem delo ne pa brezposel-se je Nemčija tekom zadnjih 110 Podporo se je izjavi Henry dveh let oborožila tako, kot bi se Ford v nekem pogovoru z zastop-nalašč pripravljala na vojno. jniki Collier's tednika. "Ljudje | Tajni agenti francoske republi-'se nikomur ne zahvaljujejo za i ke, ki so zadnje čase preiskovali' Podporo," je izjavil Ford. "In položaj v Nemčiji, naznanjajo,' te£a politikarji najbrž ne vedo. Ida bo imela Nemčija prihodnjo Politikarji mislijo, da dobivajo i spomlad enako močno in izurje-i pasove od onih, katerim delijo i no armado kot jo je imela v letu! Podporo. Toda v resnici si nako-i 1914, ko je začela svetovno voj-PavaJO sovražnike. Oni, ki dobi-Glasom pričevanja franco- i vaJ° Podporo so vedno priprav- no. vršile predsedniške volitve. To ustvarili tako. silno spremembo no kot reakcijonarni republikan-v splošnem ameriškem politi- ci. enem in družabnem življenju, da bo vzelo še precej -časa, predno bodo vpeljane vse spremembe in se bo narod uživel v nje. Volitve, ki se vršijo jutri v vseh 48 državah ameriške unije bodo kot nekako narodno spričevalo, če ameriški narod odobrava vodstvo Roosevelta ali ne. Skoro 50 milijonov Amerikan-cev bo jutri z glasovnico v roki dalo dobro ali slabo spričevalo sedanji vladi v Washingtonu. Prvi in poglavitni nasprotniki predsednika Roosevelta so: reakcijonarni republikanci kot ga imamo na primer v osebi zveznega senatorja Simeon D. Na vsak način bo jutri sodil narod in pretehtal. Roosevelta. To se bo zgodilo na ta način, da bo ameriški državljan jutri volil demokratične senatorje in kongresmane, ali pa republikanske. če bodo izvoljeni demokrati v večini, pomeni to, da narod zaupa Rooseveltu in mu bo poveril še nadalje vodstvo naroda. Ako pa bodo izvoljeni republikanski kongresmani in senatorji, pomeni to, da je narod zavrgel politično vodstvo predsednika Roosevelta in si želi izpre-membe. Na vsak način bo odločeval narod sam potom glasovnic. pomeni, da so državljani pri pravi j eni izreči svojo sodbo. Kogarkoli zanima sedanji po> litični položaj, naj pride nocoj zvečer na veliki demokratski shod, ki se vrši v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma. Na odru bodo najboljši prijatelji Roosevelta in demokracije v državi Ohio, ki bodo razložili veliki pomen volitev jutri. Končno priporočamo našim ljudem, ki so bili vedno naklonjeni demokratski stranki, da volijo jutri "straight" demokratični tiket. In sicer sledeče: Na volivnem listku, ki ga dobite jutri, ko stopite v volivno kočo, bojte dobili sliko petelina,3 ki je znak demokratske stranke, pri volitvah. Takoj pod petelinom je krog. V ta krog naredite^ križ in volivni listek je gotov.^ Nič druzega ni potrebno. Ako pa slučajno želite koga iz- skega generalnega I Nemčija danes 90 štaba ima:'jeni naskočiti one, ki dajejo popolnoma- podporo. Hveležni bi bili vsa- opremljenih divizij pehote, osem divizij kavalerije, dvajset divizij . j strojnih puškarjev in nad 5,000 topov vsake vrste. Zrakoplovni oddelek nemške armade je danes L-olje opremljen kot je bil v letu črtati, tedaj vseeno lahko naredite križ v krogu pod petelinom in potem pa prečrtajte,ime onega, katerega ne želite voliti. To zadostuje. Na vsak način pa ste prijazno vabljeni, da pridete nocoj na shod v polnem številu da slišite izvrstne domače in druge govornike pojasnilo o političnem položaju. Govorniki bodo: Lausche, Mihelich, Ogrin, Boič, Sulzmann, Miller in mnogo drugih dobrih govornikov. komur, ki bi jim preskrbel delo in priliko, da bodo neodvisni. Ljudje sovražijo vsakogar, ki jih prikazuje kot siromake v javnosti. Mogoče je nekaj tisoč ljudi v Ameriki, ki so zadovoljni žive- 1914. Dasi natančno število ni j ^ od javne podpore, toda ogrom-znano, pa se z gotovostjo poroča, "a večina je proti taki podpo- da ima Nemčija danes najmanj 25,000 zrakoplovov pripravljenih za vojno akcijo. Francoski vojni minister Petain se je včeraj posvetoval s francoskim zunanjim ministrom Lavalom glede zavarovanja francoskih interesov v Saar pokrajini. Oba ministra sta pozneje imela konferenco s predsednikom republike. "Ne kliči vraga!" Tekom včerajšnjega slovenskega radio programa je mladi idvetnik J os. Križman zinil tudi n. Ford je tudi izjavil, da ne da dosti 11a NRA in glede štrajkov «e je izjavil, da jih je več intere-oiranih od velikih interesov, ki imajo svoje dobičke od štrajka. ''Ljudje le neradi in redko štraj-kajo," je rekel Ford. "Pri vodstvu tovarne mora biti že precej gnjilega, da napoti delavce k štrajku. Večina štrajkov bi se lahko preprečila, če bi se rabilo vsaj nekaj razuma. Ford je tudi pohvalil male ameriške trgovce, o katerih se je izjavil, da so pravkar redili Ameriko tekom depresije, ko so dajali priprostim delavcem brez sredstev kredit za V,o-le krilatico: "Frey je največ-! v - .. koriteli za slovenski narod!"