ZIVUENJ ■■ ■ ШШ ШШШШ Шш ш ■ Чшт glasilo delovne shupnosti tovarne ohutve alpizia rtft LETNIK 15 ŠTEVILKA 9 2IRI, SEPTEMBER 1976 SMELO NAPREJ Za nami je obračun polletnega poslovanja. Rezultati nam ponazarjajo položaj, v katerem trenutno smo. številke kažejo približno enako kot lansko leto ob tem času, (kar praktično pomeni nazadovanje), zaloge gotovih izdelkov pa so narasle za dve stari milijardi — torej na 13 milijard! Ne želim ustvarjati nobene panike, menim pa, da je za nadaljnje delo pomembno, da je vsakomur jasno, kje smo. Marsikdo bi se krepko zamislil o vzrokih in posledicah dveh ali treh milijard gotovih izdelkov, trinajst milijard pa pomeni toliko, da lahko to smatramo za zadnje svarilo, da sami napravimo red, sicer se kaj lahko zgodi, da ga bo prišel delat kdo od zunaj. Ko ugotavljamo, da nam ne gre tako, kot bi moralo oziroma kot bi želeli, se nam ponuja odgovor, da moramo nekaj spremeniti. Prav o teh spremembah bi rad napisal par besed, saj bodo tudi glavna tema sestanka skupnega delavskega sveta prihodnji teden. Najprej naš proizvodni program. O tem smo veliko razpravljali v preteklih dveh mesecih. Moramo doseči, da bodo naše usmeritve napisane, da bomo vedeli, kaj bomo proizvajali čez ono leto in kaj čez pet let, moramo vedeti, kaj hočemo s športno obutvijo, kaj z moderno, kaj s plastiko itd. še enkrat poudarjam, da mora biti to napisano in ne le v glavah parih vodilnih ljudi, saj je le tako mogoč neposreden nadzor nad tem, ali gremo po začrtani poti, ali ne. V zadnjem času smo tak program dokončno pripravili, ločeno za proizvodnjo obutve in plastike, in bo predmet podrobne razprave na skupnem delavskem svetu. Drugo, kar je pomembno za kvaliteten premik našega poslovanja je reorganizacija. Vidimo, da obstoječa organizacija ne odgovarja in jo moramo torej tudi spremeniti. Začeli smo pri vodilnih ljudeh (z razpisi). Ti bodo napravili predloge organizacije za svoje sektorje, celotna organizacija pa naj bi skupno z novimi TOZD po temeljiti razpravi pravno-for-malno stopila v veljavo s 1.1.1977. Glede na to, da je ravno okrog kandidatov za različna vodilna delovna mesta bilo precej potrebnega in nepotrebnega govorjenja, bi rad še enkrat povedal svoje stališče. Prav vseeno mi je, kateri bodo izvoljeni na vodilna delovna mesta. Vsak, ki bo dobil »zaupnico« razpisne komisije in delavskega sveta bo imel tudi mojo polno podporo. Po enem letu pa se bomo ponovno sestali in skupno ocenili ali je bilo zaupanje upravičeno ali ne. Tretja stvar, ki jo bomo morali temeljito spremeniti, je odnos do odgovornosti za dobljene naloge. Opažam, da se mnogokrat dogaja, da se na dobljene naloge enostavno pozabi. Ne glede na to, ali je to nenamerno, namerno ali celo zlonamerno, so posledice za Alpino hude. Naj se na koncu povrnem k naslovu »Smelo naprej!« Menim, da sta to ravno pravšnji besedi za današnji trenutek Alpine. Jasno in glasno smo si povedali, kje smo, natančno vemo, kaj nam je storiti. Mislim, da je to najpomembnejše. Vemo kaj hočemo, vemo, kako je to mogoče doseči. Pri izvajanju tega bom brezkompromisen. Martin KOPAČ Plastika bo še trn v peti Pred kratkim je podpredsednik IS SRS Zvone Dragan povedal; Podpore družbene skupnosti in upravljalcev bank bo deležna tista predelovalna industrija, ki bo temeljila: — na določeni oskrbi s kvalitetnimi domačimi surovinami in reprodukcijskimi materiali — na izvozni sposobnosti in konkurenčnosti na domačem in tujem tržišču s proizvodi, ki kakovostno in količinsko ustrezajo dejanskim potrebam trga — na stalni rasti produktivnosti dela — na smotrnem izkoriščanju kapacitet in pametnem gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Sodim, da so ti pogoji bistvene važnosti tudi za našo OZD in da bi o njih moral razmišljati vsak naš delavec, zlasti pa samoupravni organi ter vodilni in vodstveni kader. Najbolj sem se zamislil ob prvem pogoju, ki govori o preskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom. Kako s to zadevo stojimo v naši delovni organizaciji? Srednjeročni plan razvoja predvideva močan razvoj oddelka plastike, ki uporablja surovine le iz uvoza in še to vse iz dežel s konvertibilnim načinom plačevanja. Prav tako se predvideva velik porast proizvodnje smučarske obutve, v katero vemo, daje vloženih okrog 85 % uvoženih materialov. Kljub naporom, ki sta jih vložili razvojna in nabavna služba, da bi uvožene surovine in repromateriale za smučarsko obutev nado. mestili z domačimi, zaenkrat še ni otipljivih rezultatov. Za »pancerje« uporabljamo nam. reč vrsto materialov v manjših količinah in različnih izdelavah (kovinsko okovje), zato smo za domače proizvajalce nezanimivi. Ker smo v Jugoslaviji edini proizvajalci smučarske obutve, domača kovinsko predelovalna industrija ne more zbrati količin za večjo serijsko proivzodnjo. Zaradi take uvozne odvisnosti naše proizvodnje bomo prihodnje leto potrebovali najmanj 2.500.000 J (45.000.000 din) deviznih sredstev samo za potrebe plastike in za proizvodnjo smučarske obutve, ki si jih bomo morali zagotoviti z ivzozom m konvertibilno področje. Ni še znano, kakšno razmerje med uvozom in izvozom nam bo odobreno prihodnje leto, če bo ostalo pri sedanji vezavi uvoza in izvoza. V najslabšem primeru se moramo pripravi, ti na to, da bomo za dolar izvoza lahko realiizrali samo dolar uvoza. Vidimo lahko, kot že tolikokrat doslej, da so naše uvozne možnosti odvisne samo od obsega našega izvoza, kar zahteva našo izvozno usmeritev in tako načrtovanje proizvodnje, da bomo lahko izpolnili čimveč izvoznih obveznosti. Naše potrebe po devizah bi bile manjše, če bi lahko pod enakimi ali vsaj podobnimi pogoji, kot z zahoda, uvažali surovine za plastiko z vzhoda, to je s klirinškega področja, ki ne bremeni naši; uvozne kvote. Vsako nadaljnje razmišljanje pa je odveč, če vemo, da najugodnejša ponudnika poliolov iz Madžarske in NDR dobavljata materiale z dobavnim rokom pol leta. Tudi ob boljšem planiranju proivzodnje si takih dobavnih rokov ne bi mogli privoščiti. Vidimo torej, da bodo morale vse službe, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, upoštevati smer-рз ' flsc'Hika IS SRS, dobro preštudirati proizvodno usmeritev Alpine, kot je nakazana v srednjeročnem programu razvoja. Lojze KOPAČ alpixia, цлл ЗО let tovurne obutve *lri k.-ulrov.ski problenilj R C A "♦iA, . J,- ,L .,л® vjs'^ ka bo ponovno proučil organizacijo svojih gasilskih enot in formacijske opreme, ki je bila določena že v letu 1973 m uzakonjena z Odlokom o varstvu pred požarom v občini Sk. Loka in prilagodi sedanjim potrebam varstva pred požarom v občini. Pri tem bo moral upoštevati dejanske potrebe našega gospodarstva po tej službi. Višina družbenega kapitala, ki je izpostavljen neposrednemu uničenju po požaru po posameznih gasilsikih sektorjih koncem leta 1975 je naslednja: — sektor Skofja Loka je udeležen s 64%, — sektor Železniki z 20%, — sektor Ziri z 12 % in — -sektor Poljane s 4% od skupne vrednosti. Zato je potrebno v tem razmerju tudi usposobiti posamezne gasilske sektorje. To pa bomo dosegli na ta način, da bomo ustrezno razdeljevali finančna sredstva v obdobju 1967 do 1980. leta. Krajevne skupnosti aktivno sodelujejo s teritorijalni-mi gasilskimi enotami pri uresničevanju požarne preventive in opozarjanju občanov na izvajanje požarnovarnostnih ukrepov. Na pobudo gasilskih enot poskrbeti za izgradnjo novih mest za odvzem pogrne vode, če te ni dovolj in skrbeti za izgradnjo ter obnovo obstoječih vodovodov, tako da se preskrbi dovolj požarne vode tudi v primeru velikih požarov. Biti moraijo tudi organizator aikcij Za izgradnjo telefonskih zvez za povezavo gasilskih enot s sektorji in posameznimi naselji. Iz finančno ovrednotenih programov mora biti tudi razvidna dinamika gradenj in nabave gasilsko-itehnične opreme po posameznih letih in glavni nosilci posameznih akcij. Šolske ustanove uvedejo pouk požarne vzgoje ob športnih dnevih (ko je organiziran izlet v naravo, se lahko s primernimi zgodbami o gozdnih požarih požarna kultura naših otroik dviga). Dimnikarske organizacije z rednim in temeljitim čiščenjem kurilnih in dimnih na-šrav skrbiijo za požarno varnost. Delovne in druge organizacije sprejmejo požarne pravilnike, z njimi seznanijo vse zaposlene in skrbijo za njih> vo izvajanje v praksi. In zaključek? Ce bomo popravili naštete naloge, bomo na dobri poti uresničevanja zakonskih določil novega zakona o varstvu pred požarom. Požarni inšpektor: SLAVKO KAVCIC Samoupravno kronika 4ic ■ ■' ■ Gasilsko društvo Dobračeva Je zgradilo nov požarni bazen 13. 