!' med demokratskih kandidatovi^ ^ ^ Mj. njih živež in obleko. Forcl pre_ {zdelo se nam je, da se mu je pri'rokuje lepo bodočnost za male tem precej zaletelo. Mi stavimo, trgovce, la niti eden izmed 10,000 naših - ,iudi ne pozna Freya in še sli-j Kandidat odvetniške zbornice ~ je odobril kandidaturo b "' The Catholic Universe la.,, uradno glasilo eleve-^dske škofije. tri enoglasno sklenil, da bodo voli- preiskali vso hišo od vrha do ]i vsi straight demokratični ti- tal, ne da bi kaj dobili. Šele ket. Naredi se križ pod peteli- po večurnem iskanju so našli nim. Klub apelira na vse osta-1 skrivna vrata, ki so vodila v le Slovence in brate Hrvate, da klet. Tu so dobili 18 Kitajcev naredijo enako! v popolni temi. Dva izmed nji- Slovenska dekleta J11 sta izjavila, da sta bila vzgo-The Slovenian Industrial Girls'jena na univerzi. Pved več me-Club priredi nocoj večer svoj «eci so jih vkrcali na neki to- v Volivne koče . /Onvne koče bodo odprte ju- prvi jesenski ples v dvorani ^ na 833 E. 152nd St. vkrcali vorni parnik in pripeljali v Trinidad, nakar so jih vtihotapili Belgrad, 3. novembra. Včeraj se je odpovedal svojemu kabine-tu jugoslovanski justični mini-1 ^^'dS ster Bosa Maksimovic. Pred njim se je odpovedal minister prosvete Angelinovič. Vendar resignacija obeh ministrov ne bo privedla do kabinetne krize. Sedanji kabinet zastopa ideje.| kot jih je imel pokojni kralj Aleksander. Princ regent Pavel je mnenja, da bi morala vlada stopiti v dogovor s hrvatskimi in slovenskimi opozicijonalci glede bodoče vlade. Resignacija obeh omenjenih ministrov je ugodna za pomiritev elementov. Qme-njena dva ministra sta pripadala pan-srbski stranki in nikakor nista bila priljubljena niti pri Slovencih niti pri Hrvatih. Položaj se polagoma čisti v Jugo-i. Socialisti ubili v Španiji 29 duhovnikov Madrid, 3. novembra. Lean-dro Pita, španski poslanik v va-žavi, se je včeraj po-| svetoval s španskim kabinetom I glede sporazuma, katerega naj j sklene španska republika s pa-I peževo državo. Pozneje je po-| slanik Pita odpotoval v Barce-j lono, da je navzoč pri sprejemu kardinala Pacelli, papeževega državnega tajnika, ki se vrača iz Evharističnega kongresa v Argentini. Uradno se naznanja, da so socialisti tekom zadnjih krvavih pobojev v Španiji ubili 29 katoliških duhovnov. Med njimi svojim na parnik, ki jih je pripeljal v t °b 6.30 zjutraj do 6:30 zve- \V. C. A. \ Vfii. ki se nahajajo ob 6.30 Johnnie Pečan bo igral s Vo?r Pri volilni koči, lahko j orkestrom. Vstopnina je samo | Ameriko. Zašili so jih v vreče Pričakuje se nad 350110c. volivcev r» v ' p poročna dovoljenja te ^J_na dovoljenja so dobili uhl l-Ul [f, Av tisoč Vhil: Mr> JosePh Dedič. 13401 Vi, Ave- - kt o ke' 209°7 Edgecliff Blvd. in Miss Mary Gc ■°»'ge Bonyko, 11018 Lo- l029 t, ln Miss Jean Bogolin, 29th St. Bilo srečno. Pridite! Več škripa Okrajni komisarji so dovolili natisk novega škripa v vsoti $400,000. Vsega skrip denarja je dosedaj izdanega za $2,785,-000. Ta skrip denar se izdaja na podlagi pričakovanja, da bodo oni, ki niso plačali davkov, slednje mogoče vseeno plačali. za krompir in pometali na truk, I na katerega so naložili tudi krompir in jih skrili v kleti, dokler jih ne bi tihotapci dobro, T'ovi. prodali. Smrtna kosa 2-0 v tej šaloigri je včeraj igral i L Bevis. Za polni termin, Mr. Jos. Križman. Ne kličite j najvj§ja sodnija: N. Craig Mc- vraga, imeli smo ga štiri leta dovolj! Sodnik Homer G. Powell Eden najbolj priljubljenih sodnikov v Clevelandu na Common Pleas sodni j i je sodnik Homer G. Powell, ki je že zadnjih 11 let predsednik Common Pleas sodnije v Clevelandu. Sodnik Powell je jako naklonjen tudi tujezemcem. Ko so začele banke zapirati in ljudje niso imeli denarja, da bi plačevali obresti ali davke ter je pretila rubežen, je sodnik Powell ustavil vsako nasilno prodajo posestva, dokler lastnik ni dobil prilike, da dobi HOLC posojilo. S je bilo osem učiteljev vero-1 tem je rešil stotinam malim last- j nauka, sedem župnikov, dva ka nonika, trije jezuiti, dva lazari I nikom njih posestva. Sodnik V nedeljo zvečer je preminula Mary Pinculič, stara 47 let, j stanujoča 11a 6214 Carl Ave. Podrobnosti jutri. Pogreb bo vodil pogrebni zavod Jos. žele in Si- Donahey bolan Demokratični kandidat za zveznega senatorja Vic Donahey je precej nevarno zbolel mora držati doma. 111 se Mrs. Kaušek umrla V Glenville bolnici je preminula Mrs. Mary Kaušek, 532 E. 185th St. Podrobnosti sporočamo jutri. Pogreb bo vodil Frank Zakrajšek. i Powell je odobren od delavske j sta, en karmelit in šest novicev! federacije in mnogih naših na-j v raznih samostanih. j rodnih organizacij. -o--Veliko volivcev Novi grobovi V uradu državnega tajnika v V mestni bolnici je preminul i Columbusu se poroča, da se bo Rude Martinovič, star 50 let, i volitev jutri udeležilo nad 2,-oženjen, stanujoč na Broadview 600,000 volivcev v državi Ohio, v Brooklynu. Obenem je umrl | V predsedniškem letu 1932 je tudi Dimiter Pavlov, rodom Rus, j bilo v državi Ohio registriranih stanujoč na 6007 St. Clair Ave.,; 2,568,447 volivcev, toda za letoš-samec, star 50 let. Trupli obeh nje volitve se jih je registriralo gori omenjenih se nahajati v po- nadaljnih 140,000, kar pač kaže grebnem zavodu A. Grdina in veliko zanimanje od strani dr-Sinovi. Pogreb obeh se vrši vjžavljanov za važne volitve jutri, torek popoldne. Počivajta v mim! * Italija je praznovala včeraj trinajsto obletnico obstanka fašizma. Bride in Charles Zimmerman. Za apelatno sodnijo: Virgil J. Terrell. Za Common Pleas sodnijo, 'šest-letni termin: George B. Harris, Homer G.' Powell in Frederick P. Walther. Za Common Pleas sodnijo, štiri-letni termin: David Ralph Hertz. Za mladinsko sodnijo: Harry L. Eastman. Za probatno sodnijo: Nelson J. Brewer. Volivni manever Plačilna lista uslužbencev mestne elektrarne izkazuje za drugi del meseca oktobra $7000 veš izdatkov kot normalno, župan Davis je pred volitvami oddal delo kakim 400 svojim pristaše m v mestni elektrarni in vodovodnem oddelku. To je vo- Peč za družino livni manever, ki je sicer precej ! drag špas za davkoplačevalce, a ! republikancem prinese par sto glasov in brezposelnim par tednov zaslužka. Kot pripovedujejo oni, ki so zaposleni v mestni elektrarni, jih je toliko, da so drug drugemu v napotje. Drugega dela nimajo kot da se ves dan umikajo drug drugemu, da se ne pohodijo. "Za pravdo in srce" V sredo večer, 7. novembra, je vaja za igro "Za pravdo in srce." Vaja se vrši na odru S. N. Mrs. Theresa Barich, 6317 St. j Doma, pričetek ob 7. zvečer. Pri-Clair Ave., ima peč, ki bi jo po- dejo naj vsi igralci. Prosi se darila potrebni družini, ki naj se oglasi na omenjenem naslovu. točnosti in da so vsi gotovo navzoči. — Režišer. t. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 5TH, 1934 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 81X7 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo teto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES; U. S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year D. S. and Canada $3.00 6 months: Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC anf LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, kem društvenem domu na Re-cher Ave., kjer sem našel med drugo veselo družbo tudi starega očeta - pionirja, kateremu ne bi vsled njegove živahnosti mi veselosti nikdar ne pripisoval tako visoke in častitljive starosti, kakor jo je doživel. Menda čijo lahko izboljšal, nekaj zemlje prikupil in srečno bomo živeli do smrti. Tako, kakor je računal naš pionir, smo računali vsi, prav vsi, pa recite, dragi čitatelji. ki ste pred leti dospeli v Ameriko, če niste vi imeli ravno take namene in račune. Kdor je imel doma ženo in družino, je moral s tem računati, da se vrne nekako v dveh, vsaj v treh letih. Drugi pa, ki smo bili še samci, smo računali, da se vrnemo v takem času, da se bomo doma lepo oženili, si kupili zemljo in živeli lepo v miru in za-dovoljnosti. Iz domovine smo gledali na Ameriko skozi lepa očala in videli samo zlate dolarje, kako iih bomo služili in si jih prihranili. Kar srce nam je gorelo po lepem zaslužku. Računali smo na krajcarje in jih primerjali s centi. Nikelj je že precej štel na starokrajski denar. Sam sem rad hodil uro daleč, da sem si na vožnji prihranil nikelj in tako so delali mnogi naši pionirji in ravno to jim je pripomoglo, da so postali dobri in varčni gospodarji, da so to, kar po, da imajo, svoje domove in pa kredit, ki presega vse druge kredite na svetu. Kar reče ali obljubi eden teh, to tudi drži. Sedaj naj nam pa naš pionir pove, kako je hodil v šolo. No, kaj takega še nismo slišali. Zapisali so ga v šolo. Drugi dan, ko je šel v šolo, ga je njegov sovrstnik razjezil in naš pionir, korajžen dečko, je nagajivca oklofutal. Ta ga pa zatoži učitelju in učitelj pa take "razbojnike" kaznuje na zelo neprijeten način. Našemu dečkotu je stisnil učitelj glavo med noge in ga po zadnji plati dobro nakresal s pušpanovim mazilom, kar precej peče. Ta zdravila so se pa našemu junaku zdela tako zoprna, da je sklenil, da šole ne bo več videl od znotraj in je tudi ni. Rekel ie, da v šolo ne bo hodil več. Doma niso radi tega dosti po-rajtali, bo še toliko bolje, češ, bo pa doma več delal in bo bolj koristen. Naš Matiček je ostal torej doma. Nauk je opravil jorjevega in svojega. Le enkrat je prišlo med majorjem in med njim nekaj navzkriž, ko je prišel za nekaj ur prekasno v vojašnico. Takrat mu je dal major štiri dni zapora, oziroma, da ni smel štiri dni iz hleva. Toda še to mu je bilo pred nastopom kazni odpuščeno. Po treh letih in treh mesecih se je vrnil domov k materi in očmu Francetu Novaku, ki ga je bila mati poročila po očetovi smrti. (Dalje prihodnjič) -o—■- VESTI IZ DOMOVINE naneslo, pozimi v šume, drugače pa, če je pogorela kaka vas, pozneje brez šole. da so s plenkačo in žaklatko ste-sali novo tramovje in "cimpre." Kar je delal oče, to je delal tu- di i sin. Pionir pripoveduje, da so nekoč ravno zopet postavili pogorelo hišo, ko .je udarila strela in užgala, da je vse do tal pogorelo in zopet je bilo treba . tesati drugo. Res, da ni sreče j rez nesreče, če pogori vas, dobe siromaki delo. Oqe in sin sta mi pripovedovala. da so podirali staro sveto-kriško cerkev in nato sezidali krasno novo cerkev, ki še danes ponosno stoji. To potrjuje tudi moja filmska slika, katero sem vzel leta 1931 ravno tisti dan, ko se je tam vršil velik pogreb r.ekega slovenskega pilota, ki se je ponesrečil z zrakoplovom. Lep je ta kraj svetokriške fare, ki je ves obdan z bogatim poljem Dolenjcem res pomaga ali jim|in vinogradi. Zares je težko poje pomagala dolenjska kopljica. I nabiti na take kraje ljudem, ki s katero so se kropili v mladih Is« skoro polovico svojega živ-letih, da sedaj kljubujejo v i.so-1lienja preživeli na teh krasnih in se ne dajo ukloni-j livadah ■ so '%] l!