7. 1976 — 3. redna seja komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti V postopku za ugotovitev domnevnih kršitev delovnih obveznosti so bili izrečeni naslednji ukrepi: dva opomina zaradi vinjenosti na delu, javni opomin je bil izrečen Andreju Grošlju zaradi predčasne zapustitve delovnega mesta in nediscipline, Štefanu Novaku, Štefanu Tušku in Pavlu Subicu je bil izrečen ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu. Vsem trem delavcem je že bil izrečen ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, pogojno za dobo enega leta, delavci pa so v tem obdobju ponovno kršili delovno obveznost. (Stefan Tušok in Pavel Su-bic sta vložila ugovor na odločbo komisije na delavski svet TOZD proizvodnja. Delavski svet bo o ugovoru dokončno sklepal 30. 8. 1976. Ivanu Kuncu je bil zaradi neupravičenega izostanka z dela in predčasno izrečenega ukrepa, izrečen ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu, pogojno za dobo šestih mesecev. Komisija je sprejela še dva sklepa o ustavitvi postopka. Sklepa sta bila sprejeta na podlagi predloga psihologinje in samovoljnjega prenehanja dela delavca. razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ure na temo Problemi krajevne skupnosti v luči delovnih organizacij In kolegija žirovskih direktorjev V razgovoru so sodelovali naslednji direktorji: Tone OblaJc — Etiketa, Martin Kopač — Alpina, Dušan Podobnik — Mizarsko podjetje, Anton Bcovič — Kladivar, Janko Poljanšek — Poliks, Igor Pivk — Komunalno podjetje Remont, Viktor Maček — KGZ Sora in Slobodan Po-Ijanek — Osnovna šola Padlih prvoborcev, Žiri. Razgovor sta vodila Vladimir Pivk in Nejko Podobnik, stcnografske zapiske je pripravila Anuška Kavčič. 1. vprašanje: V Zireh se sestaja kolegij direktorjev. Kaj je to in kakšna je njegova vloga In namen? Kaj kot direktor Etikete pričakujete od tega? Tone Oblak Treba je povedati, da kolegij direktorjev ni kak samoupravni ali odločujoč organ, temveč le način razpravljanja, usklajevanja in dogovarjanja med delovnimi in drugimi organizacijami znotraj krajevne skupnosti. Kolegij direktorjev je bil ustanovljen že pred leti, vendar je počasi vse to zamrlo. Letos pa smo ga ponovno oživili in sedaj se redno sestaja vsak mesec. Kolegij se je začel ponovno sestajati na predlog krajevne skupnosti in nekaterih direktorjev, za usklajevanje gospodarskih in drugih vprašanj, ki jih tako uspešneje rešujemo. To je bilo tudi vodilo, da je ponovno zaživel kolegij direktorjev, katerega vsak mesec skliče druga delovna organizacija. Dosedaj je bilo že nekaj sej in prvi uspehi so se že pokazali. Načeta so bila nekatera gospodarska vprašanja v kraju: zazidalni načrt, nadaljnji razvoj industrije, kadrovska vprašanja, dogajanje okrog samoupravnih sporazumov s strani krajevne skupnosti, v okviru občine in republike. Delovne organizacije se dogovarjajo tako, da se pokaže celotna slika v kraju na posameznih področjih. Tako so tudi rešitve lahko bolj smotrne. Seveda ne gre le za gospodarske probleme, temveč tudi za druga vprašanja, kot so komunala, šolstvo, otroško varstvo itd. Usklajevanje je tako možno tudi v širšem pogledu. Splošno mišljenje je, da je ta oblika dogovarjanja dobra in da se bodo naslednje leto pokazali še večji rezultati. Nejko Podobnik Kako pa vi, direktorji, ocenjujete to delo, gledano s strani delovne organizacije ali krajevne skupnosti? Tone Oblak Ce gledamo s strani krajevne skupnosti ali s strani delovne organizacije, vemo, da v sedanjem načinu življenja en sam nič ne pomeni. Le skupnost je tista, ki lahko nekaj doseže in naredi. Zdi se mi, da se na takih sestankih dobi in izmenja dosti idej in dosti mišljenj, kar se lahko koristno uporabi. Razprava pa lahko da določene zaključke, ki koristijo tako delovnim organizacijam kot kraju; 2. vprašanje: Kot direktor največje delovne organizacije v Zireh ste nedvomno razmišljali o vlogi Alpine v našem kraju za nadaljnji razvoj. Kaj menite? Martin Kopač Glede na to, da predstavlja v celotnem žirovskem gospodarstvu Alpina največji del, menim, da je logično sklepati, da bi tudi vpliv moral biti največji. V odnosu do krajevne skupnosti si predstavljam, da bi moral delovati en dejavnik, in to v tem smislu, da Alpina da veliko skupnosti in da krajevna skupnosti v drugačni obliki to tudi vrne. Sodelovanje je možno edino na tak način. V zadnjih desetletjih so delavci Alpine le nekaj dajali za krajevno skupnost, zato od nje tudi upravičeno nekaj pričakujejo. Opažamo, da se v zadnjih letih aktivnost krajevne skupnosti zelo razširja in upamo lahko, da gredo stvari na boljše. S strani kolektiva Alpine ne bo vprašanja, če bo treba kaj prispevati za krajevno skupnost. Ob taki pripravljenosti delavcev Alpine in drugih je važno le, da delavci nekaj imamo od tega. 3. vprašanje: Kladivar se ukvarja z zelo perspektivno dejavnostjo. Kakšni so vaši načrti in možnosti, kar zadeva delovno organizacijo in kako naj bi to vplivalo na kraj? Anton Beovič Tovarna Kladivar Ziri proizvaja elemente za avtomatizacijo. Glede na razvoj tehnike v svetu lahko res rečemo, da ima taka proizvodnja dobro perspektivo. Usmerili smo se predvsem v izdelavo hidravličnih ter pnevmatičnih elementov, opreme in naprav ter vibrotransporterjev. Uspeli smo pridobiti kupce širom Jugoslavije in pri nekaterih elementih, glede na dosedanje analize, pokrivamo 80 % potreb domačega tržišča, ki je bilo precej praktično vezano na uvoz. Precejšen del proizvodnje pa tudi izvažamo na zahodno tržišče. Priznati moramo, da pri tako zahtevni proizvodnji pride velikokrat do spodrsljajev, vendar računamo, da bomo z investicijo, ki je v teku, pridobili prepo-trebne osnovne pogoje za še uspešnejšo rast. To so predvsem delovni prostori in sodobna strojna oprema. V širšem smislu pa proizvodni program sam po sebi določa tudi velikost delovne organizacije, njeno mesto m tržišču, potrebno kadrovsko strukturo, stopnjo opremljenosti in avtomatizacije. Proizvodni program določa tudi obrise, oblike in velikost Kladivarja. — tak proizvodni program je primeren za majhna ali manjša podjetja. Kladivar predvideva najprimernejšo velikost z ozirom na število zaposlenih od 150 do 200 ljuci v končni perspektivi. — proizvodni program zahteva močno koncentracijo kvalificirane delovne sile, predvsem moške, in aktivne strokovne službe, zlasti tehnične, ki so sposobne zasledovati gibanje in razvoj tehnologije in tehnične znanosti v svetu. — z ozirom na specialnost in poudarek na strokovnosti in delovnih izkušnjah je treba k čimmanjši fluktuaciji delavcev. V Zireh so za to ugodni pogoji za razvoj in kvalitetno rast Kladivarja z opisanim proizvodnim programom, poleg tega pa se organsko vključujemo v celotno industrijsko dejavnost v Zireh in jo dopolnjujemo. 4. vprašnje; Ste direktor Mizarskega podjetja in hkrati predsednik sveta za gospodarstvo pri krajevni skupnosti. V čem vidite skupne stične točke med posameznim delovnimi organizacijami In krajevno skupnostjo ter občino? Dušan Podobnik Mislim, da smo med delovnimi organizacijami v Zireh že dosegli skupni jezik kar zadeva potrebe krajevne skupnosti. To se je pokazalo v glavnem pri financiranju potreb krajevne skupnosti. Tako se je v Zireh že precej naredilo. Z zbiranjem sredstev v gospodarskih organizacijah smo ustvarili kapital, da se lahko dogovarjamo z občinsko skupščino. Občina je tako tudi že pomagala pri raznih delih. Nejko Podobnik Kakšna naj bi bila vloja krajevne skupnosti glede na gospodarstvo. Kaj bi lahko Mizarsko podjetje v okviru KS naredilo? Dušan Podobnik Kar zadeva našo delovno organizacijo oziroma dela, ki se pojavljajo na območju KS Ziri, gledamo, da to dobimo, seveda po konkurenčnih cenah in da prevzamemo čimveč del, ki smo jih sposobni izvršiti. Prav gotovo s svojim delom prispevamo tudi svoj delež krajevni skupnosti. V glavnem je bilo na na šem področju precej primerov, da smo poslovno sodelovali. Ce je bilo le možno, smo sodelovali z domačo delovno organizacijo. Ce pa povezovanje med domačimi delovnimi organizacijami ni možno, sodelujemo z drugimi. 5. vprašanje: V družbeno ekonomskih planih je poudarjena vloga obrti. Kaj vi menite o tem? Kako se bo v to vključil Poliks In kakšna je možnost povezave obrti z industrijo? Janko Poljanšek V zadnjem času se razmere, kar zadeva male organizacije, izboljšuje. Gospodarska zbornica je sprejela tudi re- solucijo o podpori malega gospodarstva. Pri nas smo nekatere dejavnosti občasno zanemarjali. Npr. kmetijstvo mislim, da je taka veja gospodarstva, ki jo nikjer ne bi smeli zanemarjati. V celotnem gospodarskem sistemu nobena stvar ne sme izpasti, če hočemo, da se bo gospodarstvo skladno razvijalo. Ce hočemo imeti obrt, je moramo tudi podpirati. Ce ne b> mo imeli ne moralne, niti materialne podpore, tudi obrti ne bomo mogli razvijati. S strani krajevne skupnosti je še kar precej razumevanja. Imeli smo že precej težav, ki pa smo jih s podporo drugih lahko premagali. Med industrijo in terciarnimi dejavnostmi je zelo trdna povezava. Npr. pri izvozu oz. tam, kjer gre za manjše količine izdelkov ali polizdelkov, ki bi se večji delovni organizaciji ne splačalo proizvajati in je proizvodnja predraga, so manjše obrtne delovne organizacije zmožne stvari hitro in uspešno rešiti. Tu pa nastane tista povezava. Tako delamo veliko v kooperaciji z Alpino pri dopolnjevanju asortimana izdelkov in zgornjih delov. Sodelujemo pa tudi z delovnimi organizacijami izven našega kraja. Poliks se v bodoče namerava še bolj usmeriti v lahko obutev in dopolniti asortiman svojih izdelkov, in s tem doseči tudi boljši položaj naših delavcev. Nejko Podobnik Kako bi morala na to reagirati Industrija? Janko Poljanšek Industrija bi morala boli pomagati razvijati obrtno dejavnost in je smotrno, da velike delovne organizacije pomagajo majhnim, saj se industriji ne bi splačalo preusmerjati proizvodnje, ker ji manjša delovna organizacija v tem primeru lahko priskoči na pomoč. Nejko Podobnik Nekatere vaše dejavnosti so bile uslužnostnega značaja. Ali je možno, da se o teh stvareh še lahko pogovarjamo? Janko Poljanšek Nekatere dejavnosti nekdanjega obrtnega centra smo obdržali, nimamo pa več mizarstva in še nekaterih drugih. Registrirane imamo le nekatere manjše dejavnosti, k; se mizarskemu podjetju ne splačajo. S tem pa krpamo luknje v proizvodnji drugih delovnih organizacij. 6. vprašanje: Vaša delovna organizacija se ukvarja tudi s komunalnimi storitvami. V tem okviru so bili v Zireh mnogi problemi. Kaj menite ob reorganizaciji te dejavnosti v kraju, kakšne povezave pričakujete za uspešno delo od kolegija direktorjev? dnikovo mizo — razgovor za urednikovo mizo Igor Plvk S komunalnimi storitvami in s komunalno dejavnostjo sc jc naša delovna organiza-icja začela ukvarjati s 1. julijem letos. Prevzela je tudi nekatere dejavnosti krajevne skupnosti. Delo je ostalo isto, samo da smo se preimenovali v Komunalno podjetje Remont 2iri. Način dela se torej ni spremenil, moderniziral s? je edino odvoz smeti. Začeli smo tudi z delom na vodovodu. Delamo na tem, da se bo pri Brodniku naredil rezervni pretok oziroma rezervoar. S tem se bo rešil problem večnega pomanjkanja vode v poletnih mesecih. Pri Brodniku delamo tudi raziskave, koliko je vode in po prvih podatkih so rezultati zelo zadovoljivi (8—9 litrov na sekundo ob največji sušil. Kar zadeva povezovanje, menim, da je zelo smotrno, da delovne organizacije v tako majhnem kraju pomagajo drug drugemu. V naši delovni organizacij; so največji problem kadri. Smo namreč brez računovodje, dejavnosti pa se vedno bolj širijo. Konec leta bomo morali dati razna poročila o delu, stanju, kam smo porabili sredstva ... Zato se bo kadrovski problem pri nas nujno moral rešiti. Združ li smo že precej komuna'nih dejavnosti, od vodovoda, odvoza smeti, ureditve kopališča, popravila cest itd. Problem je tudi v tem, da k nam ponavadi prihajajo tisti kadri, ki v drugih delovnih organizacijah niso uspeli. Potem pa ljudje govorijo »pri nas mu ni bilo do dela, je Sel pa v Remont«. Vendar tudi pri nas se bo enkrat s tem končalo, tisti, ki bodo problematični, jih bomo po kratkem postopku izključili. Se to. V kolikor bomo rešili pretok pri Brodniku, bomo pristopili k montaži števcev. prej pa seveda moramo preskrbeti zadostno količino vode. 7. vprašanje: Nedvomno je uspešnost delovnih organizacij odvisna dasti od kadrov. Kaj bi se moralo spremeniti v 21reh, posebno z uvedbo usmerjenega izobraževanja? Slobodan Poljanšek O podobnih zadevah sem že govoril na Krajevni konferenci SZDL. Najprej bi na kratko opisal sedanjo kadrovsko situacijo v Zireh. Vsi v organizacijah združenega dela »jamramo«, da ni ustreznih ljudi, da primanjkuje določenih profilov. Ce pogledamo vse žirovske študente, ki so štipendirani od gospodarskih organizacij ali družbenega sklada, ugotovimo, da je teh štipendij ogromno, kar pomeni, da položaj v Zireh ne bi smel biti tako kritičen kot je sedaj. Naj navedem nekaj podatkov o štipendistih: Srednje šole — gimnazija 23 — pedagoška gimnazija 17 — vzgojiteljska šola 6 — upravno administrativna 5 Tehnične srednje šole — strojna 7 — čevljarska 11 — lesna 8 — elektro 4 — kemija 3 — kmetijska 1 — medicinska 5 — šola za laborante 1 — ekonomska srednja 9 — šola za oblikovanje 3 — gostinska srednja šola 2 Višje in visoke šole — pedagoška akademija 2 — ekonomska fakulteta 12 — VEKS 7 — Visoka šola za org. dela 2 — Filozofska fakulteta 4 — elektro fakulteta 4 — FNT 3 — akademija likovnih umetnosti 1 — biotehnična fakulteta 3 — pravna fakulteta 2 — medicinska fakulteta 2 — strojna fakulteta 4 — Visoka šola za telesno kulturo 2 To so podatki iz lanskega šolskega leta, zajeti pa so samo tisti, ki prejemajo štipendije na teh šolah, študentov je v samem kraju še precej več. Vidimo torej, da imamo zelo pestro kadrovsko situacijo, da so zastopane vse smeri. Vendar ugotavljamo lahko, da se je doslej le zelo malo študentov vrnilo v Ziri. Mislim, da se bo kadrovska situacija v Zirch lahko precej izboljšala. Ugotavljamo, da so se ljudje odločali za šolanje v glavnem ne glede na potrebe gospodarstva, zato je tudi prišlo do usmerjenega izobraževanja. V občinskem merilu je 70 % dijakov, ki se šolajo na družbenih smereh in 30% dijakov, ki študirajo na tehničnih smereh. Moralo pa bi biti ravno narobe. Seveda nekoliko smo že zamudili pri usmerjanju mladih v določene poklice, vendar lahko izpopolnjeni samoupravni sporazumi o štipendiranju to še korenito spremenijo. Za začetek je bil sporazum sicer dober in je zajel ogromno študentov in dijakov, vendar sedaj ta sporazum kriči po spremembah. Tako pa ta sklad štipendira vse od kraja in lahko bi se zgodilo, da bomo nekaterih ljudi imeli preveč, drugih pa sploh ne bo. Mislim, da je ena naših prvih nalog, da tudi osnovna šola skupno s Skupnostjo za zaposlovanje Kranj veliko več pozornosti posveti usmerjenemu izobraževanju oziroma usmerjanju v poklice. Tudi