>nji Zd ik0 rain tr( Tal Klet, »t0 al. sk0 « d- % len, Zi j >je gs Tr, % iočer se al: 'Si kr a." di Ni rl ni (i, bo mogoče vsakemu ogledati lepo Gabro^ško jamo. —V Zgornjem Kašl.ju je utf 71 letni g. Ignacij Mercina, Pf ?°ie sestnik in gostilničar. Bil J zelo zaslužni javni delavec tem kraju: ustanovitelj tal^j kajšnjih javnih društev, 20 le' V to predsednik okrajnega šolski !0t)ia sveta in 35 let občinski zastof nik in tajnik občine. VeliČast^ pogreb je pričal koliko je in>e prijateljev. —Na Raki pri Krškem umrla v 74. letu starosti gof Frančiška Ličar, mati banskel'-' svetnika g. inž. Milana, geoifij tra g. Karla in učiteljice J-Pavle. Rajna gospa je bila ^ strična pok. goriškega nadšk"1 dr. Sedeja in so jo poznali 81 vilni primorski Slovenci. Če verjamete, al' pa ne . • V petkvi izdaji "devete'1' Press" sem videl pismo, v k0^ Md ktlj s\ st D- rem priporočajo Anton Skal , John Kosel in Frank Dacar, ljudje volijo" Frank Barbie ; , m d"' državnega poslanca. Ker .it Frank Barbičev v Clevela'11 bi ljudje radi vedeli, kateri j"1^ bič je to. Ali je morda tisti je na glavo padel? A je izšel zadnj1 m i" d'1 h v \ s "M S Si s Do k S •en bom, če grem v Ameriko! |dilo in pravi, da je bil to naj-fioma je sicer vse dobro, toda j (-rečnejši čas na svetu. Dobil je bom nekaj orislužil v Ame- j sluflbo pri majorju, ki je bil zelo dober človek, imel v oskrbi, um- re Ameriki in se vrnem domov z denar-1 Dunajčan in jem v nekaj letih, si bom doma-'Dva konja jc Proletarec den na osmih straneh, mislite, ljudje božji, na I osmih straneh Ameriška l""1,,, viiut niti enkrat ni omeni1'! De kam je to za zapisat V! upanje .je, da bodo pa drW' len popravili zamujeno, l1*1 bo kake pomote. Hi A Hiu S S} v le fciio L e enem in ko je mo v e dal roma, hleva, sd na- AMEftlŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 5TH, 1934 V KRALJESTVU LEVOV IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" 1 In baš to so trenutki, ko sef Osa pravi, da je "mama" po-. irimeri pri lovcu na leve toliko j lovica afriških domačinov. Toda Poznih tragedij. Lovec, ki us-j verjemite mi, da sem bil tega streli en in peli na leva, ki drvi proti 4tovi !jemu' pa ga s Prvim strelom L L °bro ne zadene, nima nobenega ;asa za drug dober strel, ker ga ev prej doseže. Pa tudi če lo-vdrugič ustreli in zadene le-"a na vitalno mesto, je njegov °gon v napadu tako silen in 'legova življenjska moč tako 'kva, da bo prej umoril lovca iakor pa sam poginil. To strašno vizijo sem imel |red očmi, ko sem pritisnil ku-0 k licu in sprožil. Nikakor no-eni trditi, da sem neizgrešljiv trelec n hri-ili od-vo ja-i neki vedno i tem žepna a vrv kam-j meriti v il pod ra ne-tavila, lih 12 estnik večera srečen, da sem jo imel živo poleg sebe, in istih misli je bila menda tudi sama. * KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV in pomisliti je treba. a Je drvil lev naprej z naglico Uskega hrta. Trenutek zatem, °Sa bo zadela moja krogla, bo lad Oso, katere glavo bo stri svojem silnem žrelu. Kajti We je način levovega napada: v°jo žrtev zgrabi s prednjima JPama, nato pa jo ugrizne v rat ali pa v obraz. Domačini, iiii ie •S° jih levi P°morili» so imeli prat pregriznjene svoje lo- anie od dveh močnih levovih ob. Zdi c drž aljani a hri o pro-ni ča a jam lepših si fan a' vse ;o od io Ga-»O mi likuje rasni'1 je ko-0 Prot' )v. Od K prot1 3ti jU' lepih rc p® lepoti >anovi jani« rujejf ili n®' bodo a j sen1 )dnjke e P« 'Je, jaz, Osa in oba fanta, ki bila ''ko 'irif se mi, da smo morali vsi z nama, predstavljati največjega strahu v tem Matičnem trenutku. Kajti ^'enutku, ko je počila moja "fabinka, je leva vrglo sredi a,eta na tla, kjer se je prevalil, pa na mestu mrtev oble- rji t"- Njegovo truplo je ležalo o blizu Ose, da bi ga bila lah-? dosegla s cevjo svoje karale. Aeko mene je prišla nenadna -i®st; Osa pa je bila narav-111 .Rt paralizirana. Toda v na-'ijem trenutku se obrne k in zakliče: Zakaj si to storil, Martin! 12 sem ga hotela ustreliti. . . Je bil moj lev! Ti pa si šel Sa ubil!" Tresoč ex_ om, ki je velik in se v zaletu ne more tako hitro ustaviti kot nje-gov pobratim Whitie, ki je na kratkih nogah in lahko poljub- Zapisnik 8. redne konvencije SDZ vršeče se od 10. do 19. septembra 1934, v Girard, Ohio (Nadaljevanje) Za odborov predlog $8.00 dnevnic je glasovalo 54 in proti predlogu pa 27 delegatov. Popravila k zapisniku. Sestra Zalokar pripomni k zapisniku radi glasila, članstvu se ni treba bati nobene naklade, ker tisth 5c, ki jih sedaj plačujemo v upravni sklad bo popolnoma zadostovalo za kritje stroškov za upravo glasila. Na mesto br. Kapelj se mora glasiti, da je br. Klemen poročal za samostojno glasilo. Brat Balant predlaga, da se zapisnik sprejme s popravki, Brat Dolčič podpira. Sprejeto. Zapisnik sprejet s popravkom. Brat Pucelj priporoča dopisovalcem lokalnih listov, da naj bolj stvarno poročajo v naše liste. Glavni tajnik prečita pismo od Jugoslav Section od Ohio Association for Unemploymest Insurance, v katerem nas vabijo, da naj bi naša zveza še nadalje sodelovala s to organizacijo, kot je v preteklosti. Ter obenem vabž vsa društva, ki še niso člani te organizacije, da pristopijo. Predlagano in podpirano, da še za naprej. Sprejeto. Brat Pucelj predlaga, da se odbor za pravila razpusti in le br. Kushlan ostane še nadalje, da bo sodeloval pri ureditvi pravil za tisk. Sprejeto. Zbornica zboruje danes do 5 ure popoldne. Odbor za pritožbe. Pritožba dr. št. 56. Sestra Zalokar ugovarja proti razsodbi tega odbora in pripomni, da se je društvo čutilo užaljeno, ker je gl. odbor zahteval originalni zapisnik njih sej. Niso si pa nikdar osvojile kake pravice nad gl. odborom najmanj pa, da bi si kaj takega osvojile iz sovraštva proti komurkoli pri društvih ali pri Zvezi. Me nismo nikdar zahtevale kaj takega, kar po pravilih ne bi bile opravičene. Glede sestankov, ki jih je to društvo sklicalo, sv imeli prav iskren namen za dobrobit Zveze. Odbor utemeljuje svoj sklep. Sestra Zalokar zahteva, da se prečta obtožnico gl. odbora. Za odbor sestra Jerman prečita obtožnico gl. odbora in obtožnico dr. 56. Brat Kapelj predlaga, da se članicam društva št. '~>6 da kredit zato, ker so imele toliko odločnosti, da so se drznile stopiti na dan. Podpirano. Brat Durn zagovarja članice društva št. 56 ter misli, da so bile članice do zadoščenja opravičene. Priporoča, naj gl. odbor kakor tudi članice društva št. 56 umaknejo to točko iz svojih za- (Dalje na 4. strani) Pes se je zgubil preteklo nedeljo, 28. oktobra. Pes je lovske pasme, rjave dlake z belimi lisami. Licence št. 53698. Kdor "ga je slučajno dobil je prošen, da ga pripelje na 7513 St. Clair Ave. (261) Kravo bi rada kupila, fine pasme, Jersey ali enako, dobro mlekarico, mlado, brez rogov. Ako ima kdo kaj sličnega, naj se zglasi na 881 Babbitt Rd., ali pa naj piše na naslov: Mary Prostor, Box 143, Noble, O. (260) Piano v dobrem stanju bi rad kupil. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega časopisa. (261) Bodite pripravljeni Kupite s.i premog že SEDAJ. L. R. MILLEft FUEL, INC. 1007 E. 61st Street. ENdicott 1032 Maytag pralni stroj žirflSrl samo $49.50 Mandel Hard- ware model 80 •enoviran 15704 Waterloo Road odprto zvečer ■■HIB 'VOLITE ZA George ZA SODNIKA COMMON PLPAS SODNI JE 6 letni termin Mr. Falda je odvetnik že od leta 1903 ln uživa med narodom velik sieves kot mož poštenjak. On je bil med onimi, ki so se borili proti East Chio plinovi družbi, ki bo merala povrniti odjemalcem $120,-000,000. Odobren je od Citizens lige in cd Cleveland Federation Qf Labsr. Mr. Palda je rodom Čeh in zato jc naša dolžnost da vplimP zanj. Njegovo ime dobite nied kandidati za Common Pleas sodwjo ter getevo napravite križ pred njegovim :menom. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER/>TH, 1934 II mr 1 Poštar je dvignil vstopivšemu.prihajal z ognjem in smrtjo, kupico nasproti. "Ah, gospod lovec, mojster-•ski strelec.!. . . Sedaj prihaja razpoloženje!. . . Že dolgo nisem imel časti!. . . Na, kako jej volkov smo imeli, da so kar tulili v zimi, a vendar je bilo tudi pravice za ljudi, pravičnosti in en cesar. . ." "Da te žandar ne sliši, boter. s krogljo? Ali gre še vedno le-Ta strelja in zapira za kralja, po ravno ali pa je že minil ear, j bi plačal gor!" pred katerim ima Mlinar tak j rešpekt?. . . Da veste, dolžni ste nam še nekaj pojasnila od tistimal. . ." A to ni prišlo baš od srca. S plašnim pogledom proti stari je poštar obmolknil. Primož je malomarno odvrnil pozdrav ter se samcat vse-del k prazni mizi. Kaj naj bo pa to? Celo ona, zaradi katere je prišel, in ki je postavila predenj mero vina, se mu je po kaj čudnem pozdravu izmaknila, izmaknila se dotikljaju njegove roke. "Ja, ti, kaj pa je z vami? Ali ste se vsi skup na-3rli strupenih gob ali kaj?" Sklonila se je bežno k njemu in mu zašepetala. "Povedala ti bom potem zunaj, če bo prilika." "Že raje notri, veš, ob kaki drugi priložnosti—razumeš?" A ona je le kratko in odločno zmajala z glavo ter ga prepustila njegovi kuhajoči jezi. Poštar tam preko je globoko zastokal v svoj kozarec. "Nu, kaj hočemo, kaj?. . . Kje je nekdanja udobnost dobrih starih starih časov?. . . Kako je bilo tu lahko veselo ob lepih nedeljah, moj Bog, ako pomislim!. . . Štefan za Štefanom in če so gospodje iz Samoborja prišli. . . Ni več tistih ljudi od nekdaj in tudi vina ne. Stare korenine izumirajo, ljudje in trte. . . Na, ja, in nekega dne bomo tudi mi izumrli. . ." In Mešetar je strupeno pljunil. "Vse zaradi te nove ceste, proklete!" Mlinar je prikimal. "Ki nam je sploh treba ni bilo." "Sam hudič jo je začel delati. Nijiče je ni rabil, še tisto malo kupčije bo pobrala od nas in nam jo pokvarila. Umazana stvar je to. Vladne roke so se v njej umile. Erarski gozdovi tam gori, kaj brigajo ti nas?" "Toliko, da bodo gozdarji in logarji kradli ravno toliko, kolikor so do sedaj," je ugotovil ravnodušno poštar. "Le da bodo imeli toliko več dobička, ko bo sedaj cena lesu, ki ga kupiš v gozdu porastla. Saj vidite pri grajskih, kako