delovne organizacije bodo morale biti v stalnem sodelovanju z osnovno šolo in da bomo poskušali že v os- novni šoli usmerjati mlade v poklice, ki jih v kraju res potrebujemo. S pametnim poklicnim usmerjanjem mislim, da se da vplivati, da se ljudje odločajo za poklice, ki jih iščemo. Sola bi morala za usmer-jevanje v poklice zelo razviti svojo usmerjevalno službo, res stalno v stiku z delovnimi organizacijami in skupnostjo za zaposlovanje. Zelo pomemben dejavnik, ki ogromno vpliva na kadrovsko zasedbo delovnih mest, pa je neugodna klima v nekaterih delovnih organizacijah in večno kritiziranje le-teh. Tako klimo ustvarjajo tudi zaposleni, ki s tem zelo slabo vplivajo na svoje otroke in ostale prebivalce. Za to seveda ni nobenih dokazov, vendar veliko stvari kaže na to, da je ta trditev točna. Tako ugotavljamo žalostno dejstvo, da je veliko strokovnjakov Zirovcev, izven kraja, doma pa jih nimamo. Položaj se zadnje čase nekoliko izboljšuje. Pa še tole. Ce bomo hoteli imeti dobre delavce, bomo morali tudi šole, ki jih imamo v naši krajevni skupnosti, neprestano razvijati. Sem sodi na primer druga tea gradnje pri osnovni soli. OD dobrih materialnih pogojih, bomo lahko usposobili dobre delavce, strokovnjake, ki bodo uspešni v vseh poklicih. Zato je nujno, da podaljšamo samoprispevek in da šolo čimprej dokončno zgradimo. Drugače bomo čez čas spet lahko ugotavljali, da nas je čas povozil in da učcnci nimajo ustrezne podlage, da ne morejo slediti povečanim zahtevam. Posledica tega je manjša strokovna pripravljenost, ljudi, ki pridejo na delo. Nejko Podobnik Ko ste govorili o materialnih pogojih, kaj bi to pomenilo za Mri. Ali to pomeni dodatna sredstva ali gre tu za kakšne druge vrste materialnih pogojev? Slobodan Poljanšek Tu gre jasno za dodatna sredstva. S prvo fazo smo že izčrpali samoprispevek, če pa bomo hoteli imeti kaj več, moramo samoprispevek podaljšati. Idejni projekt za drugo fazo gradnje je že rešen in če bodo sredstva in druge možnosti, bomo lahko gradili. NeJko Podobnik Kako si predstavljate sodelovanje na relaciji delovna organizacija — šola? Slobodan Poljanšek V našem kolektivu se o tem še nismo toliko pogovarjali, da bi prišli do določenih zaključkov. To sodelovanje bi se vsekakor moralo okrepiti sedaj, ko uvajamo usmerjeno izobraževanje. To je vsekakor ena od idej, ki jo bo treba uresničiti. 8. vprašanje; Kmetijstvo Je pomembna gospodarska in strateška dejavnost. Kako gledate s strani Kmetijske zadruge na probleme In njihovo reševanje, da bi dosegli predvidene cl-ije? Ce hočemo to doseči, pa moramo zagotoviti kmetu vsaj tak standard, kot ga ima povprečno kvalificiran delavec. Tu ne smemo gledati tistih nekaj odstotkov kmetov, ki so si sami s svojim »gara- Viktor Maček V kmetijstvu imamo velike načrte in ogromno nalog. To je dejavnost, ki je izredno kočljiva. Naj omenim prelomnico, ki smo jo v kmetijstvu doživeli po letu 1970. Do takrat je bilo kmetijstvo v povojnem obdobju več ali manj le zaledje delovne sile in drugih materialnih sredstev za razvijajočo se m-dustrijo. Zaradi tega smo kmetijstvo in tercialne dejavnosti precej zanemarjali. Razvoj ni bil usklajen. Npr. Zadrugi je bilo do leta 1961 strogo prepovedano kmetu prodati kosilnico. To je bilo napačno gledanje na kmetijstvo, ki se zato ni moglo razvijati sorazmerno z industrijo. No, prelomnica v razvoju kmetijstva leta 1970. je zadevo počasi izboljševala. Začeli smo ugotavljati, kako pomembno je kmetijstvo za gospodarski razvoj, da morajo naši hribi ostati živi, ne glede na razvijajočo se industrijo. Po vseh podatkih in razgovorih s strokovnjaki FAO — mednarodne organizacije za prehrano — smo sposobni pridelati dovolj hrane za vse prebivalce Jugoslavije in jo celo veliko izvoziti. Sprejeli smo zeleni plan. Računamo, da bi se z njegovo uresničitvijo uvrstili med dežele, ki so največje izvoznice živil v svetu. Danes imamo vedno manj kmečkega prebivalstva, vedno več je starejših ljudi. V srednjeročnem planu krajevne skupnosti smo zapisali, da moramo obdržati število kmečkega prebivalstva. Nekatere stvari smo tu že zamudili, predvsem prevelik odhod kmečkega prebivalstva v industrijo. To stališče nam narekuje tudi splošni ljudski odpor, saj je med vojno prav kmetija baza za prehrano in tudi kaj drugega. škim« delom to znali ustvariti, ampak večino, ki tega še nimajo. Veliko, kar smo dosegli je to, da smo začeli kmete kreditirati in jim s tem omogočili nabavo mehanizacije, obnovo stavb, gradnjo silosov, in druge stvari, ki omogočajo, da so se kmetje lahko bolj usmerili v tržno proizvodnjo. Dosegli smo tudK to, da so kmetje zdravstveno in pokojninsko zavarovani. Je pa še veliko ugodnosti in pravic (dopust, delovna doba, porodniški dopust), ki jih kmet ne uživa. Tudi to bo naša družba morala čimprej rešiti. Zadeve se počasi izboljšujejo, nekateri rezultati so se že pokazali kot uspešni. Tudi Kmetijska zadruga, je precej napravila in vložila več 100 milijonov sredstev. Z novim zakonom o kmetijskih zemljiščih stremimo tudi za tem, da ne bo več razlik med tistimi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in tistimi, ki delajo v industriji. Ogromne kmetijske površine se širijo na račun obdelovalne zemlje. Res je tudi les bogastvo, vendar se že deloma zamenjuje s plastičnimi izdelki, tako da nima več takega pomena, kot ga je imel nekdaj. Vedeti pa moramo, da nam le zemlja daje hrano, to pa bomo bolj potrebovali kol les. Viktor Maček Tu je problem še urbanizacija, kjer krajevna skupnost nima toliko moči kot jo ima kmetijska-zemljiška skupnost na območju občine. Ta ščiti interese kmetijstva, da se preveč zemljišč ne uniči z gradnjami itd. V Zireh smo najboljšo zemljo zazidali in tu se kaže slabo delo kmetijske skupnosti. To pa se nam lahko prav krepko maščuje in to v kratkem času. Gradili smo tovarno Odposlancu Glavne direkcije usnjrske industrije LRS Jelku A. Rantu ni bilo prijetno, ko se je pozimi 1946/47 v snežnem meteiu peljal s sanmi iz Škofje Loke v Zirl. Pa kaj, ko potovanja ni smel odložiti in čakati na boljši prevoz. Pot ga je vodila v »Cevljamo Zlri«, da bi vodstvu sporočil važno novico: Ministrstvo industrije in rudarstva LRS pripravlja ob sodelovanju zgoraj omenjene Glavne direkcije investicijski plan panoge 12S za leto 1947. Kot kandidat za izgradnjo tovarniškega objekta prihaja v poštev tudi iirovska čevljar-na, če bo v dveh dneh dostavila v Ljubljano kratek investicijski elaborat in idejni načrt predlaganega objekta. »Ne, ni napake, samo dva dneva sta vam na razpolago«, je še napol premražen hitel pojasnjevati tov. Rant. Takrat je bil tempo dela in značaj osebnih zadolžitev precej drugačen kakor je danes. Lotil sem se idejnega načrta. Kupi papirja, razna literatura, skice, risbe, skleda črne kave, dve noči in en dan »non stopa« — pa je bilo gotovo. Pa menda ne preslabo, taka poročila so prispela iz Ljubljane. Nastopila je doba napetega pričakovanja, pomešanega z občutki odgovornosti za nadaljnji razvoj podjetja in tirov. V nestrpnosti smo hodili na direkcijo v Ljubljano, ker smo zvedeli, da se bo gradila samo ena tovarna čevljev in da obstojajo razne lokacijske variante (Kranj, Tržič, Maribor idr.). Verjemite mi, da nam takrat ni bilo lahko, saj smo delali v sedmih majhnih predvojnih delavnicah, planske zadolžitve pa so se še kar naprej povečevale. Edini izhod je bil v skupni večji strehi. Lahko si predstavljate kakšno veselje je zavladalo v kolektivu, ko nam je bilo v začetku aprila 1947 sporočeno, da se bo v okviru republiškega plana zgradilo v Zireh tovarniško poslopje, s sledečimi planskimi elementi: a.lpixia. Investitor; Tovarna športnih čevljev Ziri Kapaciteta: 600 parov težjih športnih čevljev v osmih urah po polmehanizirancm postopku Veličina objekta: 2.800 m' Investicijska vsota: Din 16,000.000,— tivncm zavodu