se je sekanje razmahnilo v gozdovih, ki so še izza turših časov in kaj jaz vem od kedaj sem raatli. Z ljudskim gospodarstvom in ot-vorjenjem ceste si napolne usta iz časopisov. In tudi malo pro-tekcije zraven, brez katere ne more iti, dokler vladajo uradniki. Nu, ja in pa da tistih par \ laških babnic gori v vlaških vaseh tudi lahko povohalo sem in tja kake moške hlače. To je gospodarska politika. In pa da bo visoko domobranstvo lahko lažje prevajalo bataljone in topove od Save do Kolpe. To imenujejo stratetske vzroke. A staro steklarno z vsemi ljudmi tam zadaj v grabnu so pustili sple-sniti in propasti. Sedaj pa naj menda pošta vozi gori do vlaških babnic, ki niti brati ne znajo, da si za njih zadnjicami voščijo volkovi in lisice lahko noč?. . . Na, naša nedeljska žeja je našla svojo pot do tu sem tudi brez kilometerskih kamnov, kaj ?. . . In to je minulo. Novi časi, da, novi časi z vso svojo navlako." "Boga mi, Boga mi, da so mi bili stari časi ljubši," je dejal težko sem od svoje mize star hrvaški Zagorec. "Bošnjak je Zaradi mene naj me zapre-, jo in obesijo, bom vsaj brez skrbi," je odvrnil Hrvat mirno. "Vam tam preko je dobro. Odkupili ste se že, mi bomo še sto let čakali. A zadruge, te seveda, nam razdirajo. Bogami, pa tudi banu v Zagrebu se upam to v lice povedati in vsem madžarskim Židom—za nas cesarske, dokler bomo živeli, ni kralja na svetu. Pa četudi so nas prodali madžarskim Židom, od katerih vseh prihaja kuga. . ." Pljunil je in izpraznil svojo ča-šo na požirek. "Madžari in Judje to je vseeno. Kje pa je bilo toliko Judov prej v deželi?" Poštar je, kakor tisti, ki največ ve, prikimal. "Saj je bil Kossuth tudi žid, kakor pravijo." Mlinar je zazehal. "Ah, kaj, pocrkajo naj vsi skup. Kuga naj jih pobere in hrib naj jih požre— z vsemi cestami, prekletimi." "Saj jim tudi že gre slaba. Nesreča za nesrečo. Pravijo, da je pričel ves breg polzeti." "Naj le polzi. Da bi se zadušili v kamenju in zemlji." "Noben presek ne drži več, nobena škarpa ne obstane. In umirajo kakor muhe." "Prav tako, le naprej tako. Ko pa že naokolo studenci usihajo radi njih razstreljevanja. To je znamenje. Ni blagoslo- va ! t" "Ga tudi res ni. Prokletstvo se drži te ceste, kakor vseh takih stvari. Kakor se drži železnice in te proklete brzojavne žice." "Vse samo zato, da lahko človeka bolje in hitreje osku-bejo. Zato, da se žandar j i in iblajtarji lahko prav lepo ko-mod in marljivo šetajo po meji." Poštar je dvignil svojo kupico proti luči. "Ja, kje so tisti časi, ko je poštni voz drdral s foršpanom in priprego iz Celja preko Zidanega mosta, vozil na Krško bolje?. . . Tedaj je bilo trgovine in prometa, tedaj je še bilo vina, močnega in čistega;. . . In ceno vse!. . Ceno. . . šest krajcarjev, osem krajcarjev stara mera. Za dva zekserčka si ga lahko nasrkal, da si v grob legel.!. . . Kje so tisti časi?" "In cel ducat žemelj za štiri krajcarje," je spominjal stari Hrvat, "in za petdeset krajcarjev ali pa en goldinar od-rezek kože, da si imel usnja za par čevljev. Tedaj se je živelo!" "In kljub temu je trgovina cvetla in bolje nego danes, ko je vse trikrat dražje in drug drugega izpodjeda. So pač bili časi, ko ni vsak—" Poštar je nenadoma obmolknil in izpod košatih obrvi na-mežiknil proti Horvatički. Ta je bila vstala in se odsu-kala k Primoževi mizi. S težko roko se je oslonila na njegove rame ter se obenem okre-nila z obrazom proti drugim. "Le kar naprej govorite. Jaz nisem še mrtva in ni treba, da zadržujete sapo kakor pred mrličem ali prikaznjo. Čeravno morebiti sem, S tem se moram pogovoriti. Da, da, časi! Tudi jaz sem nekdaj bila mlada in lepa! In od tega pride vse, od mladosti in nje grehov. He, takrat bi bila lahko dobila takega mladega znamenitega strelec. Nelbo v vašo škodo. Čeravno pravi gospod grof: stara Horvatička, krota!. . . čeravno si mislite sedaj: prokleta vla-čuga stara, stran se drži od mene ! . . . čeravno sem morebiti bila. A take imajo moški radi. Ježeš, v mojih mladih letih če bi mi bil prišel tako pod roke— kar pojedla bi vas bila bila same ljubezni. Sem marsikaterega." Primaknila je stol ter težko sedla. "Nekaj se imava namreč pogovoriti, lovec in jaz . . . Nekdo hodi po gozdu," je zasikala Primožu v uho, "ustreli ga." Košutnik se je nekako v zadregi odmaknil ter zvedavo pogledal proti Berti. "Kdo?. . . . Koga?" "Saj ni treba, da mlado gle-daste, ki vas z njim goljufa in z njim drži," je dejala stara. "Je baš taka, kakršna sam jaz nekdaj bila. Tisti se potepa po gozdovih. Ustrelite ga!" Primož je razumel in pristal. "Dobro, dobro, mu bom posvetil." "Tisti je, ki je mojega Bran-keca ubil," je šepetala Horvatička. "Zaradi tiste tam, ki vas goljufa, prav zaradi te. Baš taka, kakor sem jaz. Vam. In tudi mene bo ubil. Puško ima. Vaše srnjake strelja. Vedno se plazi okolo hiše. Kakor volk. Kakor prikazen, strah! Le kaj kmalu ga ustrelite." Košutnik je postal pozoren. "Tisti z opanko?" "Tisti, tisti. Ta je mojega Brankeca ubil. Brankec je bil moj sin. Tako vaših let. študiran gospod je bil.!" še tesneje se je zrinila k njemu, "še eno hčer imam, v samostanu jo vzgajajo. Fino, lepo dekle. Otrok, pravim