v Ljubljani. Z naročili so bili namreč preobloženi in so nas hoteli odložiti do jeseni. Kaj pa sedaj? Za tri tedne sem se preselil v Ljubljano in pod okriljem odgovornega projektanta ing. arh. Dušana Blaganje pripravljal izvedbeni načrt, sta-tiko pa je prevzel ing. Mar- Pogled na gradbišče nove tovarne pred 28 leti let tovarne obutve žiri Projektant; Projektivni zavod LRS v Ljubljani Izvajalec; SGP Projekt Kranj. Gradbeni odbor pod vodstvom preudarnega direktorja Vinka Govekarja in podjetnega tehničnega vodje Ig-hnaca Nagliča, se je z vnemo lotil priprav za gradnjo. Iskali smo najprimernejše mesto za postavitev tovarne. Gledali smo na ozemlju sedanjega »Umaga«, pregledali smo parcele, kjer stojijo danes »Draž-goše«, oči smo obračali tudi proti Dobračevi. K odobritvi obstoječe lokacije je prispevala težnja, da naj se industrija gradi pod stanovanjskim naseljem, poleg tega pa je »Cevljama« že v prejšnjih letih nabavila precej gradbenega materiala (gramoz, opeka) in ga zložila na sosednji parceli. Gradbeno parcelo je odstopil Ivan Luznar iz Stare vasi, v zamenjavo pa je prejel obdelovalno površino na Dobračevi. Pri »Projektu« v Kranju so nam obljubili, da bodo z gradnjo pričeli takoj, ko bomo prejeli potrebna soglasja, zataknilo pa se je pri Projek- vixlnlh zmogljivosti. Tak elan se je kazal tudi pri naši gradnji, saj smo za vse priprave (lokacija, pridobitev zemljišča, preiskava tal, projektiranje, izdaja gradbenega dovoljenja, organizacija gradbišča in zakoličenje) potrebo- vali samo dober mesec, za samo gradnjo treh objektov pa pri takratni mehanizaciji le borih 14 mesecev. Ne bi bilo slabo, če bi se taka ekspeditivnost vrnila med naše ljudi! Jože GANTAR Kadrovske novice jan Fcrjan. Tehnološko kontrolo projekta je izvršila komisija Glavne direkcije, v kateri so bili tudi vsi tehnični direktorji slovenskih tovarn obutve. Gradbeno-tehnično revizijo projektantskega elaborata je opravilo Ministrstvo za gradnje, ki je izdalo tudi gradbeno dovoljenje. Koncem aprila je »Projekt« pričel z organizacijo gradbišča, v začetku maja pa smo zasadili prve lopate. Pa ne samo gradbinci, tudi čevljarji so neutrudno pomagali z udarniškim delom. Šef gradbišča Hlebec Tine in delovodja Franc Miklavčič sta bila kos svoji nalogi, pa tudi investitor je sodeloval pri izvajanju obrtniških del in pri nabavi materiala, ki ga je bilo teže dobiti. Gradnja je dobro napredovala in 15. avgusta 1948 je bil svečano predan na uporabo ne samo glavni objekt, temveč tudi pomožno skladišče z mehanično delavnico in vratarnica. Naj na koncu še spomnim bralce na izredno delovno vnemo, ki se je v tistih letih odražala pri obnovi dežele in pri ustvarjanju novih proiz- V zadnjem mesecu je bilo precej kadrovskih sprememb. Z delom je prenehalo nekaj več delavcev kot v drugih obdobjih, prišlo pa je tudi precej novih delavcev. V obratu v Zireh so nastopili delo naslednji: Bojan Končan, KV prodajalec v skladišču materiala, Metka Remic, Irma Kune, Marija Kogovšek, Marija Kacin, Ana Lazar, Milka Demšar, Nevenka Vehar, Terezija Kavčič, kvalificirane šivalke obutve in Bernarda Pivk, NK delavka v oddelku šivalnice. Roman Zust in Bogdan Albreht, orodjarja v orodjarni plastike, Zvonko Prosen, avtomehanik v avto-prometu, Miha Govekar, ekonomski tehnik v prodajni službi, ter pripravnika Stanislav Stanonik in Irma Frelih. V obratu Gorenja vas sta nastopili delo Francka Košir, kvalificirana šivalka obutve in Ivana Nagode, NK delavka. Tudi v obratu na Colu se je število zaposlenih povečalo za dve kvalificirani šival-ki; Marijo Semrl in Majdo Sajevic. V prodajni mreži so zaposlili nekaj več novih delavcev in delavk. Nekaj zaradi novih potreb ali zaradi odhoda delavca, nekaj pa tudi zaradi nadomeščanja v času porodniških dopustov. Nastopili so: Anka Lazarević, Dubrovnik, Nevona Olič, Vinkovci, Kru-noslav Hirjanič, Koprivnica, Elizabeta Hrovat, Celje, Justi Mesojedec, Novo mesto, Refi-ka Džoferovid, Bihać, Dušan-ka Čakalo, Sisak in Marija Kurelič, Rijeka. Iz delovnega razmerja pa so izstopili: Ciril Erznožnik, skladišče materiala, Rozika Prevodnik, tehnična služba, Marjan Vehar odd. plastike, Cveto Gruden, prikrojevalni-ca, Ana Vehar (1614), šivalnica. Stefan Eovak, odd. plastike. Matija Jurca, orodjarna plastike. V obratu Gore- nja vas so v tem obdobju prenehali naslednji delavci; Majda Frelih, Marko Miklavčič, Janez Subic Milka Sturm, Marija Mur, Tilka Oblak, Anton Miklavčič. Na Colu ni bilo primera prenehanja dela, v prodajni mreži pa je prenehal z delom Vujnič Duško, na podlagi odločbe za določen čas. A. F. Poročili so se: Marinka Kolenc, Marija Eržen, Judita Šinkovec iz obrata Ziri. Marija Stefančič, Sla-vica Cernigoj, obrat Col ter Martina Belšak iz Celja in Slavica Ignjatovič iz Banja Luke. Na novi življenjski poti vse najboljše! Mariji Mur iz obrata Gorenja vas želimo ob odhodu v pokoj čimboljše zdravje in dobro počutje! Nepričakovano je odšel iz vrst naših upokojencev ANTON KAVCIC, Podgo-ra 26. Na zadnji poti smo ga pospremili 15. avgusta 1976 na pokopališče v Staro Oselico. ■t .'C!#5=% m ■ Zakoličena proizvodno-skiadiščna liala Je že začela dobivati podobo Na pragu novega šolskega leta Kako bolje organizirati vzgojo in izobraževanje v 2ireh Ob skorajšnjem pričetku novega šolskega leta 1976/77, se pripravlja toliko sprememb in novosti, da kar ne vem, kje bi pričel. Pomudimo se najprej pri organizaciji pouka: Zal še vedno nimamo zasedenih vseh delovnih mest, ki so se izpraznila bodisi zaradi odhoda nekaterih ljudi, ali Pa zaradi novih delovnih mest, ki so zaradi novogradnje vrtca in telovadnice potrebna. Trenutno so nam potrebni naslednji novi kadri: predmetni učitelj za angleški jezik, dva razredna učitelja Za pouk v 2. razredu, predmetni učitelj Za glasbeni pouk, vzgoijteljica, medicinska sestra za oddelek jasli in učitelj Za oddelek podaljšanega bivanja. Računamo, da bomo dobili za vsa delovna mesta, vprašanje je le, kje bomo dobili učitelja angleškega jezika. Kljub družinskemu stanovanju, ki je na razpolago, doslej še nimamo prijave! ORGANIZACIJA VRTCA Z novim vrtcem, ki bo sprejel malčke že v septembru, bo naša krajevna skupnost nedvomno veliko pridobila. Poglejmo, kako bo organizirano delo v novem vrtcu. Delovalo bo šest oddelkov po naslednjih storistnih skupinah; 1. Oddelek jasli — starost 6 do 24 mesecev — kapacitete 16 dojenčkov. Zaposlena bo otroška negovalka. 2. Oddelek s starostjo 2—3 let — kapaciteta 16 otrok — vzgojiteljica ali otroška negovalka. 3. Oddelek s starostjo 3—4 let — kapaciteta 21 otrok — vzgojitelijca. 4. Oddelek s starostjo 4—5 let — kapaciteta 26 otrok — vzgojiteljica. 5. Oddelek s starostjo 5—7 let — kapaciteta 31 otrok — vzgojiteljica. Ker bo v vzgojno varstvenem zavodu 6 oddelku, bosta dve standardni skupini tam, kjer bo največ potreb. Poleg tega bodo v novem vrtcu zaposlene še tri varuhinje otrok, ki imajo predvsem nalogo dežurstva pri prehrani otrok, vodenje na sprehod in podobno. Pričakujemo 100% vpis, saj bo vrtec lahko maksimalno sprejel od 126—141 otrok dnevno. Letos bi predvsem radi dosegli večjo stalnost gojencev VVZ. Pozivamo starše, da poskrbijo, da bi bil bil obisk otrok čimbolj reden. Čeprav delajo starši na izmene, želim, da bi dajali otroke v vrtec vse delovne dni v mesecu. Menim, da ni potrebno posebej poudarjati pomembnost vzgoje, ki jo omogoča VVZ, da se otroci znajo ustvarjalno vklujčiti v družbo sovrstnikov kar nedvomno vpliva na samostojnost in samozavest najmlajših. Prav zaradi tega upamo, da bo obisk čimbolj reden. Septembra nameravamo sklicati skupni roditeljski sestanek vseh staršev, da se bomo pogovarjali in dogovarjali o rednosti obiska otroka v vrtcu. Z novim VVZ bomo poskušali uvesti tudi novosti, to je popoldansko varstvo. Ce se bo pokazal interes staršev, bomo ustanovili popoldanski