vam, kakor lilija. Ta bo sedaj vse podedovala, da!" Primož je zmedeno pogledal po strani in zvrnil pijačo na dušek. "Ko bi bil ti moj sin mesto Brankeca," je šepetala vroče stara, "ti ne bi bilo treba nikomur služiti. . ." Prešerno ga je sunila v rebra. "Tak fajn fant in lepo dekle, še ne sedemnajst let staro, nedotaknjena še, kakor res. . . To bi bilo kaj . Še sama bi ji bila zavistna. . . jaz sem bogata. Dosti imam denarja skritega — več, kakor si pa ljudje mislijo—a ne pravi nikomur. . ." In potem je nekaj prešinilo nje obraz, kakor tajinstvena senca. "Ježeš, da, če je sploh še na mestu! Vedno iščejo in šnofajo v nočeh. Slišim jih. Cigan in finan-carja dva izpodkopujeta skupaj pod menoj hodnik, a Brankec jima sveti. . . In jaz si ne upam. . . A ona tam, tista ničvredna vlačuga, ako pošljem njo, ta bi še z njimi potegnila. Ta bi jim odprla vse vrata, da pridejo pome. . .. Ježeš, ko bi hotel tak moški pri meni v hiši čuti, ne bi prestajala takih noči!" Pričela je vpiti. "O, za kaj se nisem poročila? Mar mislite, da se ne bi bil noben našel? Deset na vsak prst, sto na obe roki. Da, ko sem bila še v svojih letih: gospodje med njimi, sodniki in sodni pristavi, visokorodni gospodje, ki so si kar usta lizali ob pogledu name!" Zavedla se je in se prijela za glavo. "Saj sem že vsa revna in zmešana. Ne vem več, kaj govorim. Bolna sem. Vse je neumnost. Molite raje kak očenaš zame in češčeno Marijo za Konfinko, to staro vlaču-go." In zopet je šepetala v njegovo uho. "A, vi, kaj sem vas že hotela vprašati? Gori v vaši domovini. Gorenjci ste nagli. Kajne, oni ne hodi za vami? Mrtvi ne vstanejo, nikdar se ne izkopljejo iz groba, počivajo v miru? . . . Mislim mojega Brankeca, mojega Brankeca, katerega niso še našli. Zato ker ne počiva v posvečeni zemlji. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje z 3. strani) pisnikov in bo vsa stvar mirno poravnana. Brat Vehovec pojasnuje odborov odlok. Brat Markelj pojasni zakaj je društvo št. 7 soglašalo z društvom št. 56 in pripominja, da bo društvo tudi v bodoče stalo na strani društva, ki bi bilo na ta način šikanirano. Brat Dolčič predlaga konec debate. Sestra Vesel podpira. Sprejeto. Brat gl. tajnik zagovarja svoj dopis, ki ga je priobčil po sestanku, ki se je vršil v Slov. Nar. Domu in še vedno vstraja pri tem, da taki sestanki niso priporočljivi za naše članstvo. Brat Pollak pripominja, da bi bilo dobro, če bi bili tudi drugi odločujoči faktorji ohrasili mirno kri, kakor se je to njim priporočalo. Brat černe pojasni kako je prišlo do obtožnice in sicer, ker je brat Kačar predlagal, da se mora ves upravni odbor Zveze odstavit, a tega niso storili, ker ni bilo nikakih dokazov glede sokrivde gl. odbora pri poneverbi, ki jo je zakrivil g. P. Kogoj. Omenja, da po pravilih, ki so bila sprejeta na izredni konvenciji, je g. P. Kogoj upravičen do paid up policy. Konvenčni predsednik opozarja zbornico k stvarnosti. Brat Zalar od št. 17 predlaga, da glasujemo ali smo za ali proti razsodbi tega odbora. Podpiraso. Razsodba odbora sprejeta z večino. Sestra Zalokar ugovarja. Odbor za plače nadalje poroča: Odbor predlaga, da se plača gl. zdravniku za vsak pregled bolniških listin 25c. Več delegatov se oglasi k debati. Brat Zorič je mnenja, da po tem sistemu, ki ga imamo sedaj, bi bilo to preveč, če pa se spremeni, da bi gl. zdravnik nakazoval bolniško podporo, potem pa je priporočljivo 25c od listine. Brat Dr. Kern pojasnuje, da sistem, ki ga je priporočal br. Zorič ni baš priporočljiv, pač pa se bo v bljižnji bodočnosti tudi ta sistem, ki ga imamo sedaj, izpopolnil. Misli, da bolniške listine morajo prihajati na gl. urad in od tam k zdravniku. Predlog odbora za plače, da se plača 25c od vsake lastine gl. zdravniku sprejet z večino. Račun za vodo $3.50, se odobri. Računi za dvorano, kjer zborujemo $25.00 na dan. Račun od A. Grdina $27.50 za blazine na stolih. Toda iste ostanejo zvezina last, odobreno. Določene so bile tudi plače sledečim odborom: Odbor za prošnje in pritožbe. Odbor za resolucije. Odbor za pregledovanje knjig gl. urada za poslovno dobo od zadnje konvencije. Odbor za plače. Vsi ti odbori pa so odklonili vsako plačo. Pač pa se priporoča $5.00 zapisnikarici odbora za prošnje in pritožbe. Zbornica vzame v naznanje. Konvenčni podpredsednici $10.00. Sprejeto. Kon.venčnemu podpredsedniku in njega namestniku J. Centa in br. Markelj $10.00, ki pa naj si jih sama razdelita. Odobreno. Konvenčnemu predsedniku $50.00. Sprejeto brez ugovora. Konvenčnemu tajniku, se ni določilo nobene plače, ker ima poleg svoje stalne plače tudi dnevnico. Sprejeto. Plača se vsem delegatom in gl. odbornikom transportacijske stroške. Sprejeto, in sicer 3c od milje. Odbor za pregledovanje knjig in poslovanje gl. odbora od zadnje konvencije. Glasi se sledeče: Odbor, katerega ste izvolili za pregled poslovanja, vam podaja naslednje poročilo: Ta odbor ni pregledal knjig za posmrtnino ali bolniški sklad, pregledal je le upravne stroške v kolikor je imel na razpolago. Pred letom 1934 se je zapazilo, da se je porabilo povprečno med $30.00 in $37.00 mesečno za poštne znamke, kar v