oddelek, ki bo odprt od 14. do 20. ure. Vzgojna dejavnost nebo toliko poudarjena, oddelek bo delal bolj v smislu varstva otrok. Upajmo, da bodo starši izkoristili tudi te možnosti. IN KAKŠNA BO CENA V VRTCU Na koncu še o ceni, tej večno spodtakljivi temi, ki nas vse najbolj prizadene. Dosedanja cena v VVZ je v primerjavi z drugimi tovrstnimi ustanovami v republiki izredno nizka. Doslej cene nismo bistveno poviševali, katji pogoji bivanja v dosedanjem VVZ so bili slabi. Že doslej pa smo ugotavljali, da v našem VVZ ne veljajo ekonomske cene. Sedaj stoji nova stavba, katere režija bo neprimerno večja od dosedanje in je jasno, da bomo primorani dvigniti tudi ceno, če bomo hoteli uspešno poslovati. V tem trenutku je težko reči, kolikšna bo cena uslug novega VVZ, verejtno pa bo takole: Za začetek bomo ceno dvignili le malenkostno, po nekaj mesecih pa bomo izračunali stroške in takrat določili ceno, ki bi morala držati dalj časa. Želimo, da se starši ne ustrašite vpisa zaradi cene. Težili bomo za tem, da ta ne bo pretirana, torej le na me- ji ekonomskega poslovanja. Sedaj, ko smo dobili sodobno stavbo, se bomo prizadevali, da bo tudi delo v vrtcu res v redu. Za to pa so potrebni tudi primerni ljudje. Kaj bi sicer pridobili, če bi v moderni stavbi slabo vzgajali naše najmaljše. Prepričani smo, da se bodo vsi zaposleni z veliko večjim veseljem vključili v delo, saj bo nov vrtec omočil boljše delo. Se to. Dosedaj so zaposleni v VVZ delali res v nemogočih pogojih, pa so b i: kljub temu uspešni, boljše razmere Pa bodo prav gotovo k temu še pripomogle. VLOGA SVETA STARŠEV Da bi bilo sodelovanje med starši in vzgojnim osebjem še večje, bomo ustanovili tudi nov organ, svet staršev VVZ, ki ga bodo sestavljali izvoljeni delegati. Na sejah, ki bi bile po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno, bo svet staršev VVZ skupno z vodstvom in vzgojnim oseb-membnih tekočih vprašanjih. V novi stavbi bo odslej delovala tudi mala šola, saj so igralnice zasnovane tako, da se dve lahko združila v eno. Mala šola bo celoletna — enkrat do dvakrat tedensko. NASI OTROCI BODO LAHKO JEDLI V SOLI Tu bo tudi najmodernejša kuhinja tako za VVZ kot za šolo, ki bo imela zmogljivost tudi do 700 obrokov dnevno, saj je načrtovana že za bodočo celodnevno šolo. Za začetek smo na novo zaposlili le KV kuharja. Ce bo odziv za kosila v šoli velik, pa bomo kasneje zaposlili še nove delavce. Upamo, da se bodo vsi starši, katerih otroci nimajo urejene prehrane doma, odločali, da otroci kosijo v šoli. Po anketi, ki smo jo izvedli junija, želi v šoli kositi 120 učencev od skupno 720. Za začetek dokaj skromno, če pa bo prehrana kakovostna, se bo to število nedvomno povečalo. PRI POUKU NA OSEMLETKI TUDI NEKAJ NOVOSTI Pouk bo potekal po doslej ustaljenem načinu — nižji razredi po en oddelek dopoldne, Po dva popoldne, vsi višij razredi pa dopoldne. Novost je ta, da bodo letos štirje četrti razredi. En oddelek bo pričel s poukom ob 7. uri, drugi ob 10.30, dva pa ob 13.15. Tudi letos bo deloval oddelek podaljšanega bivanja. Želimo, da bi starši izkoristili to možnost, saj ne bo moč upoštevati vseh želja Po obisku dopoldasnkega pouka. TELOVADNICA BO — DOLGOVI TUDI Z novim šolskim letom — predvidoma v septembru — dokončana še ena velika pridobitev Za Ziri — pridobitev, ki je v slabem letu in pol — če se izrazim v prispodobi — zrastla iz žuljev vseh Zirov-cev in ki naj bi bila simbolj enotnosti in lepše bodočnosti Zirovcev, predvsem na področju družbenega standarda — nova telovadnica. Prepo-treben objekt, ki ga je bilo nujno zgraditi in s katerim se je odlašalo že od osvoboditve dalje. Kaj telovadnica pomeni za Ziri — tako za šolsko telesno vzgojo, kakor za rekreacijo krajanov, menim da ni potrebno posebej poudarjali. V tem trenutku je najvažnejše le-lo, da že »skoraj stoji«, kljub temu, da so gradnjo spremljale izredne težave. Kar 54% sredstev pomenijo pridobljeni krediti. Le ob popolnem razumevanju vseh y * Prostori novega vrtca že čakajo naše malčke OZD v Zireh nam je uspelo objekt postaviti, večkrat pa nam je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev že grozila ustavitev gradnje. Videti je, da »barka srečno prihaja v pristanišče«, vsekakor pa obveznosti ostajajo, naj bo 300 starih milijonov predita do konca samoprispevka, t. j. do 31. 12. 1977 potrebno vrniti. Zato je zlasti v tem trenutku irzcdno važno, da vse OZD v Zireh redno nakazujejo samoprispevek. Kreditirani smo iz naslednjih virov: — 2.310.000,00 — SGP Tehnik Skofja Loka — 1.000.000,00 — Telesno-kullurna skupnost SRS — 790.831,00 — Izobraževalna skupnost Sk. Loka — Skupaj 4.100.831,00 Od navedene vsote kreditov pa smo SGP Tehniku že vrnili 1.150.000,00 din. 4. avgusta 1976 je bila v osnovni šoli seja vseh direktorjev podjetij v Zireh, predsednikov delavskih svetov in računovodij, razpravljali pa smo o rednem dotoku sredstev samoprispevka. Vsi predstavniki OZD so za jamčili reden dotok samoprispevka. Potrebno je tudi poudariti, da so dosedanje obveznosti poravnale vse delovne organizacije v Zireh. Prav tako pa je bil tudi sprejet sklep, da se v primeru izpada samoprispevka, zopet sestanemo predstavniki vseh OZD in zagotovimo dodatne finanče vire, s katerimi bi vrnili najete kredite. Obe stavbi bosta funkcionalno delovali že v septembru, uradno pa jih bomo odprli 23. oktobra 1976 — ob krajevnem prazniku. DRUGA FAZA ČAKA Z dograditvijo končujemo I. fazo gradnje. Pred nami pa je druga faza, s katero bodo pogoji in kakovost pouka bistveno drugačni. Naj omenimo samo dve od številnih prednosti, ki bi jih pridobili: — vsi razredi bodo imeli dopoldanski pouk — pouk bo v modernih kabinetih z vgrajenimi respon-derji, laboratoriji, avdijofon-skimi pripomočki, avdiovi-zualnimi sredstvi in drugimi sredstvi, ki jih zahteva moderno izobraževanje. VSE BOMO DOSEGLI V SLOGI Ob koncu naj pobaram vse tiste krajane, ki še vedno ne verjamejo v moč združevanja sredstev za krajevne potrebe. Takih je prav gotovo malo, takih bo prav gotovo malo tudi ob skorajšnjem glasova-njo Za podaljšek samoprispevka. Kdor še dvomi v uspešnost takih in podobnih akcij, naj si vzame čas za večerni sprehod ob okolici šole. Ce ljubi svoj domači kraj, se bo naši skupni akciji v bodoče prav gotovo pridružil. Slobodan POUANSEK ШбГ cgCm Joieta Kogovška, magistra veterine sva našla, za navadne smrtnike, res v nenavadnem okolju: na kliniki za kopitarje, oddelek za kirurgijo in očesne bolezni. Naš rojak, rojen 1942. v Izgorjah pri Žireh, se je po končani nižji gimnaziji bolj zaradi štipendije kot zaradi resničnega veselja odločil za srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. »Tu pa sem stroko bolj spoznal in moja nadaljna pot je bila kmalu začrtana. Tudi moja diplomska naloga na srednji šoli je bila s področja veterine, tako da je bUo samo po sebi umevno, da sem se teta 1961 vpisal na biotehniško fakulteto — veterinarski oddelek — in leta 1966 diplomiral.* Leta 1968 je bil zaposlen najprej na Veterinarski postaji Laško kot terenski veterinar, od leta 1970 do 1972 je bil učitelj strokovnih predmetov na šoli za iivitwrejsko - veterinarske tehnike, na Kliniki za kopitarje, veterinarskega od- delka biotehniške fakultete pa je zaposlen od 1972 dalje. Leta 1973 se je vpisal na III. stopnjo s področja veterinarske kirurgije in oftalmologije. Letos marca je postal magister. Kako pa načrti? »Veseli me tako pedagoško, kakor znastveno delo. Pri nas imamo tudi precej terenskega dela, ki je povezano z delom na fakulteti. Nameravam se specializirati na področju kirurgije kostnih zlomov, začel pa sem pripravljati tudi doktorat znanosti. Poseben problem je to, da poizkusi na iivalih stanejo več milijonov, brez tega pa je nemogoče pripra. viti disertacijo. Tu in tam nameravam Se napisati kakšen članek za Kmečki glas, Moj mali svet ali radio. Tu sem ie večkrat sodeloval in sodim, da se našim kmetom izplača včasih kaj prebrati. Posebno še sedaj, ko ie govorimo o takoimenovanih usmerjenih kmetijah. Mislim, da je tudi na ii-rovskem področju moino nekaj napraviti v smeri specializacije. Prav gotovo pa je potrebno, da se kmetijci tudi primerno usposobijo. Prav vsakemu kmetu hi prav prišla niija kmetijska šola, ali pa kakšno predavanje. Mislim, da bi tu lahko sodelovala tudi naša fakulteta.