letošnjem letu so postavki za znamke in poštnino zelo nizki napram prejšnjim letom. Zakaj ta velika razlika ne vemo, to bo vedel povedati nadzorni odbor. Pregledali smo nadalje zadnjo kampanjo, katera je stala zvezo okroglo $2,600.00, tu so vštete nagrade društvom, posameznikom, zdravnik. Voditelj kampanje v listu Ray Grdina je prejel od tega $350.00, članov se je dobilo v odrasli oddelek 286 in v otroškim pa 757. Kakor je razvidno iz teh številk, je bila kampanja precej draga, vsled tega ta odbor ne bi priporočal v bodočnosti potrošiti tako velike vsote. Precej velike vsote so tudi za oglaševanje in tiskanje. Ta odbor priporoča, da se v bodoče vsa večja dela razpišejo in oddajo tam, kjer je cenejše. Nadalje S. D. Z. do zadnjega časa ni imela vladnih bondov, sedaj ima 6 Home Loan bonds v vrednosti $22,332.00. Večina drugega premoženja pa ima zveza na prvih zemljiških vknjižbah. Da te vknjižbe danes niso toliko vredne, kot je na knjigah, to je itak umevno, ne zdi se pa temu odboru pravilno, da se je v največjih slučajih posojevalo 50% vrednosti in v sekaterih slučajih celo več. Zahtevalo se ni nikakih plačil na glavnico niti v časih, kot je med leti 1920 in 1930. Veliko od teh ne plačuje obresti, ka-' z izjemo ene osebe vedno in povsod na delu za koristi in nap'1 dek organizacije. Na tem mestu se zahvalim vsem glavnim odbornikom 1 kooperativno delo in složno sodelovanje v teh težkih časih na večje depresije in poloma v zgodovini Slovenske Dobrodel5 Zveze skozi katero smo morali iti. Ravno tako se zahvaljujem vsem društvom in vsem dr štvenim uradnikom in uradnicam in posebno zahvalo pa prejmejo društveni tajniki in tajnice, ki so imeli ogromno de in so skrbeli kolikor je bilo mogoče v danih razmerah, da nisi" izgubili še več članstva. Vdeležil sem se vseh sej glavnega odbora in sem po skromni moči vedno in povsod delal za napredek in povzdif Slovenske Dobrodelne Zveze in njenega članstva, kolikor kjer mi je le bilo mogoče kaj storiti. Veliko posvetovanja in kratkih sej med upravnim in nančnim odborom je bilo, ko nismo vodili zapisnika, posebf pri pregledovanju listin za posojila članom za asesment, spremembo sistema na American Experience Table of Mortal' 4r. . za selitev urada, za predelatev in potrebščine urada, za <•' ^ dajo stanovanj, dokler nismo imeli oskrbnika za hiše katere' last S. D. Z. Veliko članov in članic se je obračalo direktno' mene, kako bi morala Zveza pomagati, da bi jim posodila prvo vknjižbo, da bi ne izgubili svojih posestev ali pa imajo P nas posojilo pa niso mogli plačati zaostalih obresti, in če se j' more še in še počakati. Prejšnji tajnik je imel to lepo navad da je bolj lepo odpravil prosilce s tem, da je rekel: pojdite^ glavnega predsednika, če on kaj more napraviti; in tako S?1 bil potem v očeh prosilcev tisti grešni kozel, ki jim lahko P1 maga pa jim neče. Rekli so: ta je dobil, drugi je dobil,'1 nisem jaz ravno tako dober član, jih imam toliko v družini P Zvezi, saj čitamo v listu, koliko ima S. D. Zveza denarja P nočete pomagati. Veliko je listin in čekov, ki zahtevajo predsednikov podP'; sprememb in novih članskih certifikatov, katere je treba f vknjižiti. V kratkem povedano, da se glavnega predseduj potrebuje skoro sleherni dan, dostikrat pa tudi večkrat na d>11 da gre bolj redno in točno poslovanje naprej, da ni potr«' čakati dan ali več za njegov podpis. Imel sem več potov društvom, če je bilo kako nesoglasje, pota na banke, in seve< tudi na več veselic in zabav, če je bilo le mogoče sem se ^ ležil. Veliko pa je bilo tudi potov glede naših posestev. OitteI) sem to nekoliko, da boste vedeli, kaj je delo glavnega pred«® nika, da ne boste mislili, da sem svojo plačo $50.00 na mescl katero sem pošteno dobil, da jo nisem dobil v dar, smatram' sem jo pošteno zaslužil. Nobenih drugih računov ni bilo pre' loženih za pota ali pa vožnjo, katero je bilo v zvezi z niof delom. Omenil sem vam samo zato, da bpste imeli, pokoli pojma v delu glavnega predsednika, posebno ker se pri v' društvih sliši, da naj se plača, zniža. V tej str ašni depresiji, ki je zadela nas vse, ko je . povsod pomanjkanje, brez dela, brez denarja, brez kre in kdor pa je, še kake dolarje imel, so bili pa zamrznjeni na k", banki. Tudi Slovenski Dobrodelni Zvezi ni bilo zaprineŠ^,, izgubili smo mnogo dobrih članov vsled te krize, veliko biJl lahko ostalo, pa po njih lastni krivdi so bili črtani; veliko ^ nov se je črtalo, ker so bili preponosni, da bi prosili pri drU^ in pri Zvezi za pomoč, drugi zopet niso vedeli za pomoč, ^ niso zasledovali glasila in niso prišli na društvene seje. N( II D dii dr tO! pO ja' lit mi W; Rc ve: je Pil 4,1 Ar Po zvi št> im Čil ve] sai ad ko ste ka so da te] ve Vil tri fo bo fla od da Do ci lj< Ža ?1 R, (Dalje prihodnjič) Skupaj .............................$1,041,794.43 John Pollock, preds. odbora za pregled poslovanja. Brat Durn želi pojasnila na posojilo $125,000.00, če se je pod- JVaznanilo Ker .1« v torek 6. novembra 1934 volivni dan in delni postavni praznik Clearing HouNe Banke ne bodo odprte za poslovan je na ta dan po 1. uri pop. THE CLEVELAND CLEARING HOUSE ASS'N-