« Kako pa je z izohraie-vanjem kmetijskih in iivi-norejskih strokovnjakov? »Zal se le preveč mladih odloča za veterinarski poklic zaradi ljubezni do kanarčkov. Prav zanimivo dejstvo je, da je večina dijakov srednjih kmetijskih šol, pa tudi fakultete iz mesta in ne s podeželja, kakor bi bilo pričakovati. Mislim, da so štartni pogoji še vedno neize-načeni.* Tako so naglo skopnela pripravljena vprašanja, za naju pa so se zanimivosti šele začele, kajti pod vodstvom našega rojaka sva si ogledala še vso kliniko Z laboratoriji in knjižnico vred. Zares, imela sva kaj videti. Morda sva tudi spremenila mnenje o stroki... Tclcsti Nejko PODOBNIK Foto; Franc JESENKO Koliko bo novih štipendistov? Letos smo razpisali kar 49 štipendij na poklicnih, srednjih in visokih šolah. Upoštevali smo že lani začrtani srednjeročni program družbeno ekonomskega razvoja Alpine, predvideno organiziranost služb in pa pomanjkanje delavcev s primerno izobrazbo na delovnih mestih. Lahko trdim, da smo upoštevali tudi načelo postopnosti, da bi torej vsako leto dobili nekaj ljudi. In kako je uspel razpis? Za čevljarsko šolo se je vsega skupaj prijavilo 11 kandidatov od razpisanih; za orodjarja nihče, čeprav je bilo 15 razpisanih; prijavila sta se dva kandidata za strojnega ključavničarja, toliko kot je bilo razpisano; za tehniško čevljarsko sta se prav tako prijavila 2 več, kar velja tudi za upravno-administrativno šolo. Za ESS so se prijavili 3 kandidati, za gimnazijo 1, za tehniško strojno 2, za ekonomsko fakulteto 1 in za visoko šolo za organizacijo dela 1. Nihče se ni prijavil za pravno fakulteto, VEKS, strojno fakulteto in šolo za oblikovanje, kar kaže, da bodo nekateri poklici v naši tovarni še in še iskani. Novih štipendistov v prihodnjem letu bo torej predvidoma 13 na poklicnih šolah, 15 na srednjih in 2 na visokih šolah — skupno torej 30. Nejko PODOBNIK Novi prostori in usmerjeno izobraževanje — zagotovilo za boljše kadre Modri možfe zelene doline Poznate tisto prijetno zgodbico iz naše mladosti — kako iznijemo repo? Saj veste — dedka se je okrog pasu oprijela babica, vnukinja se je oklenila babice, vnukinjo za predpasniček je zgrabil psiček, psička za rep je pograbila muca — in skoraj so izruvali repo. Pa je pritekla ie miSka, s krem-peljci zgrabila muco za rep in družno so izpulili vdikansko repo. Nekje je lepa zelena dolina. Sredi nje raste ogromna repa. Dedek in babica, vnukinja, psiček, muca in miška so pograbili vsak svoj list. Naprezajo se in naprezajo. Repa se nagne zdaj v levo, zdaj v desno, velikansko zeleno perje poka v strmenih, se trga, vene, toda šmentana repa stoji ponosno sredi napol prazne njive. Pa priskaklja mimo modra lisica. Vidi ozonjene in izmučene trpine, oberoč potegne iz mavhe abecednik in haliljaje zalaja: »Ubogi, ali ne znate brati?« Prizadevneži se spo-gledajo in strmo zazrejo vanjo: »Kaj bi rada, zgago a?* Ne oziraje se na mrke in srepe obraze, lisica odpre knjigo in bere, bere, prisrčno zgodobo — o slogi... Poslušali so in strmeli — zgrabili repo in ... In potem so še dolgo, dolgo z roko v roki, s taco v tački hvaležno zrli za lisico, ki je izginjala na obzorju. Nejko PODOBNIK Rak na maternici Več kakor 90 odstotkov bolnic z začetno obliko bolezni lahko popolnoma ozdravi doc. dr. sc. dr. Stojan HAVLI-CEK, ginekolog Pri ženskah se pojavlja rak najpogosteje na spolovilih In na dojkah, takoj za tem pa na želodcu. Letno zboli v Sloveniji okrog 300 žensk za rakom na maternici. V skoraj 80 odstotkih prizadene rak na ženskih spolovilih ali vrat maternice, kjer je sploh najpogostejši, ali pa telo maternice. Na vratu maternice se navadno pojavlja v dobi rodnosti, to Je v dobi, ko ima ženska še svoje perilo, na telesu maternice pa največkrat v dobi mene ali pa še kasneje. Pravi vzroki za nastanek raka na vratu in telesu maternice nam še niso znani. Vemo pa, da Židinje in mu-slimankc redkeje obolevajo Za rakom na vratu maternice kot druge ženske. To pripisujejo obrezovanju spolnega uda pri moških in spolni higieni, ki jo morajo ženske in moški izpolnjevati pred spolnim občevanjem in po njem. Zdravniki raznih specialnih vej medicine se trudijo, da bi s svojimi znanstveno-razisko-valnimi študijami čimprej odkrili vzročnike rakavih obolenj. Ženska, ki skrbi za svojo spolno higieno, lahko že zgodaj opazi bolezenske spremembe. To so izcedki iz nožnice, nepravilnosti v mesečnem perilu, bolečine pri občevanju ali pa krvavkasti izcedki po občevanju. V takih primerih se morajo ženske takoj pogovoriti o svojih opažanjih z zdravnikom, najbolje kar s specialistom za ženske bolezni. Nujno je, da bi bila vsaka ženska toliko zdrav, stveno prosvetljena, da bi že od 18. leta dalje hodila vsaj enkrat letno na ginekološki pregled. Strah pred ginekološkim pregledom je že marsikatero žensko stal življenje, ker je tako zamudila pravočasni začetek zdravljenja. Ženske lahko prihajajo danes pri nas v ginekološke ambulante oziroma k specialistu ginekologu brez posebne napotnice. Tako se lahko pogovorijo z ginekologom o vseh svojih težavah in opažanjih morebitnih bolezenskih znamenj. Z ginekološkim pre-gledom, ki sledi takemu pogovoru, skušamo ugotoviti lego in velikost posameznih ženskih spolovil. Nato pregle- damo še s tako imenovanim zrcalom vso nožnico in maternični vrat. S posebno optično povečevalno napravo, ki ji pravimo kolposkop, lahko na sluznici nožnice in materničnega vratu pregledamo normalno sluznico in lahko odkrijemo morebitne druge bolezenske spremembe. Pri tem pregledu vzamemo bris iz nožnice, da z mikroskopom poiščemo morebitne bakterije. Poseben bris pa napravimo iz materničnega vratu in kanala ter njegov razmaz pre. iščemo z mikroskopom, da bi Po odluščenih celicah ugotovili, ali gre za morebitne sumljive predrakave ali rakave celične spremembe na vratu ali telesu maternice. Ce odkrijemo sumljive spremembe, bolnico takoj pokličemo na ponoven pregled. Vse te preiskave So neboleče; že zaradi tega je strah pred njimi neutemeljen. Ce pri mikroskop, skem pregledu, brisa ugotovimo spremembe, ki že močno kažejo, da gre za raka, napotimo bolnico v bolnišnico, kjer z zahtevnejšimi pregledi lahko potrdijo ali pa ovržejo sum raka. Potrditev domneve pa še ne pomeni, da je taka bolnica že zapisana smrti. Več kot 90 odstotkov bolnic z začetno obliko raka na vratu ali telesu maternice z današnjimi vrstami zdravljenja lahko popolnoma ozdravimo. Cim prej odkrijemo predrakave spremembe ali začetnega raka, tem lažje in uspešneje jih zdravimo in ozdravimo! Zal, pa mnoge ženske pridejo prvič na ginekološki pregled šele, ko je rak že močno napredoval. Vedno znova ugotavljamo, da je bil razlog odlašanja strah in sram pred ginekološkim pregledom in pa varljivo upanje, da bodo izcedki in druge nepravilnosti — znanilci raka, sami po sebi minili. Tako so zamujeni meseci in hkrati tudi možnosti za uspešno zdravljenje. Raka na maternici zdravimo predvsem z operacijo ali pa z obsevanjem. Kakšno zdravljenje bomo izbrali, je odvisno od starosti, obsežnosti samega rakavega procesa in pa seveda tudi od stanja drugih organov, kot so srce, pljuča itd. Vrsto zdravljenja izberejo zdravniki specialisti, ki se predvsem ukvarjajo z zdravljenjem raka na ženskih spolovilih. V Sloveniji smo zelo napredovali v odkrivanju zgodnjega raka na maternici. Uspehi niso izostali. Vse več žensk prihaja redno na polletne ali vsaj na letne ponovne preglede v ginekološke ambulante. V zadnjih Uvch letih že opažamo, da je manj novih primerov raka na vratu maternice. To vsekakor lahko pripišemo odkrivanju in zdravljenju začetnih bolezenskih sprememb na vratu maternice, ki bi se kasneje zanesljivo sprevrglo v raka. Vendar pa še vse premalo žensk prihaja na redne ginekološke preglede! Mnoge pri- Prišel je težko pričakovani dan, 22. julij, ko smo se odpravili na najvišji vrh Triglav. Zgodaj zjutraj, kmalu po drugi uri, smo krenili z doma s kombijem, ki nas je peljal d J Aljaževega doma v Vratih. Izgledalo je, da bomo imeli zelo lep dan, zato smo razpoloženi kmalu krenili naprej kajti upali smo, da nas bo očak Triglav pričakal s soncem obsijan, toda pošteno smo se zmotili. Izbrali smo lažjo pot preko Praga, med nami so bili namreč trije novinci, najmlajša je bila stara 7 let, vendar z njo vso pot ni bilo nikakih težav. Ko smo počasi prišli preko Praga in se bližali Staniče vi koči, so se začeli nad nami kopičiti črni oblaki, ki so na-znajali bližajočo se nevihto. Kolikor mogoče smo pospešili korak, da smo še pred nevihto prišli do Staničeve koče. Mislili smo, da bo nevihte kmalu konec, a smo se kruto zmotili, kajti dež ni in ni hotel prenehati. Čakali smo nekaj ur, potem je dež malo pojenjal. Takoj smo se dobro oblekli in še v rahlem dežju ter močnemu vetru zapustili Staničevo kočo in se napotili proti Kredarici. Dobrih 500 m pred Kredarico nas je zopet zajela nevihta in to pravo neurje s hudo burjo in seveda tudi mrazom. Tako smo prišli v kočo mokri in premaženi. dejo šele takrat, ko jih k temu prisilijo bolečine ali ne pravilne močne krvavitve. Uspeh zdravljenja v takih primerih, ko je bolezen že zelo napredovala, pa je veliko slabši. Ženske, ki so umrle za rakom na maternici, so si, žal, velikokrat same ukrojile svojo usodo, največkrat prav zaradi odlašanja s pregledom. Ko smo se malo okrepčali, smo najprej poskrbeli za pre. nočiiče, ker smo videli, da ne bo mogoče nadaljevati poti, čeprav smo najprej računali, da pridemo še ta dan na Dolič. Okrog štirih popoldne je dež zopet prenehal, bila pa je taka megla, da se ni videlo več kot par metrov naprej, poleg tega sta nastopila še mraz in poledica. Odločili smo se, da pustimo nahbrtni-ke v koči in se brez njih povzpnemo na vrh, nato pa po isti poti nazaj na Kredarico, ker smo tam že imeli rezervirano prenočišče. Pred kočo čakamo še zad-njega od naših, da se dobro obleče, ko nas pozdravi možak in obenem tudi vpraša, kam nameravamo. Povemo enoglasno, »gremo na vrh!« Možak je bil oskrbnik koče in nam je zelo lepo tovariško povedal, oziroma odsvetoval, da bi krenili na vrh, posebno še s tako majhno planin-ko, kot smo imeli s seboj. V takem vremenu ej tvegano še za izkušene planince. Ubogali smo, ker smo vedeli, da je verjetno izkušen planinec in da nam hoče le dobro. Vrnili smo se v kočo, nazaj k topli peči. Napoved oskrbnika je bila točna, kajti po slabi uri se je zopet stemnilo in ulil se je dež in bilo je zopet pravo neurje. Ko smo sedeli pri topli peči in sušili našo obleko in Zdravljenje ni važno le za žensko samo, temveč tudi za njeno družino in otroke, ki jo v svoji nedolctnosti nujno potrebujejo. Ker je za uspešno zdravljenje raka nujno, da ga zgodaj spoznamo in čimprej ustrezno zdravimo, naj vsaka ženska skrbi za spolno higieno, se skrbno opazuje in hodi rodno na ginekološke preglede! čevlje ter gledali do kože premočene in premražene pla-nince, ki so prihajali večinoma z vrha, smo si zadovoljno meli roke in s spotšovanjem gledali oskrbnika, ki se je sukal okoli peči ter vestno obračal čevlje ter nalagal v peč, tako, da smo zjutraj, ko smo se odpočili, lahko suhi krenili naprej. Hvaležni smo mu bili, ker nam je odsvetoval pot na vrh; kdo ve kako bi se končala, vse prej kot dobro. Počivati smo šli veseli in z upanjem, da zjutraj zgodaj gremo na vrh. Toda zjutraj, ko smo vstali, smo bli razočarani, bilo je še slabše, dež je začel zopet padati. Odločili smo se, da vrh obidemo ter gremo proti Planiki. Malo pred Planiko nas je zopet zajelo neurje z vetrom in tako gosto meglo, da smo šele na nekaj metrov zagledali kočo, seveda zopet precej mokri in tudi razočarani pa ne zaradi tega, ker smo bili mokri, ampak zato, ker nismo dosegli cilja, to je vrh Triglava. Toda tudi to razočaranje smo kmalu pozabili. Na vso to jezo in razočaranje smo popili vsak malo planinskega »šnopca« in po nevihti, ki je kmalu prenehala, nadaljevali pot proti Doliču. Tu smo zopet vedrili slabo uro, nato pa zopet naprej na Prehodavce, še v dežju zapustili kočo ter nadaljevali pot po prelepi do-(Nadaljevanje na 12. str.) Taborjenje in planinarjenje — krepitev naših delovnih sposobnosti 1 Naš izlet na Triglav Naš izlet na (Nadaljevanje z 11. str.) lini Sedmih triglavskih jezer, res enkratno doživetje za vsakega obiskovalca planin. Po dveurni hoji smo zagledali kočo pri Sedmerih jezerih, ki jo je ravno obsijalo že zahajajoče sonce, katerega smo zopet videli po dveh dneh. Tu v koči smo se malo okrepčali in ker smo bili sigurni, da bomo tu tudi prenočevali, se nam ni dostikaj nikamor mudilo. Ko sem nato čez slabo uro vprašal oskrbnico za prenočišče, mi je kratko in jasno povedala, da je do zadnjega kotička že vse zasedeno in da imajo verjetno še kaj prostora pod Bogatinom, saj je tja samo dve uri in pol. Bil sem že precej utrujen, toda poijii-slil sem še na druge, ki so že dremali za mizo in se pripravljali k počitku. V mislih sem takoj prehodil tisto kratko pot. kot mi jc rekla oskrbnica ter odšel k mojim kolegom in jim povedal, da takoj pot pod noge, da pridemo do večera pod Bogatin. Čeprav brez vsakršne volje do hoje, smo sc naglo zopet napravil ter urno krenili naprej. Bili smo že utrujeni za- to smo brez besed naglo stopicali Po lepi gozdni stezici in po dobrih dveh urah zašli, šali prvi kravji zvonec, ki je oznanjal, da koča ni več daleč. In res še mali vzpon pa že zagledamo lepo dolinico, v njej kočo, okrog se pase ži-vna, slišimo tudi klice pastirjev, ki vodijo vsak svoj trop v svojo stajo. Ni nam bilo žal tako naporne poti, saj smo tukaj takoj dobili prenočišče, zvečer smo imeli, oziroma ogledali smo si šc program (planinski krst), ki je bil zelo zabaven, zatem pa smo legli k počitku, ki smo si ga vsi najbolj želeli. Zjutraj okrog devetih smo se počasi napotili proti Kom-ni naprej v dolino. Ogledali smo si še Slap Savico, potem pa na avtobus in v Ziri. Čeprav smo imeli slabo vreme, smo bili vseeno vsi veseli in zadovoljni šli sr.'i'ii in zdravi domov. Poslovili smo Sw- prisrčno /. geslom; »DRUGO LETO SF. GREMO«. Silvo DOLINAR DOPISUJTE V NAŠE GLASILO Ženski škorenj za sezono JZ/76 Samoupravljanje ni samo pravica, ampak tudi dolžnost .DELO 2IVUENJE< je glasilo ALPINE tovarne obutve lili, Stara vat 23 — n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnja obutve, TOZD Prodaja obutve in Delovno skupnost skupnih služb. Ureja ga uredniški od bon Vladimir Plvk Alfonz Zajec Ivan Capuder Janez Smeh Martina Gregorač Majda Jesenko — glavni urednik Nejko Podobnik — odgovorni urednik Izhaja mesečno. Naklada 1600 Izvodov. Fotografije: Franc Jesenko TUk: Gorenjski tisk, Kranj Izreki — izreki Poiskali smo še nekaj izrekov o VINU: Vino ne opije človeka, ampak se človek opije sam (Kitajski pregovor) Vino pij iz male steklenice, učenost iz velike (Kitajski pregovor) Kadar prihaja na mizo vino, odhajajo skrivnosti (Armenski pregovor) V vinu je resnica (Latinski pregovor) Nasvete sprejemaj oh vinu, uporabljaj pa jih ob vodi (B. Franklin) Kdor pijan ubija, bo trezen obešen (J. Heywood) V vodi je lahko utoniti, še laie pa je v vinu (Tajski pregovor) Dobro vino in lepa iena — to sta dva najlepša strupa (Turški pregovor) Cisti I Tufi« mantco! Пе. f j« bilo imfc . Tudi v tireh bomo dobili TRIM stezo